Forum » Loža » Odpoved dedovanju
Odpoved dedovanju
St235 ::
Zakaj? ker ni dovoljeno nekoga prikrajšat za del premoženja po starših zgolj zato, ker je nekdo napol dementen pred smrtjo nekaj podpisal?
Ali pa zgolj zato, ker je imel oče rajši hči kot sina?
Ali ker mačeha ne mara otrok iz prvega zakona?
Ali pa zgolj zato, ker je imel oče rajši hči kot sina?
Ali ker mačeha ne mara otrok iz prvega zakona?
detroit ::
Ali pa ker je bil en izvajal brownnosing 1mesec pred smrtjo:)
V bistvu me moti samo to ker papirji ne pomenijo nič. Ti si nekaj podpisal leta nazaj in če ne poznaš vseh zakonov se lahko nadejaš preveč...ali pa še kaj načrtuješ na osnovi tega predvidevanja ipd.
Primer
Mama ima sina in hčerko. Sin je totaln kreten in samo izkorišča familijo po možnosti še garba mamo. Hčerka pomaga mami že od rojstva in ji streže oduspredi in odzadi. Mama gre v maloro pred tem seveda prepiše vse imetje na hčerko. Sin se javi po smrti in zahteva svojo polovico.
V bistvu me moti samo to ker papirji ne pomenijo nič. Ti si nekaj podpisal leta nazaj in če ne poznaš vseh zakonov se lahko nadejaš preveč...ali pa še kaj načrtuješ na osnovi tega predvidevanja ipd.
Primer
Mama ima sina in hčerko. Sin je totaln kreten in samo izkorišča familijo po možnosti še garba mamo. Hčerka pomaga mami že od rojstva in ji streže oduspredi in odzadi. Mama gre v maloro pred tem seveda prepiše vse imetje na hčerko. Sin se javi po smrti in zahteva svojo polovico.
Skero
detroit ::
Ok primer zame jaz se ne grebem za kakršnokoli nasledstvo iz tega naslova tudi ne vem za ta zakon.
Po moje je še mnogo takih. Dobro pustimo, recimo da nevednost ne opravičuje
Po moje je še mnogo takih. Dobro pustimo, recimo da nevednost ne opravičuje
Skero
Brane22 ::
Mama gre v maloro pred tem seveda prepiše vse imetje na hčerko. Sin se javi po smrti in zahteva svojo polovico.
MIslim,d a v tem primeru ostane vse hčerki - če si pod prepiše dejanjsko mislil "prepiše" in ne "zapusti v oporoki".
Njena pravica je, da razpolaga s svojim imetjem za časa življenja po svoji volji.
Če torej po svoji volji podari hčerki vse, ne vidim kaj bi se tu lahko kdo usajal za obvezni delež...
Tilen ::
@Detroit
Eno je, če prepišeš pred smrtjo, drugo je, če napišeš, da po njeni smrti njej to zapuščaš. nevrednost=! nevednost
edit: Me je Brane prehitel.
Eno je, če prepišeš pred smrtjo, drugo je, če napišeš, da po njeni smrti njej to zapuščaš. nevrednost=! nevednost
edit: Me je Brane prehitel.
413120536c6f76656e696a612c20642e642e
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Tilen ()
Aston_11 ::
Mama gre v maloro pred tem seveda prepiše vse imetje na hčerko. Sin se javi po smrti in zahteva svojo polovico.
MIslim,d a v tem primeru ostane vse hčerki - če si pod prepiše dejanjsko mislil "prepiše" in ne "zapusti v oporoki".
Njena pravica je, da razpolaga s svojim imetjem za časa življenja po svoji volji.
Če torej po svoji volji podari hčerki vse, ne vidim kaj bi se tu lahko kdo usajal za obvezni delež...
Darila se vračajo v zapuščino, če je prikrajšan nujni delež (+zahteva nujnega dediča, ni avtomatike).
Brane22 ::
Vprašanje, kako to dokažeš.
Zdaj ti jaz nekaj podarim, potem pa čez 20 let dediči to zahtevajo nazaj ?
Nekako ne verjamem. Koneckoncev se da tudi mimo tega, če je treba.
Zdaj ti jaz nekaj podarim, potem pa čez 20 let dediči to zahtevajo nazaj ?
Nekako ne verjamem. Koneckoncev se da tudi mimo tega, če je treba.
Aston_11 ::
Minuto.
Prikrajšanje nujnega deleža in upoštevanje oporočnih razpolaganj in daril
34. člen
(1) Če je prikrajšan nujni delež, se oporočna razpolaganja zmanjšajo, darila pa vrnejo, kolikor je treba, da se dopolni nujni delež.
Vrstni red zmanjšanja oporočnih razpolaganj in način vračanja daril
35. člen
Če je prikrajšan nujni delež, se najprej zmanjšajo oporočna razpolaganja; če nujni delež s tem še ni krit, se vračajo tudi darila.
Bo?
Prikrajšanje nujnega deleža in upoštevanje oporočnih razpolaganj in daril
34. člen
(1) Če je prikrajšan nujni delež, se oporočna razpolaganja zmanjšajo, darila pa vrnejo, kolikor je treba, da se dopolni nujni delež.
Vrstni red zmanjšanja oporočnih razpolaganj in način vračanja daril
35. člen
Če je prikrajšan nujni delež, se najprej zmanjšajo oporočna razpolaganja; če nujni delež s tem še ni krit, se vračajo tudi darila.
Bo?
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Aston_11 ()
Brane22 ::
Bo?
Nisem ziher, a mislim da ne "bo". V zakonu o devoanju se ne omenjajo vsa darila ampak samo določena. Tista, ki jih je pokojni namenil tretjim osebam v okviru zapuščine. Nekaj v smislu "bajto dobi hči, hlev z delavnico sin, krave v hlevu pa podarjam sosedu".
Ziga Dolhar ::
Narobe (t.j. preozko) razumeš.
https://dolhar.si/
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Ziga Dolhar ()
Brane22 ::
Narobe (t.j. preozko) razumeš.
Dobro, se pravi, če ti recimo iz dobrote svojega srca podarim €100k za posebno operacijo v tujini, brez katere bi škripnil, nato pa čez leta škripnem sam, lahko ta denar dediči zahtevajo nazaj, če zračunajo da posega v njihov nujni delež ?
Aston_11 ::
Če je dano v zadnjem letu po smrti, lahko, pa še to le zato, ker se po preteku leta ne vračunajo več v maso daril.
(5) Temu se doda vrednost daril, ki jih je zapustnik v zadnjem letu svojega življenja dal drugim osebam, ki niso zakoniti dediči, razen običajnih manjših daril.
(5) Temu se doda vrednost daril, ki jih je zapustnik v zadnjem letu svojega življenja dal drugim osebam, ki niso zakoniti dediči, razen običajnih manjših daril.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Aston_11 ()
St235 ::
Narobe (t.j. preozko) razumeš.
Dobro, se pravi, če ti recimo iz dobrote svojega srca podarim EUR100k za posebno operacijo v tujini, brez katere bi škripnil, nato pa čez leta škripnem sam, lahko ta denar dediči zahtevajo nazaj, če zračunajo da posega v njihov nujni delež ?
Ja, če za tabo ne ostane dovolj za izplačilo nujnega deleža. Če je blo teh 100k edino premoženje, ki si ga nabral v življenju in ta denar čudežno podarjen pred smrtjo, potem imajo pravico darilo izpodbijat.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: St235 ()
Brane22 ::
Ja, če za tabo ne ostane dovolj za izplačilo nujnega deleža. Če je blo teh 100k edino premoženje, ki si ga nabral v življenju in ta denar čudežno izgine, potem imajo pravico darilo izpodbijat.
Se pravi, če bi se Buffet ali Gates odločila živet v SLO in bi raztalala po svetu vse razen zadnje miliarde, lahko dediči potem zahtevajo od vseh po vrsti vračilo daril ? Gates ima koliko - ene $40G, torej če ostane na $1G, bo to zlahka zarezalo v nujni delež ?
Ah, sem spregledal "pred smrtjo" v tvojem postu.
To smo absolvirali. Tudi vemo, zakaj je tako. Recimo da ga podariš več ko leto pred smrtjo.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Brane22 ()
St235 ::
Ali pa ker je bil en izvajal brownnosing 1mesec pred smrtjo:)
V bistvu me moti samo to ker papirji ne pomenijo nič. Ti si nekaj podpisal leta nazaj in če ne poznaš vseh zakonov se lahko nadejaš preveč...ali pa še kaj načrtuješ na osnovi tega predvidevanja ipd.
Primer
Mama ima sina in hčerko. Sin je totaln kreten in samo izkorišča familijo po možnosti še garba mamo. Hčerka pomaga mami že od rojstva in ji streže oduspredi in odzadi. Mama gre v maloro pred tem seveda prepiše vse imetje na hčerko. Sin se javi po smrti in zahteva svojo polovico.
Zato pa obstajajo pogodbe o preživljanju, ravno tako lahko hči zahteva, da se ji v zapuščinski obravnavi prizna stoške, ki jih je imela z nego matere. Ravno tako se zaradi nasilnega ravnanja z materjo lahko sina izloči kot dediča.
Vedno pa ostaja dejstvo da nepoznavanje prava škodi in da bi si vsak moral kdaj kakšno stvar prebrat, kakor se tudi posvetovat z odvetnikom. Tudi, ko te boli zob gre večina ljudi k zobozdravniku in ne pride čez dve leti jokat na forum, da jim je zob izpadel po dveh letih bolečin.
Ja, če za tabo ne ostane dovolj za izplačilo nujnega deleža. Če je blo teh 100k edino premoženje, ki si ga nabral v življenju in ta denar čudežno izgine, potem imajo pravico darilo izpodbijat.
Se pravi, če bi se Buffet ali Gates odločila živet v SLO in bi raztalala po svetu vse razen zadnje miliarde, lahko dediči potem zahtevajo od vseh po vrsti vračilo daril ? Gates ima koliko - ene $40G, torej če ostane na $1G, bo to zlahka zarezalo v nujni delež ?
Ah, sem spregledal "pred smrtjo" v tvojem postu.
To smo absolvirali. Tudi vemo, zakaj je tako. Recimo da ga podariš več ko leto pred smrtjo.
Bistveno je tudi komu podariš. Darila tretjim osebam zapadejo, medtem ko darila dedičem lahko izpodbijaš tudi za dlje nazaj.
Tako, da če nekomu tretji osebi (torej nekomu, ki ni dedič) podari nekaj pred več kot enim letom, se tega načeloma ne da izpodbijat. V kolikor pa je šlo za darilo dediču pa praktično ni časovne omejitve.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: St235 ()
Brane22 ::
Kaj to pomeni točno, da lahko "izpodbijaš" ?
Ali to, da ti bo to avtomatsko odobreno ali pa le to, da imaš _možnosti_, da se darilo izniči, če dokažeš nekaj in kaj bi moral dokazati ?
Da v bistvu ni šlo za darilo, da je bilo dano pod pritiskom ali kaj petega ?
Ali to, da ti bo to avtomatsko odobreno ali pa le to, da imaš _možnosti_, da se darilo izniči, če dokažeš nekaj in kaj bi moral dokazati ?
Da v bistvu ni šlo za darilo, da je bilo dano pod pritiskom ali kaj petega ?
Aston_11 ::
Če je prikrajšan nujni delež (ki ga je treba izračunati), lahko zahtevaš vrnitev darila, da se dopolni nujni delež. To pomeni to izpodbijanje. Da bi izpodbijal darilno pogodbo, nekako ne bi imelo smisla.
St235 ::
tako je, če je izpolnjen nujni delež (torej najmanj 1/2 ali 1/3 deleža za časa pridobljenega premoženja, ki ti bi piropadal brez oporoke) potem se v darila ne moreš vtikat.
Recimo laično gledano. Očeima v lasti dve stanovanju (for the sake of the argument recimo da sta enakovredni). Eno stanovanje tik pred smrtjo podari sosedu.
Dediča sta dva sinova. Če darilne pogodbe ne bi bilo bi vsak dobila eno stanovanje, vendar pa sedaj ostane samo eno stanovanje. Ker njun nujni delež znaša polovico polovice vsega premoženja, je za niju nujni delež 1/2 stanovanja. Ker eno stanovanje še je dobita vsak pol tega. Darilna pogodba ni sporna.
Ravno tako bi lahko oče eno stanovanje podaril starejšemu sinu. Tudi v tem primeru bi oba sinova dobila 1/2 druge stanovanja in se prvo stanovanje ne bi upoštevalo.
Recimo laično gledano. Očeima v lasti dve stanovanju (for the sake of the argument recimo da sta enakovredni). Eno stanovanje tik pred smrtjo podari sosedu.
Dediča sta dva sinova. Če darilne pogodbe ne bi bilo bi vsak dobila eno stanovanje, vendar pa sedaj ostane samo eno stanovanje. Ker njun nujni delež znaša polovico polovice vsega premoženja, je za niju nujni delež 1/2 stanovanja. Ker eno stanovanje še je dobita vsak pol tega. Darilna pogodba ni sporna.
Ravno tako bi lahko oče eno stanovanje podaril starejšemu sinu. Tudi v tem primeru bi oba sinova dobila 1/2 druge stanovanja in se prvo stanovanje ne bi upoštevalo.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: St235 ()
Brane22 ::
tako je, če je izpolnjen nujni delež (torej najmanj 1/2 ali 1/3 deleža za časa pridobljenega premoženja, ki ti bi piropadal brez oporoke) potem se v darila ne moreš vtikat.
Sori, v bistvu sem mislu vprašat ravno obratno. OK, če je izpolnjen nujni delež, so darila varna pred izpodbijanjem torej.
Kaj pa obratno- kaj če nujni delež ni izpolnjen ? A to lahko avtomatsko izniči vsako darilo v okviru dedičev/sorodnikov ( torej ne tretjih oseb) ali so potrebni še kaki pogoji ?
St235 ::
tako je, če je izpolnjen nujni delež (torej najmanj 1/2 ali 1/3 deleža za časa pridobljenega premoženja, ki ti bi piropadal brez oporoke) potem se v darila ne moreš vtikat.
Sori, v bistvu sem mislu vprašat ravno obratno. OK, če je izpolnjen nujni delež, so darila varna pred izpodbijanjem torej.
Kaj pa obratno- kaj če nujni delež ni izpolnjen ? A to lahko avtomatsko izniči vsako darilo v okviru dedičev/sorodnikov ( torej ne tretjih oseb) ali so potrebni še kaki pogoji ?
Seveda so pogoji. Za začetek mora nekdo od dedičev zahtevat, da se določeno darilo vključi v dediščino (tukaj ni avtomatzma).
Nadalje se darila v dediščino vključi v kronološkem vrstnem redu dokler nujni delež ni dosežen. Na zgornjem primeru, recimo, da oče podari obe stanovanji enemu sinu - v dediščino bi šlo samo stanovanje, ki je bilo podarjeno kasneje in še vedno bi bil drugi sin upravičen samo do polovice stanovanja.
Ravno tako se darila vključi sorazmerno. Torej toliko kot je potrebno za poplačilo nujnega deleža. To je predvsme pomembno pri na primer denarnih railih. Recimo da ima oče na TRR 400.000€. Pri čemer jih 350.000€ podari enemu sinu. Drugi sin tako ne more zahtevat, da se vrne ves denar in vsak dobi 200.000€ ampak ima pravico zahtevat samo del ki manjka do njegovega nujnega deleža.
Za slednje pa nisem prepričan, ampak mislim, da ima prejemnik darila možnost, da namesto vrnitve darila izplača vrednost v denarju.
Brane22 ::
OK. Ampak ni pa zahtevano dokazovanje narave teh daril itd - mislim ali so bila dana pod prisilo, ali je šlo za fiktivne deale itd ?
Če prav razumem, od te točke dalje ( torej ko je kršen nujni delež) darila sorodnikom avtomatsko lahko padejo v dedovalno maso do višine nujnega deleža, ne glede na naravo okoliščin pri podarjanju ?
Če prav razumem, od te točke dalje ( torej ko je kršen nujni delež) darila sorodnikom avtomatsko lahko padejo v dedovalno maso do višine nujnega deleža, ne glede na naravo okoliščin pri podarjanju ?
St235 ::
Mogoče bo malce bolj jasno, če se pogleda kako zapuščinska razprava sploh zgleda:
Najprej se identificira dediče.
Potem se pogleda skupna masa dedovanja. To je seštevek vsega primoženja, ki ga je pokojnik imel, plus vsa darila dedičem, plus vsa druga darila v zadnjem letu. Ker tukaj ne gre za eksaktne številke se seveda ne gleda ali je pol leta pred smrtjo sosedu plačal kavo.
Ravno tako se odšteje tudi vse dolgove itd. Dediči imajo tukaj pravico priglasit svoje terjatve iz naslova vzdrževanja, nege in podobno.
Iz te računice na koncu dobimo skupno maso dedovanja. Na podlagi tega se izračuna nujni delež. Točno koliko znaša ta delež je odvisno predvsem od števila dedičev.
Potem se pogleda voljo pokojnika (darilne pogodbe, oporoka...) Preostanek premoženja (tisto, kar ni bilo podarjeno pred smrtjo oziroma ni opredeljeno v oporoki) pa se enakovredno razdeli med vse dediče.
V tej točki se pogleda ali je skupna masa vsega, kar je posameznik prejel od pokojnika večja od nujnega deleža. Če da, potem je zgodba zaključena. Če ne pa se lahko zahteva vrnite daril od tistih, ki so prejeli preveč, oziroma se omeji dedovanje tistim, ki so prejeli dovolj.
Pod črto je torej tako v veliki večini je posameznik upravičen do nujnega deleža in je to brez posebnega truda težko preprečit ali omejit. Zakaj, sem navedel že par postov višje.
Seveda obstajajo mehanizmi, ki pa zahtevajo poznavanje zakonodaje. Kot ponavadi (in tudi edino logično) je pač zakon napisan tako, da zaščiti šibkejšo stran (torej dediča, ki bi ga želeli spravit ob premoženje)
Najprej se identificira dediče.
Potem se pogleda skupna masa dedovanja. To je seštevek vsega primoženja, ki ga je pokojnik imel, plus vsa darila dedičem, plus vsa druga darila v zadnjem letu. Ker tukaj ne gre za eksaktne številke se seveda ne gleda ali je pol leta pred smrtjo sosedu plačal kavo.
Ravno tako se odšteje tudi vse dolgove itd. Dediči imajo tukaj pravico priglasit svoje terjatve iz naslova vzdrževanja, nege in podobno.
Iz te računice na koncu dobimo skupno maso dedovanja. Na podlagi tega se izračuna nujni delež. Točno koliko znaša ta delež je odvisno predvsem od števila dedičev.
Potem se pogleda voljo pokojnika (darilne pogodbe, oporoka...) Preostanek premoženja (tisto, kar ni bilo podarjeno pred smrtjo oziroma ni opredeljeno v oporoki) pa se enakovredno razdeli med vse dediče.
V tej točki se pogleda ali je skupna masa vsega, kar je posameznik prejel od pokojnika večja od nujnega deleža. Če da, potem je zgodba zaključena. Če ne pa se lahko zahteva vrnite daril od tistih, ki so prejeli preveč, oziroma se omeji dedovanje tistim, ki so prejeli dovolj.
Pod črto je torej tako v veliki večini je posameznik upravičen do nujnega deleža in je to brez posebnega truda težko preprečit ali omejit. Zakaj, sem navedel že par postov višje.
Seveda obstajajo mehanizmi, ki pa zahtevajo poznavanje zakonodaje. Kot ponavadi (in tudi edino logično) je pač zakon napisan tako, da zaščiti šibkejšo stran (torej dediča, ki bi ga želeli spravit ob premoženje)
Brane22 ::
Dobro, to vse razumem.
Zanimalo me je, ali narava iskrenosti takih daril igra kako vlogo v postopku - v smislu da dedič dokazuje, da ni šlo dejanjsko za darilo ali da je bilo dano s kakimi skritimi nameni itd.
Očitno tega ni. Darilo lahko ne glede na to pade v dediščino.
Videti je, da je edina pot ven iz tega dokazovanje kake pravice obdarjenega, ki presega pravico dediča do vračila darila zaradi posebnih okoliščin itd.
Zanimalo me je, ali narava iskrenosti takih daril igra kako vlogo v postopku - v smislu da dedič dokazuje, da ni šlo dejanjsko za darilo ali da je bilo dano s kakimi skritimi nameni itd.
Očitno tega ni. Darilo lahko ne glede na to pade v dediščino.
Videti je, da je edina pot ven iz tega dokazovanje kake pravice obdarjenega, ki presega pravico dediča do vračila darila zaradi posebnih okoliščin itd.
Invictus ::
Mama gre v maloro pred tem seveda prepiše vse imetje na hčerko. Sin se javi po smrti in zahteva svojo polovico.
MIslim,d a v tem primeru ostane vse hčerki - če si pod prepiše dejanjsko mislil "prepiše" in ne "zapusti v oporoki".
Njena pravica je, da razpolaga s svojim imetjem za časa življenja po svoji volji.
Če torej po svoji volji podari hčerki vse, ne vidim kaj bi se tu lahko kdo usajal za obvezni delež...
Dedič vedno lahko zahteva nujni delež. Ne vem od kje vam take nebuloze. Edina opcija je izročilna pogodba. Ki je dokončna če se prav izvrši.
Še od darilne pogodbe lahko zahtevaš nujni delež.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
http://goo.gl/2YuS2x
http://goo.gl/2YuS2x
Aston_11 ::
Dobro, to vse razumem.
Zanimalo me je, ali narava iskrenosti takih daril igra kako vlogo v postopku - v smislu da dedič dokazuje, da ni šlo dejanjsko za darilo ali da je bilo dano s kakimi skritimi nameni itd.
Očitno tega ni. Darilo lahko ne glede na to pade v dediščino.
Tudi to je možno, da se kakšna pogodba o dosmrtnem preživljanju ali prodajna pogodba izpodbija v smislu, da gre dejansko za darilno pogodbo.
Brane22 ::
St235 ::
OK. Ampak ni pa zahtevano dokazovanje narave teh daril itd - mislim ali so bila dana pod prisilo, ali je šlo za fiktivne deale itd ?
Če prav razumem, od te točke dalje ( torej ko je kršen nujni delež) darila sorodnikom avtomatsko lahko padejo v dedovalno maso do višine nujnega deleža, ne glede na naravo okoliščin pri podarjanju ?
To sta zdaj dve popolnoma različni stvari. Darilno pogodbo, če je bila fiktivna, sklenjena pod prisilo ali kaj podobnega se vedno lahko razglasi za nično. To nima veze z dedovanjem. Pri dedovanju je ta posebnost, da četudi je z darilno pogodbo vse ok, se vseeno lahko zahteva vrnitev darila.
Je pa seveda bistvena razlika v tem, ali se razglasi darilna pogodba za nično ker je bila na primer sklenjena pod prisilo ali pa se zgolj uporabi za poplačilo nujnega deleža.
Razlika je v tem, da darilna pogodba pod prisilo postane nična in se praktično vse kar je bilo podarjeno deduje po klasičnih pravilih.
Recimo primer. Oče ima tri sinove in šest stanovanj. Prvemu in drugemu sinu vsakemu podari tri.
Ker so nujni dediči trije jim pripada 1/6 (polovica od 1/3, ki bi jo dedovalo, če ne bi bilo oporoke, daril...). Torej eno stanovanje.
Na zapuščinski obravnavi se ugotovi, da iz preostalega premoženaja ni mogoče izplačat tretjega sina, ker mu pripada eno stanovanje. Starejša dva se dogovorita in mu prepustita eno stanovanje.
Postopek je s tem zaključen.
Zdaj pa scenarij B, kjer sta starejša sinova očeta pretentala in sta mu tik pred smrtjo podtaknila darilno pogodbo.
V primeru da najmlajši sin dokaže, daje bila darilna pogodba pridobljena s prevaro, je takšna pogodba nična in se vseh šest stanovanj deduje kot da darilne pogodbe ni bilo in vsak sin dobi dve stanovanju.
Še scenarij C, ker sta starejša sinova očeta držala zaprtega v kleti in ga stradala dokler ni podpisal darilne pogodbe. Tudi tukaj bi se vseh šest stanovanj dedovalo v celoti. Pri čemer bi najmlajši si lahko zahteval celo razdedinjenje obeh starejših bratov in sam pobral vseh šest stanovanj.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: St235 ()
Brane22 ::
Okapi ::
medtem ko darila dedičem lahko izpodbijaš tudi za dlje nazaj.Kaj pa če hiše sinu ne podariš, ampak mu jo prodaš, po tržni ceni? Sin seveda nič ne plača - prodaja je fiktivna, ker bi darilo lahko hčer izpodbijala. A je potem s plačilom davka zadeva zapečatena?
O.
Okapi ::
Ja, saj sin lahko kupnino nakaže fotru, ta mu jo pa potem v kešu vrne. V dediščini potem seveda tega denarja ni, ampak fotr ga je morda zapravil na konjskih stavah. Je treba to dokazovati? In kdo mora dokazovati - sin, da je fotr denar zapravil, ali hči, da ga v resnici ni zapravil?
O.
O.
St235 ::
Ja, saj sin lahko kupnino nakaže fotru, ta mu jo pa potem v kešu vrne. V dediščini potem seveda tega denarja ni, ampak fotr ga je morda zapravil na konjskih stavah. Je treba to dokazovati? In kdo mora dokazovati - sin, da je fotr denar zapravil, ali hči, da ga v resnici ni zapravil?
O.
Sin mora dokazat, da je plačal. Hči mora dokazat, da je šlo za fiktivno plačilo in mu je oče vrnil denar. Glede na to, da ne govorimo o drobižu ni tako enostvno kar skrit 100.000€ - 200.000€.
Bolj malo pomaga sinu trdit, da je plačal hišo, če pa je čez 2 dni na ženin račun položil praktično isti znesek kot ga je plačal fotru.
Okapi ::
Sin plačilo dokaže preprosto, s kopijo bančnega nakazila. Hči ima pa precej hujše težave dokazati, kaj je fotr naredil z denarjem, ki ga je isti dan v celoti dvignil z računa.
Sin mora le malo paziti, da denarja ne položi na preprosto izsledljiv račun. Ali pa recimo kot JJ naslednjih deset let vse plačuje s kešem.
O.
Sin mora le malo paziti, da denarja ne položi na preprosto izsledljiv račun. Ali pa recimo kot JJ naslednjih deset let vse plačuje s kešem.
O.
Invictus ::
medtem ko darila dedičem lahko izpodbijaš tudi za dlje nazaj.Kaj pa če hiše sinu ne podariš, ampak mu jo prodaš, po tržni ceni? Sin seveda nič ne plača - prodaja je fiktivna, ker bi darilo lahko hčer izpodbijala. A je potem s plačilom davka zadeva zapečatena?
O.
Prodaja ni fiktivna, ker moraš državi plačati 2% davek na promet nepremičnin. Poleg tega mora biti cena tržna in ne nekaj brezzveznega. No, kar se tiče države, bo pač nabila vrednost davka glede na neko trenutno povprečno vrednost nepremičnine na trgu.
Kupnine sploh ni potrebno plačati za prepis nepremičnine, samo davek mora biti plačan. To je potem podlaga sodišču za vpis novega lastnika v zemljiško knjigo.
Seveda se bo ob smrti pojavilo vprašanje kje je denar. Glede na zgodovino kreganja ob dediščinah v Sloveniji se prav lahko ugotovi da je šlo za fiktiven posel in da bo pogodba nična. PO kakih 10 letih pravdanja.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
http://goo.gl/2YuS2x
http://goo.gl/2YuS2x
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Invictus ()
Okapi ::
Prodaja ni fiktivna, ker moraš državi plačati 2% davek na promet nepremičninSaj, natanko zato sem napisal "A je potem s plačilom davka zadeva zapečatena?"
Seveda se bo ob smrti pojavilo vprašanje kje je denar.Fotr ga je zakockal. Ali pa skril in ga nihče ne najde. Bi rekel, da bodo oškodovani dediči kar težko dokazali, da so bili prevarani.
O.
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Prepis hiše (strani: 1 2 )Oddelek: Loža | 16095 (13784) | GregiB |
| » | Dedovanje - pomoč (strani: 1 2 )Oddelek: Loža | 11671 (8174) | Mato989 |
| » | Dedovanje nujnega deleža (strani: 1 2 )Oddelek: Loža | 22867 (20118) | Ziga Dolhar |
| » | Pravni nasvet (darilna pogodba)Oddelek: Loža | 8671 (7791) | Gregor P |
| » | Dediščina in izkoriščevalski dedek (strani: 1 2 3 4 )Oddelek: Loža | 36386 (31500) | erkgheoruugh |