Dediščina in izkoriščevalski dedek

Avtor teme sprašuje kako je v zvezi dedovanjem itd... glede na to, da je njegov oče gradil hišo skupaj s svojima staršema. Torej je vlagal in logično se njegov sin čuti dolžnega dobiti tisto, kar mu pripada po svojemu očetu. Občutek pravičnosti je popolnoma utemeljen in argumentiran s strani avtorja. Ga pa zanima kaj pravi pravo na to, glede na to, da njegov oče ni vpisan kot solastnik kakor so se zmenili.


Bolj enostavno jaz ne bi uspel povedati. Točno to jaz sprašujem..

Odgovor je zelo enostaven - Zakon pravi da tvoj oče ni imel ničesar z gradnjo hiše, če tega ni možno dokazat (Vpis v ZK, računi, priče...). Brez tega je vložek zgolj in le fiktiven. Tvoja predstava o pravičnosti je utopična in posmeha vredna.

To da oče ni vpisan kot lastnik je zgolj in le njegova krivda, da za to ni poskrbel ko je bil čas. Podatki v Zemljiški knjigi so javno dostopni.

GregiB je 22. mar 2013 ob 09:26 izjavil:

St235 je 22. mar 2013 ob 09:18 izjavil:

To da oče ni vpisan kot lastnik je zgolj in le njegova krivda, da za to ni poskrbel ko je bil čas. Podatki v Zemljiški knjigi so javno dostopni.

Pa saj na to temo sem prepričan, da vsakdo pozna ogromno primerov, ko eden od otrok pridobi svojo družino. Starši pa živijo v predimenzionirani hiši. Dogovorijo se, da se otrok s svojo družino vseli oz. ostane v domači hiši. Seveda je ob tem potrebno za adaptacijo hiše v objekt z 2 stanovanjskima enotama investirati, kar ponavadi pade na tistega, ki si bivalni prostor ureja. Ob tem se seveda starši ne želijo odpovedati lastništva, v končni fazi je to tudi logično. Torej lahko eden od otrok (bodočih dedičev) pride do bivalnega prostora ob minimalnih stroških, ne plačuje najemnine in tudi ostali stroški so nižji (skupna elektrika, voda, odvoz smeti, TV, internet ipd.). Ko pa pride do dedovanja, pa ima seveda vsak svojo videnje pravičnosti... Eden bi imel več, ker je pač "domačin", drugi, ker je bil prikrajšan ugodnosti, tretji, ker mu za druga dva dol visi ipd...

Ne posplošuj, mnogokrat je vzdrževanje stare hiše mnogo večji strošek kot priti do stanovanja vsaj na dolgi rok. Elektrike ni nič manj morda celo več, pa da ne govorim o ogrevalnih stroških, obnovi strehe, fasade................. Dejstvo pa je, da skoraj nikoli ni mogoče vlagati samo v bivalni del ampak po navadi vlagaš v celotno hišo!

Je pa res, da enim zelo paše od vsega tega se ogradit, za čas ko je treba delati in plačevati, ko pa je kaj za "pokasirat" so pa hitro zraven !!
Še enkrat pravim, zadev ni za posloševat, ker je skoraj vsaka situacija zgodba zase!

LP

@ Dualis... poglej, govorim iz prve roke... Bivam v hiši, ki ima 2 bivalne enote. V enem je moja družina, v drugem tašča. Plačujemo eno priključnino elektrike, višja je zgolj poraba (kWh), plačujemo en odvoz smeti, en interntni - TV - telefon priključek, vodarina je višja zgolj za porabo, ogrevanje pa je minimalno nižje od tistega, ki je bil, ko je bila hiša enostanovanjska, a se zdaj plačuje iz dveh žepov. Precej dobro se zavedam "benefita" takšne oblike sobivanja...

St235 je 22. mar 2013 ob 10:05 izjavil:

Američani imajo fin pregovor: Better safe then sorry.

Če se odločiš investirat v nekaj tako velikega kot je hiša potem je tvoja dolžnost da poskrbiš, da so tvoji interesi zaščiteni in tvoj delež jasno razviden. V normalnih družinskih okoliščinah to vsi razumejo. Če se pa že pri temu zatakne potem ti mora bit pa to jasen signal, da bodo tudi naprej problemi.

Problem nastane predvsem takrat ko imajo nekateri nerealna pričakovanja. Si za par tisočakov uredi podstrešno stanovanje in si potem domišlja, da je zato to pravzaprav njegovo in podobno.

Ne vem, če so nerealna. Če nekdo vloži npr. v podstrešno stanovanje in adaptacijo cele hiše več kot bi ga stal vložek v več sobno stanovanje istočasno financira 2/3 vseh stroškov hiši, skrbi za starše, nekdo pa samo od daleč to opazuje, istočasno je ta drugi že dobil sicer ne lastniško stanovanje in to polno opremljeno (v katerega, se je samo vselil brez vložka ali dela), potem res ne vem če so pričakovanja nerealna. Se pa popolnoma strinjam, da je potrebno svoje interese zaščititi, samo mnogo lažje govoriti kot narediti, saj se v mnogih primerih to tretira kot, da se pričakuje, da boš komu kaj vzel ali celo, da upaš, da bo nekdo umrl-na žalost!

LP

St235 je 22. mar 2013 ob 10:56 izjavil:

Če govorimo o par tisočakih potem se pričakovanja nerealna. Če govorimo o rekonstrukcije pol hiše v vrednost manjšega stanovanja, pa okrog tega niso urejeni papirji potem si je tak popolnoma sam kriv.

Če si pripravljen investirat 50-60 tisoč € v obnovo objekta in straši niso pripravljeni tega pisno zabeležit (ni nujno, da gre za prenos lastništva) potem se moraš resno zamislit, če ne bi rajši za ta denar kupil stanovanja na drugem koncu Slovenije.

Prav o tem ti govorim. Veliko, veliko je takih primerov (tudi moj), ko to na žalost prepozno spoznaš, oz. ti je vse to obljubljeno in zaradi neke ljubezni do staršev, to narediš, ker te prosijo oz. to na nek način od tebe opričakujejo, ko pa je potrebno to storiti starši le tega nočejo oz. se izgovarjajo. Hotel sem samo reči, da je situacij nešteto in da od daleč se zadeve zdijo enostavne (pravno sprejemljive, če hočeš pravične), ko pa si sam v taki situaciji gledaš na zadevo povsem drugače.
LP

St235 je 22. mar 2013 ob 11:06 izjavil:

Še razlog več, da ljudje začnejo o tem razmišljat preden pride do konfliktne situacije. Čisti računi dobri prijatelji. Drugače žal ne gre.
Najmanj kar lahko narediš, je da poskrbiš, da so računi pisani nate oziroma da so vse finančne tranzakcije zabeležene. Že to je čez 20 let v zapuščinski razpravi lahko velik faktor.

Ne me narobe razumet. Se več kot zavedam, da so situacije izjemno kočljive in kompleksne, samo kar se ponavadi izkaže je , da za njimi stojijo nerealna pričakovanja in prazne obljube.

Saj v bistvu se strinjava samo na zalost nas veliko to kar si navedel prepozno spozna in v neki dobri veri, vse kar imaš (delo in denar) v nekaj vlagaš potem pa pride od nekje nekdo, ki samo zahteva. Še enkrat, res sem hotel pokazati samo na to in v poduk vsem, da je za te zadeve potrebno poskrbeti prej predno se v tako zadevo sploh spustiš, ker ljudje se v takih situacijah (tudi starši) znajo obnašati zelo nepredvidljivo in zadeve so lahko zelo boleče in percepcija pravičnosti pa tudi prava zelo čudna. Žal premnogi to prepozno spoznamo. Pa še en nasvet vsem, če le imate možnost se osamosvojite in zaživite pod svojo streho, verjemite daljnoročno je tudi finančno bolj ugodno, da o drugih prednostih ne govorim!

LP

To je bilo več kot potrebno, da bodo nekateri lahko potegnili glavo iz riti in začeli z njo razmišljat. Žal sem bil dežen že več kot dovolj jamranja o temu kaj je pravica in kaj bi po nekih od boga danih univerzalnih pravilih moralo komu pripadat. Pač tipična logika Slovencev. Zakon mora bit napisan tako kot je zame prav, pri čemer seveda jaz ne bom naredil nič razen jamral in se smilil samemu sebi. Bog ne daj, da se zgodi kaj kar ocenjujem kot krivico, ker potem bodo krivi vsi od hišnika do vrhovnega sodnika, parlamentarcev in vremenoslovcev. Edini, ki seveda ni nič kriv je posameznik, ki se mu ta groza dogaja.

Mislim, da Dualis lepo povedal, kako stojijo stvari in kam se lahko človek zaplete. Nekateri se od tega nekaj naučijo, drugi pač ne.

Dualis, se vsekakor popolnoma strinjava. Želel bi samo poudarit, da se takšnim situacijam v življenju z neko stopnjo previdnosti, da do neke mere izognit. Nekateri se tega žal zavedo, ko je že praktično preopozno. Pomembno vlogo pri tem ima tudi poznavanje zakonodaje, kar je številnim tu na forumu nekaj popolnoma brezveznega. Dokler ne zagusti in pričakujejo da jih bo višja sila reševala (ne leti nate osebno).

Vsak v življenju plača davek na neumnost, edina stvar na katero lahko vplivaš je koliko bo tega v kumulativi. Jaz pač vedno delujem po principu pričakuj najboljše, pripravljaj se na najslabše.

Ravno dedno pravo je eno od področji kjer smo pri nas ostali v srednjem veku ob enem smo pa narod hinavcev in zavistnežev. Najslabša možna situacija. Spomnim se debate s sosedo, ki je nasprotovala oporoki, ker kaj si bodo ljudje mislili, da je narobe z njimi, ker rabimo imet na papirju napisano komu kaj pripada. Rezultat je bil 6 let trajajoč sodni postopek.

Pa je takih zgodb kolikor hočeš, nobeden se ne bi nikomu zameril in zgolj prelaga odgovornost na naslednjega. Dokeler se ne zatakne in se cela familija na smrt skrega komu gre kaj.

Bolj ali manj cel zahodni svet pozna in tudi uporablja institut oporoke. Ta dokument, če je pravilno sestavljen reši 90% sporov in slabe volje znotraj družine.

Na prvi pogled sem prebral :

"Dekliščina in izkoriščevalski dedek" in me je čudlo, zakaj ma ta tema že 6 podstrani ?!

Ne pravim, da ni prav imeti oporoke, razumem pa da je komu neprakticno. Ker je treba iti do odvetnika ali jo pa spisati sam pa najti price, da jo podpisejo. Odvetnik stane, neznancem ne bi dal tako stvar podpisovat, bliznjim ne bi dal vpogled koliko koga cenis ze sedaj, ce jo predobro skrijes doma je ne bodo nasli, ce jo preslabo jo lahko najde kdo prekmalu... Treba se je spravit razmisljat o svoji smrtnosti, zadeva sama bo aktualna ko te ne bo vec, se pravi nimas veliko od nje. Pricakujes, da so dedici bolj zreli pa se bodo uspeli zmeniti sami. Nimas nekih izrazitih preferenc o delitvi ali pa so podobne temu kar bo brez oporoke. Pa komur ne bo vsec jo bo itak skusal izpodbijati.

Take in podobne stvari. Vsekakor dam plus tistemu, ki jo spise, ne bi pa dal minusa tistemu, ki je ne. Ker razumem zakaj ne cuti potrebe.

Sej jim ni treba biti.
Recimo da si en 90-letnik pa jo spises doma. Nucas kako prico, nimas lih 50 kolegov za poklicat. Je tudi podpis soseda ali pa postarja dober. Ali pa sorodnika. Samo en te lahko opravlja, enga ne poznas dobro, en ne rabi vedet kaj not pise...

Sej te stvari ki omenjam niso glavni razlog, da folk ne pise oporoke. Pac drobnarije, ki te lahko odvrnejo. Glede na to, da oporoke ne nucas, ti verjetno tudi ni treba orenk izgovor iskat sam pri sebi.

Nucas kako prico,

Da se ne zgodi, da pride vsak sorodnik s svojo, edino pravo, oporoko.

O.

Mehmed je 23. mar 2013 ob 07:10 izjavil:

Ne pravim, da ni prav imeti oporoke, razumem pa da je komu neprakticno. Ker je treba iti do odvetnika ali jo pa spisati sam pa najti price, da jo podpisejo. Odvetnik stane, neznancem ne bi dal tako stvar podpisovat, bliznjim ne bi dal vpogled koliko koga cenis ze sedaj, ce jo predobro skrijes doma je ne bodo nasli, ce jo preslabo jo lahko najde kdo prekmalu... Treba se je spravit razmisljat o svoji smrtnosti, zadeva sama bo aktualna ko te ne bo vec, se pravi nimas veliko od nje. Pricakujes, da so dedici bolj zreli pa se bodo uspeli zmeniti sami. Nimas nekih izrazitih preferenc o delitvi ali pa so podobne temu kar bo brez oporoke. Pa komur ne bo vsec jo bo itak skusal izpodbijati.

Take in podobne stvari. Vsekakor dam plus tistemu, ki jo spise, ne bi pa dal minusa tistemu, ki je ne. Ker razumem zakaj ne cuti potrebe.

Sestavit oporoko pri notarju ali odvetniku ne stane več kot 50€. Če je škoda tega denarja in raje vidiš, da se tvoji lastni otroci preganjajo po sodiščih je škoda besed. Oporoka bi morala bit zakonsko predpisana obveza, če je posameznik ne zapiše pa gre vse razen nujnega deleža državi. Bi bila zadeva hitro rešena.

Oporoko niti približno ni enostavno spodbijat dokler so upoštevani nujni deleži in je sklenjena v obliki, ki jo predvideva zakon. Predvsem pa odporoka zelo težko oteži dedovanje. Če so dediči v tako dobrih odnosih, da bi se brez težav sporazumeli tudi brez oporoke, jim oporoka ne bo čisto nič škodila. Obratno je pa druga zgodba.

Te stvari se ureja v zapuščinski razpravi. Zaključek te zapuščinske razprave je sklep o dedovanju. V tem sklepu je tudi definirano kako se razdeli premoženje in to je edina razdelitev, ki pravno gledano karkoli šteje.

torej ne glede na način dedovanja, šteje na koncu samo in le tisto, kar je zapisano v sklepu. Oporoka sama ni neposredno izvršljiva.

oporoka ni ustni dogovor.