Dediščina in izkoriščevalski dedek

Ojla!

Veliko sem prebiral ta forum kar se tiče pravnih zadev, danes sem se pa odločil registrirati ker imam tudi sam eno vprašanje. Huh no pa dajmo!
Nekje 33let nazaj je moj oče skupaj z njegovimi starši ( mojimi starimi starši ) zgradil hišo. Se pravi hiša bi morala imeti tri lastnike (očeta, dedka, babico), ker so vsi vlagali denar v gradnjo hiše. Vsak je praktično prispeval 1/3. Problem je nastal ker sta dedek in babica brez njegove vednosti napisala hišo na sebe (2 lastnika), tako je on ostal brez nič. Obljubila sta mu da v hiši je lahko kolikor časa želi in da on dobi hišo po njihovi smrti.

Moj oče je bil takrat tudi že poročen z mojo mamo in takoj ko "smo" naredili hišo sva se rodila jaz in brat. Vsi smo živeli v enem izmed nadstropij hiše in sicer dokler ni oče umrl in to je bilo leto ali dve po izgradnji hiše.

Leta so minevala in umrla je babica. Hiša je dobila samo enega lastnika in sicer dedka. On je še živ (ne more več skrbeti zase) , star preko 90 let in nima kanča sočutnosti. "Grozi" da na koncu ne bomo dobili nič če ne bomo mu pomagali. Sam imam veliko obveznosti ( še faks, delo ), nič me ni doma, brat pa študira v Mariboru in njega pa sploh ni nikoli domov ( čez vikend ostane v MB pri dekletu ). Moja mama je sicer res brezposelna ampak ima tudi ona zdravstvene težave in ne more skrbeti vedno za njega. Glede na to da je imel vedno zaničljiv odnos do moje mame mu ni dolžna sploh pomagati. Problem spet nastane ker "grozi" da bomo po njegovi smrti vsi brez strehe nad glavo itd.
On ima poleg mojega očeta , še eno hčerko, ki že ima tudi ona otroke.

Pojma pa nimam ali je oporoko že napisal in tudi če jo je me zanima kakšne možnosti imamo z bratom in mamo, če je naprimer napisal da gre hiša hčerki ( hčerka že ima svoje stanovanje. V hiši smo trenutno samo jaz, brat, mama in dedek)

Če oporoke ni napisal, kako se zakonsko zgodi da se hiša deli? Ima sploh kaj veze , da je moj pokojni oče vložil za 1/3 hiše? Lahko kako to sploh dokažem ( priče ) ?
In še to: Skrbi me za mamo ker vedno vstaja prej, in dela vse mogoče stvari za njega, praktično si kvari še tisti kanček zdravja ki ga ima. Je mogoče kaj narediti tukaj glede tega? (praktično jo izkorišča. Naredi, ali pa ostaneš brez strehe)

Hvala vsem za odgovore.

Pa se malo pogovori z njo, kako je s tem, mogoče bi se pa dalo zmenit?

Z oporoko vas ne more prikrajšati za nujni delež, pa četudi napiše, da vse zapušča svoji hčer (torej tvoji teti). Tudi, če zdaj pred smrtjo vse proda njej ali podari s pogodbo.

Načeloma, bo šla polovica njegovi hčeri (tvoji teti), preostalo polovico pa si boste razdelili vi (četrtino dobi tvoja mama, osmino pa ti in tvoj brat). Najverjetneje boste morali njo izplačati za polovico, kolikor ji pripada.

Zelo preprosto je tukaj.

Predvidevam da je edini dedkov otrok njegova hčerka (še živ). Če je bila babica prej lastnica polovice hiše, potem je zdaj dedek lastnik 3/4 hiše in hčerka 1/4.

Ko umre dedek, deduje po njem samo hčerka kot dedič prvega reda. Ker ste vsi ostali dediči drugega reda, ne dobite nič. Nujnega deleža tukaj ni. Mogoče lahko uveljavljate kake stroške glede vzdrževanja hiše in dedka. Če imate dokaze ...

Če pa nisi siguren, pa hitro na zemljiško knjigo in preveri podatke. Če ne veš parcelnih številk, ti pa lahko pomaga kaka nepremičninska agencija. Za kako kavo. Saj jih nič ne stane.

Če je bilo karkoli pisano na babico, bi bili vabljeni na zapuščinsko. Skoraj zagotovo ste bili vabljeni, že zaradi denarja na tekočem računu, če že drugega ni bilo, vprašaj mamo zakaj ni šla, ali kaj so se tam dogovorili.

enadvatri je 21. mar 2013 ob 01:14 izjavil:

Z oporoko vas ne more povsem izključiti iz dedovanja (prikrajšati za vse), pripada vam nujni delež (1/2 vsega, kar bi sicer podedovali, torej 1/4, ki se nato deli še: 1/8 tvoji mami in 1/16 tebi ter 1/16 bratu), pa četudi napiše, da vse zapušča svoji hčeri. Če zdaj pred smrtjo vse proda njej ali podari s pogodbo, morate o tem na zapuščinskem naroku seznaniti sodišče, ki bo te pravne akte skoraj zagotovo razveljavilo.

Načeloma, če dedek na koncu ne bo kompliciral (kar je moč doseči z nekaj trudi na medsebojnih odnosih), bo šla 1/2 njegovi hčeri (tvoji teti), preostalo polovico pa si boste razdelili vi (1/4 dobi tvoja mama, 1/8 pa ti in 1/8 tvoj brat). Najverjetneje boste morali njo izplačati za polovico, kolikor ji pripada. Če pa se zgodi, da dobite le nujni delež, jo boste morali izplačati 3/4 ali se celo izseliti in vas bo morala izplačati ona.

V kolikor obstajajo dediči 1. dednega reda (dedkova hči), dediči 2. dednega reda ne morejo terjati svojega nujnega deleža.

Dedek vas ima v šahu, ker vam ni dolžan dati ničesar, vi ste pa brezplačno obnovili njegovo hišo. Je pa res, da mama ni dolžna skrbeti za moževe (očetove) starše. Vendar predvidevam, ker je brezposelna in brez druge nepremičnine, da ji kaj druga ne preostane. Torej, mama lahko gre delat in počasi na svoje, ali pa se pusti "izkoriščati" dedku, ki je tako dober, da ji (brezplačno) pusti bivati v njegovi hiši in mame tako ne spravlja v še slabši položaj. Morate razumeti, da vam on ni dolžan dati ničesar. Prav tako mu ni treba prepisati nobenega deleža na tvojo mamo, čeprav ona zanj dnevno skrbi. Vse je stvar dogovora. Lahko pa podpišete pogodbo o dosmrtnem preživljanju. Za njega mora pa po zakonu skrbeti njegova hči. Prav zaradi omenjenih situacij je v skupnih gospodinjstvih vedno potrebno hraniti račune ali takoj urediti sorazmerne deleže v ZK (npr. ata bo obnovil streho in kopalnico dedkove hiše v vrednosti 20.000 EUR ter tako postal lastnik 1/5 hiše).

Tilen je 21. mar 2013 ob 01:29 izjavil:

Dedek vas ima v šahu, ker vam ni dolžan dati ničesar, vi ste pa brezplačno obnovili njegovo hišo. Je pa res, da mama ni dolžna skrbeti za moževe (očetove) starše. Vendar predvidevam, ker je brezposelna in brez druge nepremičnine, da ji kaj druga ne preostane. Torej, mama lahko gre delat in počasi na svoje, ali pa se pusti "izkoriščati" dedku, ki je tako dober, da ji (brezplačno) pusti bivati v njegovi hiši in mame tako ne spravlja v še slabši položaj. Morate razumeti, da vam on ni dolžan dati ničesar. Prav tako mu ni treba prepisati nobenega deleža na tvojo mamo, čeprav ona zanj dnevno skrbi. Vse je stvar dogovora. Lahko pa podpišete pogodbo o dosmrtnem preživljanju. Za njega mora pa po zakonu skrbeti njegova hči. Prav zaradi omenjenih situacij je v skupnih gospodinjstvih vedno potrebno hraniti račune ali takoj urediti sorazmerne deleže v ZK (npr. ata bo obnovil streho in kopalnico dedkove hiše v vrednosti 20.000 EUR ter tako postal lastnik 1/5 hiše).

Ja no. To so najhujše besede, ki sem jih prebral. Saj praktično sem vedel, samo potrditev sem še hotel.

V linku, ki je bil zgoraj podan

Izjema od načela izključevanja je vstopna pravica, ki pripada potomcem dediča, ki bi lahko dedoval, a dedovanje ni več možno. Primer: deduje se po I. zakonitem dednem redu. Zapustnica je zapustila sina in pa moža. Vendar, ker je sin dedno nevreden, namesto njega deduje njegov sin - se pravi zapustnikov vnuk. Vnuk vstopi v položaj očeta = sina od zapustnika. Vstop je možen v primeru, da dedič ne preživi zapustnika, da je dedno nevreden oz. razdedinjen, oz. če se odpove dediščini (a le v svojem imenu) -- in le pri zakonitem dedovanju. Pri oporočnem dedovanju vstopne pravice v Sloveniji ne poznamo.

Kot razumem imaš torej pravico do dedovanja (po očetu). Invictus ni prebral bistvenega dela.

edit: še tu:

Med sorodniki, ki sestavljajo določeno linijo, velja vstopna pravica. če predstavnik linije ne deduje, ali če odpade kot dedič (umrl, dedno nevreden), potem stopijo na njegovo mesto njegovi potomci. Potomci, ki dedujejo na temelju te vstopne pravice, dobijo skupaj delež, ki bi šel njihovemu predniku, če bi ta dedoval.

http://www.slonep.net/vodic/pravni-nasv...

Še vedno lahko deduje preko nujnega deleža, ali ne?

mogoče bi se blo vseeno fajn potrudit da se stvar reši čimbolj razumno, ker se ta nujni delež tako veselo omenja stalno..smo imeli v družini en primer, vse črno na belem, pa je vseeno trajalo 10 let in kar nekaj tisoč eur sprotnih stroškov

Samo ta vstopna pravica bi morala veljati ze ko je babica umrla.
Ce jo prav razumem, bi se takrat delila babicina polovica hise med dedka, hci pa vnuke namesto oceta. Kako je vse koncalo pri dedku ne razumem ravno. A se je kdo odrekel delezu ali je babica prepisala na dedka vse prej?

enadvatri je 21. mar 2013 ob 01:01 izjavil:

Z oporoko vas ne more prikrajšati za nujni delež, pa četudi napiše, da vse zapušča svoji hčer (torej tvoji teti). Tudi, če zdaj pred smrtjo vse proda njej ali podari s pogodbo.

Ni več nujno, da dobiš zakoniti "nujni" delež. Lahko v oporoki napiše, da niste hoteli skrbeti zanj ali pa, da bo v primeru nujnega deleža teta življensko ogrožena...

Zakon o dedovanju
13. člen
(1) Če zapustnikov zakonec, ki nima potrebnih sredstev za
življenje deduje z drugimi dediči prvega dednega reda, lahko
sodišče na njegovo zahtevo odloči, da deduje zakonec tudi del
tistega dela zapuščine, ki bi ga po zakonu dedovali sodediči.
Zakonec lahko zahteva povečanje svojega dednega deleža proti
vsem ali proti posameznim sodedičem. Sodišče lahko odloči, da
deduje zakonec celotno zapuščino, če je njena vrednost tako
majhna, da bi zakonec zašel v pomanjkanje, če bi se delila.
(2) Če drugi dediči prvega dednega reda, ki nimajo potrebnih
sredstev za življenje, dedujejo z zapustnikovim zakoncem, lahko
sodišče na njihovo zahtevo odloči, da dedujejo tudi del tistega
dela zapuščine, ki bi ga po zakonu dedoval zakonec. Povečanje
dednega deleža nasproti zakoncu lahko zahtevajo vsi ali
posamezni sodediči.
(3) Posamezni sodediči, ki nimajo potrebnih sredstev za življenje,
lahko zahtevajo povečanje svojega dednega deleža tudi proti
drugim sodedičem.
(4) Sodišče lahko odloči, da dedujejo vsi ali posamezni sodediči
celotno zapuščino, če je njena vrednost tako majhna, da bi zašli v
pomanjkanje, če bi se delila.
(5) Pri odločanju o zahtevkih iz tega člena upošteva sodišče vse
okoliščine primera, zlasti premoženjske razmere in pridobitno
sposobnost sodedičev ter vrednost zapuščine.

Ziga Dolhar je 21. mar 2013 ob 07:29 izjavil:

Jezus -

1. Vnuki po pokojnem dedku so dediči prvega reda. V primeru zakonitega dedovanja (brez oporoke) gre tebi in bratu skupaj enak del kot sestri vajinega očeta, torej 1/2 njej [oz. na podlagi vstopne pravice skupaj njenim potomcem], preostala 1/2 se razdeli med vaju z bratom.

2. Vajina mama ni v nobenem primeru zakonita dedinja po vajinem dedku, ki ni prednik vajine mame.

3. Vnuka (ti in tvoj brat) sta absolutna nujna dediča. Vajin nujni delež znaša 1/2 zakonitega, torej 1/8 vsakemu (1/4 * 1/2). Vendar morata v zapuščinskem postopku nujni delež tudi zahtevati!

Ne vem, če se lahko stinjava žiga. Namreč zakon zelo eksplicitno določa kdo so lahko nujni dediči:

25. člen

(1) Nujni dediči so: pokojnikovi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, njegovi starši in njegov zakonec.

(2) Dedi in babice ter bratje in sestre pokojnika so nujni dediči le tedaj, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje.

(3) Osebe, naštete v tem členu, so nujni dediči, če so po zakonitem dednem redu upravičeni dedovati.

Ravno tako vnuki nikakor niso dediči prvega reda. Imajo zgolj vstopno pravico, da dedujejo delež , ki bi pripadal dejanskemu dediču prvega reda.

Po domače povedano, če bo dedek napisal oporoko lahko mirno vse prepiše vaši teti. V primeru ko oporoke ne bo, pa vama z bratom pripada vsakemu 1/4 hiše.

Johan, vstopno pravica kot berem je samo pri zakonitem dedovanju. Na podlagi česa lahko vstopno pravico zahtevaš v oporočnem dedovanju in na podlagi katerega zakonskega določila lahko zahtevaš nujni delež, če zakon točno predpiše kdo so nujni dediči in ti nisi med njimi?

za ugotovit podatke o praceli je najlažje tako:

greš na Portal Prostor - http://e-prostor.gov.si/
Tam vpišeš naslov hiše, ki te zanima in boš dobil podatke o parceli in katastersko oznako hiše.
Potem greš na E-sodišče https://evlozisce.sodisce.si/esodstvo/i...
Tam preko oznak iz prvega linka prideš do izpisa iz zemljiške knjige.

shemo lahko nariše vsak ki ima 5 minut časa. Po tej shemi bi celo nečaki kot dediči drugega reda zahtevali delež po umrlih, če ne bi bilo dedičev prvega reda.

Zakon je okrog tega zelo ekspliciten:

a) Prvi dedni red

Potomci in zakonec pokojnika

11. člen

(1) Pokojnikovo zapuščino dedujejo pred vsemi njegovi otroci in njegov zakonec.

(2) Ti dedujejo po enakih delih.

Vstopna pravica

12. člen

Del zapuščine, ki bi šel prej umrlemu, če bi bil preživel zapustnika, dedujejo njegovi otroci, zapustnikovi vnuki, po enakih delih; če pa umre kateri od vnukov pred zapustnikom, dedujejo delež, ki bi šel njemu, če bi bil živ ob zapustnikovi smrti, njegovi otroci, zapustnikovi pravnuki, po enakih delih in tako naprej po vrsti, dokler je kaj zapustnikovih potomcev.

Torej prvi dedidni red je zakonec in otroci. Dodatno je definirana vstopna pravica, ki pa zgolj daje pravico vnukom da dedujejo po umrlem, kot če bi bil preživel zapustnika. Nič več in nič manj. Torej ne postanejo kar naenkrat pri dedni red ampak se dedovanje izvede kot, če bi bil umrli preživel zapustnika s tem, da vnuku prejmejo enakovredne dele dela, ki bi umrlemu pripadal. Ampak to je SAMO pri zakonskem dedovanju in ne velja za oporoke.

Predvsem pa je definicija dedenega reda irelavantna, ker pri nujnem deležu ni govor o dednih redih ampak so spet poimensko našteti otroci in zakonec, pri čemer vstopne pravice ni.

hvala, dmok. Tile potomci so se mi izmuznili. Imaš prav.

jap, smo ugotovili to par postov višje. Površno branje z moje strani.

Če se še prav spominjam, gre tu po eni strani za dedne rede, poleg tega pa tudi na dedne razdrede... Torej vsi potomci in zakonec so prvi dedni red, medtem ko so neposredni potomci in zakonec oz. izvenzakonski partner 1. razred, vnuki 2. itd. Deduje pa se tako, kot je že opisano zgoraj...

Sicer pa moje mnenje glede na začetno temo... Kako se je vpisovalo lastništvo hiše je stvar vpletenih. Če je de facto dedek edini lastnik, je bila pač takšna (namerna ali nenamerna) volja vpletenih.
Ker pa je dedek edini lastnik je tudi edini, ki sme razpolagati z lastnino, kakor mu je volja. Edino, kar lahko poleg nujnega deleža zahtevate (v kolikor je oz. bo oporoka) je vračilo aktive (torej stroške, ki ste jih imeli s skrbjo za dedka). Sicer pa... hiša je njegova, ne vaša... ne vem, zakaj bi šel teto prepričevati, da se čemu odpove...?!

TomažHrast je 21. mar 2013 ob 10:21 izjavil:

A je moja polsestra uporavičena do kakšnega deleža

V primeru, da se nekomu od vas ne pripiše kaj po oporoki, je upravičena do popolnoma enakega deleža, kot ti... Saj je vendar do dedka v popolnoma enakem sorodstvenem razmerju, kot ti...

TomažHrast je 21. mar 2013 ob 10:21 izjavil:

A je moja polsestra uporavičena do kakšnega deleža (glede na to da je dedek izjavil da ko bo oporoko napisal, da ona ne dobi popolnoma nič - se niti ne poznajo )

Po mojem deduje enako kot vidva z bratom. Prav gotovo je upravičena do nujnega deleža, saj spada med potomce dedka tako kot ti in tvoj brat.

To bolj testiram svoje razumevanje logike dedovanja, pravniki pa bodo že povedali svoje.

d.

Se pravi ne bo druge kakor mu izplačati tisti kos.

"Po mojem deduje enako kot vidva z bratom. Prav gotovo je upravičena do nujnega deleža, saj spada med potomce dedka tako kot ti in tvoj brat. "

Bo kar držalo , sodeč po odgovorih. Praktično je tudi logično če dobro pomislim.

Še eno kratko vprašanje prosim. Na internetu sem prebral:

"Nujnega dediča sodišče upošteva samo na lastno zahtevo,
nikoli pa po uradni dolžnosti. "

Se pravi če moja pol sestra ne reče nič, ji ne pripada nič? (Dokler tega ne zahteva).

Članek

Invictius napiso:

Kot prvo naj se pozanima pri kakem odvetniku, ne na Slo-Tech.

Se podpipem pod to!