» »

Odpoved dedovanju

Odpoved dedovanju

«
1
2

Dzuro10 ::

Primer:
Oče in mati, hčerke in sina, se odločita, da bosta svojo hišo in parcelo, ko oba premineta, zapustila sinu. Vsi, vključno s hčerko se s tem strinjajo. Naredijo sporazum o dedovanju, se vsi podpišejo in overijo pri notarju.
Mine 20 let - oče in mati umreta. Pri dedovanju se hčerka pritoži in zahteva nujni delež.
Kakšne so možnosti, da hčerka dejansko prejme to kar ji pripada, ali pa da ji sodišče dodeli samo manji delež (glede na to da obstaja zapis pri notarju izpred 20 let)?

opomba
137. člen zakona o dedovanju se glasi:
(1) Odpoved dedovanju, ki še ni uvedeno, nima pravnega učinka.
(2) Izjemoma se lahko potomec, ki sme samostojno razpolagati s svojimi pravicami, v sporazumu s prednikom odpove dediščini, ki bi mu šla po prednikovi smrti.
(5) Taka odpoved velja tudi za potomce tistega, ki se je odpovedal, če ni s sporazumom o odpovedi ali s poznejšim sporazumom določeno kaj drugega.

Sims ::

Dobila bo kar ji pripada ...

Staradva sta naštepala dva otroka ne enega. Tudi če je "lejzba" in jih je to motilo je ne morejo kar tako "odpikat" Če bi se ona odpovedala in podpisala ni frke. Ker se ni, pač dobi, kar ji pripada. Sin sestri naj izplača nujni delež in je to-to.

Ne vem, če bo šlo drugače skozi.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Sims ()

Dzuro10 ::

Pripada ji nujni delež, četudi se je s tem strinjala pred 20. leti in podpisala izjavo, da se odpoveduje hiši in parceli?

draciel ::

Če je podpisala pomoje ne! Ona se je explicitno odpovedala svojemu deležu tako da nima kaj.

Sims ::

Se opravičuje sem površno prebral!

Če je podpisala, se je odpovedala. Tej hiši in parceli. Ne vem kaj je bilo napisano ali vsa zapuščina. Ali je bilo le določeno definirano.

ProGo ::

Na razpravi o dedovanju jo bo/je sodnica vprašala ali se odpoveduje dedovanju. Če se ne bo odpovedala, ji pripada nujni delež. Vse druge starejše izjave volje po dedovanju so nerelevantne (tudi več verzij oporoke je lahko in velja zadnja veljavna).

Torej dobi nujni delež, ali pa ga mora izterjati, potem pa jo brat, če bo dobil slabega odvetnika, toži za povračilo zneska, saj le ima pildek izpred 20 let v roki. Oba se veselo tožarita 10+ let, sodstvo veselo razpisuje obravnave 1x na leto, odvetniki veselo služijo in kupujejo jahtice in smo vsi veseli.

To je moj laični pogled.

Tilen ::

Dzuro10 je izjavil:

Pripada ji nujni delež, četudi se je s tem strinjala pred 20. leti in podpisala izjavo, da se odpoveduje hiši in parceli?


Da. Niti ne poskušajte izbijati nujnega deleža. Sicer se da, vendar zelo težko.
413120536c6f76656e696a612c20642e642e

Vikking ::

Nekaj pravi zakon:

Odpoved dediščini (133. člen):

Dedič se lahko odpove dediščini z izjavo, ki jo poda sodišču do konca zapuščinske obravnave.
Taka odpoved velja tudi za potomce tistega, ki se je odpovedal, če ni izrecno izjavil, da se odpoveduje samo v svojem imenu.
Če so potomci mladoletni, za to odpoved ni potrebna odobritev pristojni center za socialno delo.
Če se je dedič odpovedal samo v svojem imenu, se šteje, kakor da sploh ni bil dedič.
Če se odpovedo dediščini vsi dediči, ki ob zapustnikovi smrti pripadajo najbližjemu dednemu redu, so poklicani k dedovanju dediči naslednjega reda.

Vsebina odpovedi dediščini (136. člen):

Odpoved dediščini ne more biti delna in ne pogojna.
Odpoved v korist določenega dediča se ne šteje za odpoved dediščini, temveč za izjavo o odstopu svojega dednega deleža.



Nepreklicnost izjave (138. člen):

Izjava o odpovedi dediščini ali o sprejemu dediščine se ne more preklicati.
Dedič, ki je dal izjavo, lahko zahteva razveljavitev izjave,če je bila povzročena s silo, grožnjo ali zvijačo, ali če je bila dana v zmoti.

Zastaranje pravice zahtevati zapuščino

141. člen
Pravica, zahtevati zapuščino kot zapustnikov dedič, zastara naproti poštenemu posestniku v enem letu, odkar je dedič zvedel za svojo pravico in za posestnika stvari zapuščine, najpozneje pa v desetih letih, računajoč za zakonitega dediča od zapustnikove smrti, za oporočnega dediča pa od razglasitve oporoke.

Nasproti nepoštenemu posestniku zastara ta pravica v dvajsetih letih.

draciel ::

Tilen je izjavil:

Dzuro10 je izjavil:

Pripada ji nujni delež, četudi se je s tem strinjala pred 20. leti in podpisala izjavo, da se odpoveduje hiši in parceli?


Da. Niti ne poskušajte izbijati nujnega deleža. Sicer se da, vendar zelo težko.


Se pravi, ti hočeš povedati da tukaj v Sloveniji pogodba ne velja nič? Ti nekaj podpišeš ( v tem primeru se odpoveš dediščini ), in tralala čez 20 let tvoj podpis sploh nič več ne šteje??

Tilen ::

Gre za nujni delež.
413120536c6f76656e696a612c20642e642e

Sims ::

Moja teta 1 ni mogla uveljavljat nujnega deleža na nepremičnini, ki so pogodbo napisali starši sestri(drugi teti). Sta pa torej teta 1 in moj foter takrat oba podpisala, da se strinjata itd. In ta hiša poten ni šla v zapuščino. V zemljiški knjigi je še vedno bil lastnik dedek. Čeprav je teta 1 hotela to vrednost v zapuščini, ni mogla. Teta 2 je imela od takrat pogodbo in papirje ... V zapuščinsko je šel denar, ki ga je imel dedek in ostale stvari. Ta hiša, ki je pa bila zadaj pogodba, pa ne.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Sims ()

Invictus ::

Namesto da čakajo smrt staršev, lahko sinu že prej prepišejo hišo na podlogi izročilne pogodbe.

Za razliko od darilne pogodbe jo ni možno spodbijati. Se morajo pa vsi dediči s to vrsto pogodbe strinjati.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

Tilen ::

Ona se lahko odpove dedovanju po zakonu, kar pa ne pomeni, da ne more zahtevati nujnega deleža.
413120536c6f76656e696a612c20642e642e

ProGo ::

To po moje ni pogodba, to je neka izjava volje, ki se lahko spremeni tekom let. Nujni delež je NUJNI delež. Kdorkoli je vlagal v hišo ali posest, oče, mati, sin, sosed... - hčerka ima vedno pravico do NUJNEGA deleža. To ni potencialni delež. In samo hčerka se mu lahko prostovoljno in samostojno odpove. Edini trenutek, ki pa je za to merodajen je na zapuščinski obravnavi, kjer te sodnik vpraša ali zahtevaš dediščino ali se ji odpoveduješ.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: ProGo ()

Sims ::

Invictus

Mislim, da so tako naredili v našem primeru. Foter in sestra sta takrat podpisala. In sestra kasneje po smrti ni mogla zahtevati deleža iz te "mase".

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Sims ()

ProGo ::

Invictus je izjavil:

Namesto da čakajo smrt staršev, lahko sinu že prej prepišejo hišo na podlogi izročilne pogodbe.

Za razliko od darilne pogodbe jo ni možno spodbijati. Se morajo pa vsi dediči s to vrsto pogodbe strinjati.


Zanimivo, torej z izročilno pogodbo je možno že pred dedovanjem spreminjati dediščino. Kakšni so pa davki v tem primeru?

Sims ::

St235 ::

ProGo je izjavil:

Invictus je izjavil:

Namesto da čakajo smrt staršev, lahko sinu že prej prepišejo hišo na podlogi izročilne pogodbe.

Za razliko od darilne pogodbe jo ni možno spodbijati. Se morajo pa vsi dediči s to vrsto pogodbe strinjati.


Zanimivo, torej z izročilno pogodbo je možno že pred dedovanjem spreminjati dediščino. Kakšni so pa davki v tem primeru?


Predpogoj za izročilno pogodbo je soglasje dedičev prvega reda.

Izročilna pogodba je v bistvu oblika oporoke s tem, da se vsi udeleženci procesa vnaprej dogovorijo kakšna bo razdelitev premoženja. Davčno gledano se obravnava enako kot darilna pogodba.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: St235 ()

Aston_11 ::

Malo čudno mi je tole, da se odpoveš neuvedenemu dedovanju, pa da še vedno lahko deduješ.

fantasycamp ::

Sims je izjavil:

Dobila bo kar ji pripada ...

Staradva sta naštepala dva otroka ne enega. Tudi če je "lejzba" in jih je to motilo je ne morejo kar tako "odpikat" Če bi se ona odpovedala in podpisala ni frke. Ker se ni, pač dobi, kar ji pripada. Sin sestri naj izplača nujni delež in je to-to.

Ne vem, če bo šlo drugače skozi.



sem kar par odvetnikov vprašal in noben ni vedel če to sploh obstaja da se otrok lahko strašem odpove.
Ne moreš kar napisat da se odpoveš ker pomojem če starši kaj zgrešijo država teb ne more nč vzet.

St235 ::

Aston_11 je izjavil:

Malo čudno mi je tole, da se odpoveš neuvedenemu dedovanju, pa da še vedno lahko deduješ.


neuvedenemu dedovanju se ne moreš odpovedat, oziroma je takšna odpoved nična.

fantasycamp je izjavil:

Sims je izjavil:

Dobila bo kar ji pripada ...

Staradva sta naštepala dva otroka ne enega. Tudi če je "lejzba" in jih je to motilo je ne morejo kar tako "odpikat" Če bi se ona odpovedala in podpisala ni frke. Ker se ni, pač dobi, kar ji pripada. Sin sestri naj izplača nujni delež in je to-to.

Ne vem, če bo šlo drugače skozi.



sem kar par odvetnikov vprašal in noben ni vedel če to sploh obstaja da se otrok lahko strašem odpove.
Ne moreš kar napisat da se odpoveš ker pomojem če starši kaj zgrešijo država teb ne more nč vzet.


otrok se ne more odpovedat staršem ampak je dolžan za njih skrbet v kolikor tega niso sposobni sami. Samo to nima veze z dedovanjem.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: St235 ()

Aston_11 ::

Drugi odstavek sem mislil - sporazum, ker ga avtor posta omenja:
Odpoved neuvedenemu dedovanju

137. člen

(1) Odpoved dedovanju, ki še ni uvedeno, nima pravnega učinka.

(2) Izjemoma se lahko potomec, ki sme samostojno razpolagati s svojimi pravicami, v sporazumu s prednikom odpove dediščini, ki bi mu šla po prednikovi smrti.

---

Notarje imamo od leta 1995 dalje.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Aston_11 ()

fantasycamp ::

Aston_11 je izjavil:

Drugi odstavek sem mislil - sporazum, ker ga avtor posta omenja:
Odpoved neuvedenemu dedovanju

137. člen

(1) Odpoved dedovanju, ki še ni uvedeno, nima pravnega učinka.

(2) Izjemoma se lahko potomec, ki sme samostojno razpolagati s svojimi pravicami, v sporazumu s prednikom odpove dediščini, ki bi mu šla po prednikovi smrti.


thanx za ta podatek, sam bi zakon moral dovoljevati da se otrok lahko odpove, samo to nočejo ker potem če se starši zadolžijo ne morejo denarja teb vzet...

jalovec09 ::

Ko podpišeš, podpišeš in se strinjaš s pogodbo, če ne podpišeš potem ji pripada nujni delež, ta pa zna bi lahko tolk visok, da na koncu hiša sam propada...je*at ga, tko je bilo pri nas, le da smo vse zrihtali, kot se spodobi.

Aston_11 ::

Ni vse napisano - omenja pritožbo in zahtevo za nujni delež. Je "pritožba" kot pritožba zoper sklep ali samo zahtevek za nujni delež, sklep o dedovanju pa še ni bil izdan?

Pa za kakšno pogodbo (ki ni omenjena) je šlo, da se sploh zahteva nujni delež? Darilno?

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Aston_11 ()

Tilen ::

@fantasycamp

Dolgov ti ni potrebno dedovati. Če je izplen dediščine negativen, se pač nič ne deduje. Recimo, da ima žena 200k eur dolgov in 100k vredno nepremičnino na hipoteko, porok je njen mož. Tebi (sinu) ni potrebno v primeru njune smrti (v prometni nesreči, samomoru, ...) dedovati ničesar. Če bi pa rad njuno hišo in se odločiš, da boš poplačal 200k dolgov, pa lahko seveda vse vzameš nase.
413120536c6f76656e696a612c20642e642e

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Tilen ()

fantasycamp ::

Tilen je izjavil:

@fantasycamp

Dolgov ti ni potrebno dedovati. Če je izplen dediščine negativen, se pač nič ne deduje. Recimo, da ima žena 200k eur dolgov in 100k vredno nepremičnino na hipoteko, porok je njen mož. Tebi (sinu) ni potrebno v primeru njune smrti (v prometni nesreči, samomoru, ...) dedovati ničesar. Če bi pa rad njuno hišo in se odločiš, da boš poplačal 200k dolgov, pa lahko seveda vse vzameš nase.


kaj pa če država njim ne more nič vzet, stanovanje ni njihovo, imajo pa veliko dolgov?

Tilen ::

Komu njim? Tebi ni potrebno odgovarjati za dolgove staršev, če nisi porok in če so dolgovi višji od morebitne dediščine.
413120536c6f76656e696a612c20642e642e

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Tilen ()

Furbo ::

Lahko se odpoveš dedovanju, dolgovi itd nimajo veze.
Lp,f

St235 ::

jalovec09 je izjavil:

Ko podpišeš, podpišeš in se strinjaš s pogodbo, če ne podpišeš potem ji pripada nujni delež, ta pa zna bi lahko tolk visok, da na koncu hiša sam propada...je*at ga, tko je bilo pri nas, le da smo vse zrihtali, kot se spodobi.


odvisno kaj podpišeš. Če je podpisala izročilno pogodbo, potem bo težko uveljavljana nujni delež. Če se je pred 20 leti podpisala na wc papir, da noče nič dedovat po starših, ker jih ne mara pa pač to ni isto.

fantasycamp je izjavil:

Aston_11 je izjavil:

Drugi odstavek sem mislil - sporazum, ker ga avtor posta omenja:
Odpoved neuvedenemu dedovanju

137. člen

(1) Odpoved dedovanju, ki še ni uvedeno, nima pravnega učinka.

(2) Izjemoma se lahko potomec, ki sme samostojno razpolagati s svojimi pravicami, v sporazumu s prednikom odpove dediščini, ki bi mu šla po prednikovi smrti.


thanx za ta podatek, sam bi zakon moral dovoljevati da se otrok lahko odpove, samo to nočejo ker potem če se starši zadolžijo ne morejo denarja teb vzet...


Seveda se lahko odpoveš. Samo to lahko narediš šele ko se začne zapuščinska obravnava. Ne moreš se kar tako v naprej odpovedat.

Ko se začne obravnava pa imaš seveda možnost odklonit dedovanje. Odkloniš ga lahko samo v celoti. Tako ne deduješ nič ali pa deduješ vse kar ti pripada (dolgove in dobrine).

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: St235 ()

Vikking ::

Kot je Lakotnik29 povedal. Če se odpoveš dedovanju na zapuščinski obravnavi, je izredno težko, potem pri pritožbi na sklep o dedovanju preklicati to odpoved (sodišče bo sigurno zavrnilo to pritožbo), razen v izjemnih primerih. Ki pa moraj biti dobro dokazljivi (prisila, grožnja).

Druga stvar je neka pogodba overjena pri notarju. Saj lahko z dobrim odvetnikom to pogodbo po 20 letih celo izpodbija na podlagi različnih razlogov. Predvsem kaj piše v pogodbi. Lahko je marsikaj omenjeno v tej pogodbi.
Banalen primer: V pogodbi je recimo lahkoe zapisano da se odpoveduje dedovanju v prid brata, ker bo skrbel za starše (oskrbnina...). Ona se sedaj odloči da brat po tej pogodbi ni skrbel za starše, zato je neveljavna itd....
Pa še vedno lahko reče da je bila v zmoti in je upravičena do nujnega deleža...

Dzuro10 ::

Ok, sem dobil veliko dabrih odgovorov.
Gre se za zadevo, ki se bo (morda) podpisovala v bližnji prihodnosti. Torej, da je zadeva veljavna je potrebno spesnit izročilno pogodbo. Ali izročilna pogodba garantira, da bo sin dobil kar mu je v pogodbi namenjeno?

fantasycamp ::

zanimivo je da se te lahko starš odpove medtem se ga ti ne moreš...

Tilen ::

(3) Darilo velja za sprejeto ob podpisani darilni pogodbi, izročilni pogodbi, pogodbi o preužitku oziroma ob dejanskem sprejemu darila.


Da ne bo potem jok in stok, ko bo treba plačat 25% od morebitne nepremičnine "vredne" 200k eur.
413120536c6f76656e696a612c20642e642e

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Tilen ()

Furbo ::

Tilen je izjavil:

(3) Darilo velja za sprejeto ob podpisani darilni pogodbi, izročilni pogodbi, pogodbi o preužitku oziroma ob dejanskem sprejemu darila.


Da ne bo potem jok in stok, ko bo treba plačat 25% od morebitne nepremičnine "vredne" 200k eur.


Ne, za prvi dedni red ne bo nič davka.

Jaz sem ravnokar po izročilni pogodbi dobil premoženje v kar lepi vrednosti, sestra se ga je odrekla, odmerili mi niso nič davka.
Lp,f

Invictus ::

ProGo je izjavil:


Zanimivo, torej z izročilno pogodbo je možno že pred dedovanjem spreminjati dediščino. Kakšni so pa davki v tem primeru?

Davki so isti kot pri darilni pogodbi ali pa pri dedovanju.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

Ziga Dolhar ::

1. @Tilen: tudi nujnemu deležu se da odpovedati. Tudi vnaprej. Nujni delež je "nujen" toliko, da z njim [skoraj] ne more razpolagati zapustnik. Predstavlja pravico nujnega dediča - in dedič z njo lahko razpolaga - med drugim, se ji odpove. 137. člen Zakona o dedovanju ne razlikuje med "nujnim" deležem in njegovim presežkom.

2. @Dzuro: ni treba spesniti izročilne pogodbe. Lahko pa jo. Tudi za izročilno pogodbo se zahteva strinjanje prvega dednega reda. To ni potrebno pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju ali preužitku.

3.

Tilen je izjavil:

@fantasycamp

Dolgov ti ni potrebno dedovati. Če je izplen dediščine negativen, se pač nič ne deduje. Recimo, da ima žena 200k eur dolgov in 100k vredno nepremičnino na hipoteko, porok je njen mož. Tebi (sinu) ni potrebno v primeru njune smrti (v prometni nesreči, samomoru, ...) dedovati ničesar. Če bi pa rad njuno hišo in se odločiš, da boš poplačal 200k dolgov, pa lahko seveda vse vzameš nase.


V primeru dedovanja, se odgovornost za dolgove omeji na vrednost dediščine. Torej, ob vrednosti aktive 100k in pasive 200k, bo dedič ob dedovanju 100k aktive odgovarjal za 100k pasive (do višine dediščine, a s celotnim svojim premoženjem).
https://dolhar.si/

Zgodovina sprememb…

Tilen ::

Kaj se pa potem zgodi s pogodbo o npr. kreditu? Kako se dogovori s kreditodajalcem, da boš po plačanih 100k prenehal plačevat? Gre za prestrukturiranje ob prevzemu? Fino bi bilo, če bi povedal še nekaj na temo izpodbijanja pravice do nujnega deleža v primeru, ko se je dedič ne odpove. Afaik je to pod zelo skrajnimi pogoji preko postopka na sodišču in z ustreznimi dokazi celo izvedljivo. Tukaj ne mislim razdedinjenja z oporoko.
413120536c6f76656e696a612c20642e642e

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Tilen ()

Ziga Dolhar ::

Če se dedič ne odpove dedovanju, se lahko njegovo pravico do nujnega deleža napade z dedno nevrednostjo.

Dedna nevrednost
126. člen
Nevreden je, da deduje, tako na podlagi zakona, kot na podlagi oporoke, in da karkoli dobi na podlagi oporoke:
1. kdor je z naklepom vzel ali poskusil vzeti življenje zapustniku;
2. kdor je s silo ali grožnjo prisilil zapustnika ali ga z zvijačo pripravil do tega, da je napravil ali preklical oporoko ali kakšno določilo v oporoki, ali mu preprečil to storiti;
3. kdor je uničil ali skril zapustnikovo oporoko z namenom, da bi preprečil izpolnitev zapustnikove poslednje volje, kakor tudi, kdor je ponaredil zapustnikovo oporoko; 4. kdor se je huje pregrešil zoper dolžnost preživljati zapustnika, ki ga je bil po zakonu dolžan preživljati, kakor tudi, kdor ni hotel dati zapustniku potrebne pomoči.


Kako (si) uredijo pogodbe banke, ne vem. Mimogrede - če je upnikov prezadolženega zapustnika več, se lahko uvede postopek stečaja zapuščine. Za to glej ZFPPIPP (414. člen in naslednji).
https://dolhar.si/

xCore ::

Koliko je sploh nujni delež oz kako se to gleda?
.:R Š T:. [.: Trust is a weakness :.]

McHusch ::

Nujni delež je polovica deleža, ki bi ga dobil pri dedovanju po zakonu (torej če ne bi bilo oporoke).

Aston_11 ::

Oziroma tretjina, odvisno, čigav si.

(2) Nujni delež potomcev, posvojencev in njihovih potomcev ter zakonca znaša polovico, nujni delež drugih dedičev pa tretjino tistega deleža, ki bi šel vsakemu posameznemu izmed njih po zakonitem dednem redu.

ameba ::

Kar zanimiva tema :-)
Bi lahko nekdo sedaj napisal, kakšna je rešitev za zgoraj omenjeni primer ?
Če sem prav razumel, če je notar overil pogodbo, jo vseeno lahko izpodbijaš, ker lahko navedeš X razloge ?
Kaj pa če bi starši napisali oporoko in že vnaprej določili nujni delež njegovi sestri ?
V kakšnem primeru sestra nebi efektivno izpodbijala pogodbe ?

St235 ::

V zgornjem primeru je najboljše da se sklene izvršilno pogodbo. Če se jo sklene kot noratski zapis še toliko bolje (samo overitev pri notarju pomeni zgolj to, da notar preveri, če so podpisi pravi).

V takem primeru bo sestra zelo težko uveljavljala nujni delež, če bodo ostali pogodbeniki izpolnjevali svoje obveze. Se pa seveda pojavi vprašanje zakaj bi sestra hotela podpisat kaj takšnega.

Seveda je možno tudi, da starši v naprej napišejo oporoko in ji dajo nujni delež. Če vzamemo teoretičen slučaj in dedujeta samo brat in sestra. Potem brez oporoke vsakemu pripada 50%, če pa je oporoka, pa mora vsakemu pripasti najmanj 25%, preostalo pa lahko dobi drug otrok. Tako sestra lahko dobi 25% premoženja, brat pa 75%.

GregiB ::

1. Ne vem, zakaj vsi pišete, da je zapustnica upravičena do nujnega deleža. PMSM je zapustnica upravičena dedovati po zakonu, v celoti. Če odpoved dedovanju ni napisano v obliki oporoke, je po mojem mnenju nična.
2. Prosim, ne mešajte izročilne pogodbe z dedno maso. Z izročilno pogodbo izročevalec vročencu izroča neko lastnino v takojšno last, a z klavzulami v izročilni pogodbi omejuje novemu lastniku razpolaganje s to lastnino (npr. pravico do zastave, prodaje, odtujitve ipd., pravico do priužitka idr...). Izročilno pogodbo podpišejo izročevalec, vročenec in vsi dediči prvega reda po izročevalcu. S tem predmet izročilne pogodbe ni več v lasti izročevalca in tudi ne more biti predmet dedovanja ob smrti izročevalca.
I have a superpower. I can stop a bullet... once.

VaeVictis ::

Vprašanje glede odpovedi dedovanja.

Kaj pa v primeru, da se na obravnavi izrečeš za prevzem dediščine.

Potem se pa zaradi pritožbe nekoga od upnikov zadeva vrne v ponovno obravnavo.

Ali se lahko potem na novi obravnavi ponovno izrečeš o prevzemu oz. odpovedi ali si pač že prevzel dediščino?

moj_nick ::

Glede na to, da je eno izmed temeljnih načel dedovanja, da kasnejša volja zapustnika odpravi prejšnjo, bi lahko 137. člen napadli s strani zapustnika. Ker je 137/II dvostranski sporazum, lahko od njega prednik kadarkoli odstopi.
110111001001010001010000

St235 ::

VaeVictis je izjavil:

Vprašanje glede odpovedi dedovanja.

Kaj pa v primeru, da se na obravnavi izrečeš za prevzem dediščine.

Potem se pa zaradi pritožbe nekoga od upnikov zadeva vrne v ponovno obravnavo.

Ali se lahko potem na novi obravnavi ponovno izrečeš o prevzemu oz. odpovedi ali si pač že prevzel dediščino?


Odpoveš se lahko kadarkoli do konca zapuščinskega postopka. IMO to pomeni praktično do pravnomočnosti sklepa, torej tudi v pritožbenem postopku.
Je pa odpoved NEPREKLICNA, tako, da se v pritožbenem postopku ne moreš premislit (če si se odpovedal), razen če gre si se odpovedal pod prisilo, grožnjo oziroma v zmoti.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: St235 ()

detroit ::

Hmm

torej če starši napišejo oporoko da pripada celotna zapuščina enem otroku, je oporoka brezvezna ker lahko drugi otrok oporeka z nujnim deležem?
Skero

Aston_11 ::

Jup, lahko ga zahteva. Pa pazi malo - starši ne umirajo skupaj, temveč najprej eden, potem pa drugi. Najprej so trije dediči.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Aston_11 ()
«
1
2


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Prepis hiše (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža
728513 (6202) GregiB
»

Dedovanje - pomoč (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža
817626 (4129) Mato989
»

Dedovanje nujnega deleža (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža
7614602 (11853) Ziga Dolhar
»

Pravni nasvet (darilna pogodba)

Oddelek: Loža
446383 (5503) Gregor P
»

Dediščina in izkoriščevalski dedek (strani: 1 2 3 4 )

Oddelek: Loža
17723451 (18565) erkgheoruugh

Več podobnih tem