» »

Oporoka - dedovanje

Oporoka - dedovanje

1 2
3
»

Mato989 ::

No ce smo posteni je vecina lepo sama premagala miljon drugih spermijev v tej bitki, oni niso imeli veliko vpliva kdo bo zmagal, karkoli nas danes muci je posledica nase tekmovalnosti ane.


Težko bi kogarkoli premagali če tip ne bi sfršil v vagino ane =) Tako da ja, odločitev starša da sploh sproducira kogarkoli pač...

Eeemm ... najprej se izobrazi, preden blodiš. Nujni delež za sinove je znan na ozemlju današnje Slovenije že najmanj od 17. stoletja naprej, uporabljalo pa se ga je verjetno že prej. En izmed zgodnejših zakonikov, ki ga je predpisoval, je bil tisti, ki ga je podpisal Karl VI. l. 1720 in je veljal za celotno Spodnjo Avstrijo.

Od kje si ti povlekel socialiste, ne vem, zagotavljam pa ti, da se zgodovina v teh krajih ni začela niti 1945. niti 1918. temveč mnogo, mnogo prej, pa tudi, če ti o njej ničesar ne veš.


Kdo pa pravi da če niso poznali besede socialist, da ni bilo obnašanje takratnega "vodstva" v tem primeru Karla VI. socialistično?
Če sem pomagal, se priporočam za uporabo linka!
KUCOIN EXCHANGE link: https://www.kucoin.com/#/?r=E3I9Ij
BINANCE EXCHANGE link: https://www.binance.com/?ref=10161115

AndrejO ::

Če ti tako praviš, potem bo to že res. Ampak resnično bi bilo lepo, če ne bi v vsako temo rinil neke svoje bav-bave, ki nimajo ničesar z ničemer.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: AndrejO ()

Mehmed ::

Starsi so razpisali delovno mesto otroka ja ampak na tem razgovoru za job si se pa sam najbolj potrudil od vseh kandidatov. Mislim, ce smo posteni, si dobesedno ubijal za ta job, ostalih ni vec z nami.

K0l1br1 ::

Ponavadi so polna jajca tista, ki naženejo deda na vagino in pomenijo polovico preostale mantre o tem, kdo si je kaj želel;). Sicer pa, exit vedno obstaja.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: K0l1br1 ()

Mehmed ::

Sej meni je naceloma vseeno kako mantro kdo ponavlja samo to zvracanje krivde na starse obenem iznici nas najvecji dosezek. Vsak v tej temi je sel prek miljona trupel da je tu, nimamo se kaj sramovati tega.

Mato989 ::

Mehmed je izjavil:

Sej meni je naceloma vseeno kako mantro kdo ponavlja samo to zvracanje krivde na starse obenem iznici nas najvecji dosezek. Vsak v tej temi je sel prek miljona trupel da je tu, nimamo se kaj sramovati tega.


No če misliš tako pa obrazloži kako bi brez staršev ki seksajo lahko bil nekdo spočet? Oz. kako bi lahko brez vstavljanja semena v maternico lahko nastal nekdo sam od sebe oz. se bi tako odločil jaz kot spermij?
Če sem pomagal, se priporočam za uporabo linka!
KUCOIN EXCHANGE link: https://www.kucoin.com/#/?r=E3I9Ij
BINANCE EXCHANGE link: https://www.binance.com/?ref=10161115

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Mato989 ()

Mehmed ::

To je kot bi rekel a lahko zmagas maraton brez da ga nekdo organizira. Ne mores. Ampak organizator ne doloca kdo bo zmagal, zgolj pripravi tekmovanje in pocaka na zmagovalca. Ti si tisti, ki je bil najbolj zagnan, tvoja zmaga je cisto tvoja. Lahko bi tudi bojkotiral tekmovanje ali pa strajkal, ne bi bil ne prvi ne zadnji spermij, ki je to naredil.

111111111111 ::

Mato989 je izjavil:


To da pa nekomu skozi zakone podpiramo lenobo in da skozi neke pavšalne otroške dodatke ipd. podpiramo razplod ljudi ki niso ekonomsko pismeni in ne znajo računat če si lahko privoščijo otroka preden ne poskrbijo za svojo življenje pa pač ne =) Par generacij bi trpelo, potem bi se pa naučili!


Ti otroci, ki jih podpiramo skozi otroške dodatke so bodoči davkoplačevalci, ker pa tebe seveda ne zanima. :) Glede na tvoje poglede, me zanima koliko denarja že imaš prihranjenega?

AndrejO je izjavil:


Eeemm ... najprej se izobrazi, preden blodiš. Nujni delež za sinove je znan na ozemlju današnje Slovenije že najmanj od 17. stoletja naprej, uporabljalo pa se ga je verjetno že prej. En izmed zgodnejših zakonikov, ki ga je predpisoval, je bil tisti, ki ga je podpisal Karl VI. l. 1720 in je veljal za celotno Spodnjo Avstrijo.

Naj me nekdo popravi, če se motim, ampak če je oporoka pravilno spisana, so lahko potomci tudi ob nujni delež.

Zgodovina sprememb…

Mato989 ::

Mehmed je izjavil:

To je kot bi rekel a lahko zmagas maraton brez da ga nekdo organizira. Ne mores. Ampak organizator ne doloca kdo bo zmagal, zgolj pripravi tekmovanje in pocaka na zmagovalca. Ti si tisti, ki je bil najbolj zagnan, tvoja zmaga je cisto tvoja. Lahko bi tudi bojkotiral tekmovanje ali pa strajkal, ne bi bil ne prvi ne zadnji spermij, ki je to naredil.



Ja samo se odloci organizator da bo maraton, ne tisti ki laufajo njim je to naceloma "sluzba" kdo je odgovoren za izvedbo in varnost
Če sem pomagal, se priporočam za uporabo linka!
KUCOIN EXCHANGE link: https://www.kucoin.com/#/?r=E3I9Ij
BINANCE EXCHANGE link: https://www.binance.com/?ref=10161115

St235 ::

111111111111 je izjavil:

Mato989 je izjavil:


To da pa nekomu skozi zakone podpiramo lenobo in da skozi neke pavšalne otroške dodatke ipd. podpiramo razplod ljudi ki niso ekonomsko pismeni in ne znajo računat če si lahko privoščijo otroka preden ne poskrbijo za svojo življenje pa pač ne =) Par generacij bi trpelo, potem bi se pa naučili!


Ti otroci, ki jih podpiramo skozi otroške dodatke so bodoči davkoplačevalci, ker pa tebe seveda ne zanima. :) Glede na tvoje poglede, me zanima koliko denarja že imaš prihranjenega?

AndrejO je izjavil:


Eeemm ... najprej se izobrazi, preden blodiš. Nujni delež za sinove je znan na ozemlju današnje Slovenije že najmanj od 17. stoletja naprej, uporabljalo pa se ga je verjetno že prej. En izmed zgodnejših zakonikov, ki ga je predpisoval, je bil tisti, ki ga je podpisal Karl VI. l. 1720 in je veljal za celotno Spodnjo Avstrijo.

Naj me nekdo popravi, če se motim, ampak če je oporoka pravilno spisana, so lahko potomci tudi ob nujni delež.


Ne, nujnim dedicem vedno pripada nujni del in tega oporoka ne more omejit, razen v kolikor nujni dedic izgubi pravico do dedovanja (odnos do zapuatnika).

AndrejO ::

111111111111 je izjavil:

AndrejO je izjavil:


Eeemm ... najprej se izobrazi, preden blodiš. Nujni delež za sinove je znan na ozemlju današnje Slovenije že najmanj od 17. stoletja naprej, uporabljalo pa se ga je verjetno že prej. En izmed zgodnejših zakonikov, ki ga je predpisoval, je bil tisti, ki ga je podpisal Karl VI. l. 1720 in je veljal za celotno Spodnjo Avstrijo.

Naj me nekdo popravi, če se motim, ampak če je oporoka pravilno spisana, so lahko potomci tudi ob nujni delež.

Motiš se v smislu, da to ni odvisno od pravilnosti pisanja oporoke, temveč utemeljenosti takšnega oporočnega določila. Konkretno mora biti za razdedinjenje izpolnjen vsaj en od nujnih pogojev (42. čl. ZD). Kadar razdedinjenje zahteva zapustitelj, mora to biti jasno navedeno v oporoki (to je del, kjer imaš prav). Kadar razdedinjenje zatrjuje kdo drugi, pa mora pred sodiščem dokazati, da so takšni pogoji izpolnjeni.

Razdedinjenje tudi ne pomeni, da so razdedinjene vse osebe smeri razdedinjenega, temveč so to upošteva tako, kakor, da je razdedinjena oseba umrla pred zapustnikom, kar ima posledice v primeru, da drugih dedičev v 1. dednem redu ni, so pa ti v 2. dednem redu.

Potomci lahko brez zapuščine ostanejo tudi tako, da se v upravičenih primerih sodišče odloči, da se to dediščino ne bo delilo. Zakonec (oz. izvenzakonski partner) lahko deduje celotno zapuščino in iz dedovanja izrine druge dediče prvega dednega reda (torej tudi morebitne potomce), če je dediščina tako majhna, da bi zakonec zašel v pomankanje, če se bi to delilo. To sodišče sme odločiti na podlagi zahteve zakonca.

Kaj se zgodi v primeru tega, da potomec umori starša s čemer "povzroči" obstoj zapustnika in zapuščine, pa bo moral povedati kakšen pravnik. Po KZ-1 se osebi, ki je spoznana kriva kaznivega dejanja, odvzame koristi, ki so bile pridobljene s kaznivim dejanjem ali zaradi kaznivega dejanja. Kako se to pokrije z ZD, če sploh, je specifično pravno znanje, ki ga ne posedujem.

lolipop2 ::

Še nekaj me zanima. Če lahko kdo pomaga oz. svetuje.

Če se odpovem dediščini in želim vse odstopiti stricu, ali res potem velja to:
2. Odstop dednega deleža v korist drugega dediča - v tem primeru se eden od dediče odpove dediščini v korist drugega dediča. Dedič, ki je odstopil svoj dedni delež, je praktično sprejel dedni delež in postal sodedič, vendar je ta delež odstopil drugemu dediču. Tak dedič ne dobi dediščine, ker jo je dal drugemu dediču, obdrži pa zapustnikove dolgove!!! To je najpomembnejša razlika. Upniki torej lahko v primeru odstopa dednega deleža dediča, ki je odstopil svoj dedni delež, še vedno terjajo oba, torej odstopnika in prejemnika dednega deleža. Odstopnik jamči za dolgove do višine vrednosti deleža, ki ga je prejel.


Ali lahko naredim zaznamek, da se odpovem tudi eventuelnim dolgovom? Sicer pa mislim, da jih ni.
Obstaja kakšen obrazec oz. že napisana izjava?

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: lolipop2 ()

Gregor P ::

Ne gre pol pol, ali se odpoveš vsemu, ali pa se pač ne.
The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).

lolipop2 ::

Gregor P je izjavil:

Ne gre pol pol, ali se odpoveš vsemu, ali pa se pač ne.


Saj meni je logično, da če se odpovem dediščini, se tudi eventuelnim dolgoom. Sam tale tekst mi pravi, da ni samoumeno. :-/

T-h-o-r ::

ne, oz morda v kakem bizarnem primeru

sicer pa, če se odpoveš, se odpoveš, tako je to
Why have a civilization anymore
if we no longer are interested in being civilized?

St235 ::

Zakon eksplicitno doloca, da prenos dediscine na drugega dedica NI odpoved dediscini.

Tako da ne mesat pojmov.

lolipop2 ::

St235 je izjavil:

Zakon eksplicitno doloca, da prenos dediscine na drugega dedica NI odpoved dediscini.

Tako da ne mesat pojmov.


Se pravi, se ne morem "odpovedati" v korist drugega?

111111111111 ::

lolipop2 je izjavil:

Gregor P je izjavil:

Ne gre pol pol, ali se odpoveš vsemu, ali pa se pač ne.


Saj meni je logično, da če se odpovem dediščini, se tudi eventuelnim dolgoom. Sam tale tekst mi pravi, da ni samoumeno. :-/

lahko te ni na obravnavo in si vsi ostali razdelijo tvoj delež. Nisem pa 100% to vem iz govoric.

Magic1 ::

Verjetno se lahko odpoveš in se tvoj del razdeli med ostale dediče. Ne moreš pa se "odpovedati", da točno določenemu dediču dodeliš svoj delež.
Magic

lolipop2 ::

Magic1 je izjavil:

Verjetno se lahko odpoveš in se tvoj del razdeli med ostale dediče. Ne moreš pa se "odpovedati", da točno določenemu dediču dodeliš svoj delež.

Mah, glede na to, da dedek ni imel dolgov, ne bo panike.
Bi se pa v nasprotnem primeru potem raje odpovedal v imenu vseh. Uff, kolk enih trikov je v teh pravnih zadevah

St235 ::

Zakaj smo spet pri verjetno in gostilniških govoricah, ce se pogovarjamo o konkretnih vprasanjih? A res nimate bolj pametnega kot buce prpdajat?

Zakon o dedovanju doloca da se lahko v celoti odpoves dedovanju in s tem ne dedujes niti premozenja niti dolgov. Odpoved dedovanju se poda na zapuscinski obravnavi.

Drugi mehanizem je pa to da se z izjavo prenese dediscina na drugega dedica. Zakon eksplicitno doloca, da to NI odpoved dediscini. Namen tega je da se poenostavi postopek prenosa lastnistva kadar se dedici dogovorijo o delitvi premozenja, drugace kot doloca oporoka/redno dedovanje. S tem se pac izogne temu da si morajo dedici 14 dni po zapuscinski obravnavi preko darilnih/prodajnih pogodb izmenjavat lastnino.

Okapi ::

Razlika je v tem, da če se OP odpove dedovanja, bosta stric in brat vsak dobila pol njegovega deleža, se pravi namesto vsak 1/6, bosta dobila vsak 1/4.

Če prenese svoj delež na strica, bo pa ta dobil 1/3, brat pa 1/6.

St235 ::

Bolj pomembna je razlika v primeru da se pojavijo dolgovi.

Ker prenos na drugega dedica ni odpoved dedovanja ostane odgovornost za dolgove.

lolipop2 ::

Okapi je izjavil:

Razlika je v tem, da če se OP odpove dedovanja, bosta stric in brat vsak dobila pol njegovega deleža, se pravi namesto vsak 1/6, bosta dobila vsak 1/4.

Če prenese svoj delež na strica, bo pa ta dobil 1/3, brat pa 1/6.


Točno to. Rad bi dal vse stricu. Ampak kot sem rekel, glede na to, da ni dolgov, ne bo panike. V primeru, da bi bili, bi se odločil pa za ono drugo varianto.

hamez66 ::

Kaj pa, če se dediči v takem primeru "stepejo" na sodišču in nastanejo sodni stroški, je op v primeru prenosa še vedno potencialno odgovoren tudi za plačilo deleža sodnih stroškov?

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: hamez66 ()

lolipop2 ::

hamez66 je izjavil:

Kaj pa, če se dediči v takem primeru "stepejo" na sodišču in nastanejo sodni stroški, je op v primeru prenosa še vedno potencialno odgovoren tudi za plačilo deleža sodnih stroškov?


Če pride do tega, mislim, da bo stric poravnal, kar bi padlo name. Glede na to, da mu je bilo že v štartu v interesu pustiti vse nama z bratom.

Okapi ::

Malce nelogično je tole. Če mu je bilo v interesu vse pustiti vama z bratom, zakaj bi se potem spuščal v neke dodatne stroške. S stricom vse lepo pustita bratu, pa boste vsi najbolj zadovoljni.;)

Ales ::

Saj po svoje bi bilo bolj logično, da bi stric in eden od vaju prepustil vse skupaj enemu bratu (glede na povedano, da stric niti nima otrok, itd.).

St235 ::

hamez66 je izjavil:

Kaj pa, če se dediči v takem primeru "stepejo" na sodišču in nastanejo sodni stroški, je op v primeru prenosa še vedno potencialno odgovoren tudi za plačilo deleža sodnih stroškov?


Da, potem mora pa on z stricem, ki mu je prepustil delež naprej razčiščevat glede tega. Z vidika sodišča je on ostane dedič in sorazmerno odgovarja. Je pa poudarek na sorazmerno, ker seveda ni njegova odgovornost če se bosta tožila na primer žena in brat. laično in poenostavljeno mu sodišče več kot deleža sodne takse ne bo zaračunalo, ker z morebitno nadalno pravdo ne bo imel nič.

lolipop2 je izjavil:

Okapi je izjavil:

Razlika je v tem, da če se OP odpove dedovanja, bosta stric in brat vsak dobila pol njegovega deleža, se pravi namesto vsak 1/6, bosta dobila vsak 1/4.

Če prenese svoj delež na strica, bo pa ta dobil 1/3, brat pa 1/6.


Točno to. Rad bi dal vse stricu. Ampak kot sem rekel, glede na to, da ni dolgov, ne bo panike. V primeru, da bi bili, bi se odločil pa za ono drugo varianto.


Saj vidva s stricem seveda lahko naredita prenos v smislu tako dolga kot dejanskega premoženja. Samo če se potem pojavi upnik bo primarno terjal tebe, ti pa sekundarno strica. V primeru, da pa se v celoti odpoveš dediščini pa do tebe terjatev sploh ne more nastati.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: St235 ()

lolipop2 ::

Iz najnovejših informacij vem, da bo na zapuščinski zanimivo. :) Zame ne, ker se bom odpovedal ampak naj bi bil oz. bodo hoteli razpisat še en pravdni termin za vse ostale dediče (tako nekako). Brat bo vztrajal pri šestini in nekaj bluzi o najemnini za ženo od dedka. Ah ja... kako tipično kregajoče bo tole :D

Mato989 ::

Klasika pač...
Če sem pomagal, se priporočam za uporabo linka!
KUCOIN EXCHANGE link: https://www.kucoin.com/#/?r=E3I9Ij
BINANCE EXCHANGE link: https://www.binance.com/?ref=10161115

lolipop2 ::

Mato989 je izjavil:

Klasika pač...


bom jaz še najboljše volje tam, haha

Uporabnik ::

lolipop2 je izjavil:

Mato989 je izjavil:

Klasika pač...


bom jaz še najboljše volje tam, haha


To velikokrat pomeni še največ :)


Če mogoče ve iz rokava, imamo babico B, dva otroka od te babice O1 in O2, ter dva vnuka od te babice po O1, torej V1 in V2. Če umre O1 po njem dedujeta V1 in V2, ali lahko deduje tudi B tudi po O1, oz ali ima lahko kakšne koli pravice do dediščine po O1? O2 verjetno nima nobenih pravic dedovanja po O1?

St235 ::

Samo če obstaja oporoka, ki bi ji karkoli določila ali če bi V1 in V2 izgubila pravico do dedovanja (razdedinjenje, smrt...). Dodatni razlog, da bi lahko B uveljavljala pravico do nujnega deleža je še, če bi bila trajno nezmožna za delo in ne bi imela sredstev za preživljanje.

Drugače pa so praviloma nujni dediči sam otroci in partner (sorojenci in starši samo po zgoraj navedenim pogojem), tako da če ima kdorkoli od njih pravico do dedovanja potem starši zapustnika praviloma nimajo nič pri tem.

Enako velja za O2, ker sorojenci in starši so ista kategorija.

Bo pa v primeru smrti o2 (če nima partnerja) in ne bo oporoke dedovala tako B kot O1 ozrioma V1 in V2.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: St235 ()

fikus_ ::

Tukaj je nekaj info o dedovanju in dednem redu:
https://www.dedno-pravo.si/zakon-o-dedo...

sekvoja ::

Zdravo, malo se vmešavam v to temo in prosim za nasvet.
Oče je pokojen 10 let, imel je kredit, ki ga je po njegovi smrti odplačevala mama, ki je bila po njem edina dedinja.
Mama je pokojna 4 leta, z njeno smrtjo se je prekinilo tudi plačevanje očetovega kredita. Sedaj, po 4 letih, me banka terja za poplačilo očetovega dolga.
Ali sem dolžna ta dolg, glede na to, da nisem bila dedinja po očetu, plačati?
Hvala lepa za odgovor,
Valerija

St235 ::

Iz situacije ni čisto jasno kakšna je bila pot dedovanja. Če privzamem, da je po očetu dedovala mati je torej ona prevzela nase tako premoženje kot kredit. In če si potem ti dedovala po njej si seveda dobila premoženje in si odgovorna tudi za kredit (do višine podedovanega premoženja).

sekvoja ::

OK, hvala za odgovor.
1 2
3
»


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Dedovanje - pomoč (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža
817647 (4150) Mato989
»

Dedovanje nujnega deleža (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža
7614644 (11895) Ziga Dolhar
»

Dediščina in izkoriščevalski dedek (strani: 1 2 3 4 )

Oddelek: Loža
17723498 (18612) erkgheoruugh
»

Odpoved dedovanju (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža
9324161 (22321) Okapi
»

Dedovanje gotovine

Oddelek: Kaj kupiti
279336 (8646) Ziga Dolhar

Več podobnih tem