Dediščina in izkoriščevalski dedek

#000000 je 21. mar 2013 ob 10:57 izjavil:

Je možno da se deležu oz. dedovanju odpoveš že za časa ko oseba po kateri lahko deduješ še živi ?

Če ni OK da ukradem malo temo, prosim koga da jo premakne.

Situacija: Eden od zakoncev umre, po njem dedujejo; drugi zakonec, ter dva otroka. En od otrok dobi nekaj prmoženja v naravi in nekaj denarja, ter podpiše izjavo da se odpoveduje vsega na tem in tem naslovu.

Zdaj pa me zanima, (ker ta izjava je napisana zelo dvoumno in si jo lahko interpretira vsak po svoje) ali ta odpoved dedovanju velja samo za dedovanje v tem primeru (ko je umrl en od staršev) ali velja tudi ko bo umrl še drugi starš ?

Jaz si razlagam da mora sigurno dedovati tudi po drugem staršu in da se ta odpoved navezuje samo na dediščino vezano na tega starša ki je že pokojni in po katerem je tudi že dedoval.

In še to, ali lahko drugi trenutno še živeči starš nekako izpusti-izloči da njegov otrok deduje še po njemu ?

Upam da sem razumno napisal ? Če kaj ne bo jasno sporočite pa popravim.

3. Razdedinjenje nujnih dedičev in odvzem nujnega deleža v korist potomcev

a) Razdedinjenje nujnih dedičev

Vzroki razdedinjenja

42. člen

(1) Oporočitelj lahko razdedini dediča, ki ima pravico do nujnega deleža:

1. če se je ta s kršitvijo kakšne zakonite ali moralne dolžnosti huje pregrešil nad zapustnikom;

2. če je naklepoma storil kakšno hujše kaznivo dejanje zoper njega ali zoper njegovega zakonca, otroka, posvojenca, ali starše;

3. če se je vdal brezdelju in nepoštenemu življenju.

(2) Razdedinjenje je lahko popolno ali delno.

Pogoji za veljavnost razdedinjenja

43. člen

(1) Oporočitelj, ki namerava kakšnega dediča razdediniti, mora to izraziti v oporoki na nedvomen način, koristno pa je tudi, da navede razlog za razdedinjenje.

(2) Razlog za razdedinjenje mora biti podan takrat, ko je bila oporoka napravljena, razlog iz 3. točke prejšnjega člena pa tudi takrat, ko je oporočitelj umrl.

(3) Če nastane spor o utemeljenosti razdedinjenja, mora utemeljenost dokazati tisti, ki se na razdedinjenje sklicuje.

Posledice razdedinjenja

44. člen

Z razdedinjenjem izgubi dedič dedne pravice v obsegu razdedinjenja, pravice drugih oseb, ki lahko dedujejo po zapustniku, pa se določijo, kot da bi bil razdedinjeni umrl pred zapustnikom.

b) Odvzem nujnega deleža v korist potomcev

45. člen

Če je potomec ali posvojenec, ki ima pravico do nujnega deleža, prezadolžen ali zapravljivec, mu lahko oporočitelj v celoti ali deloma vzame njegov nujni delež v korist njegovih potomcev. Tak odvzem ostane veljaven le tedaj, če ima tisti, ki mu je vzet nujni delež, ob uvedbi dedovanja mladoletnega otroka ali mladoletnega vnuka od prej umrlega otroka ali če ima polnoletnega otroka ali polnoletnega vnuka od prej umrlega otroka, ki je pridobitno nesposoben.

#000000 je 21. mar 2013 ob 12:41 izjavil:

@ Lakotnik29 Ja gre za sodno overjeno pogodbo, pač po smrti 1-starša je drugi našel novega življenskega sopotnika in se poročil (kar niti nima veze) pred tem je-so želeli urediti kaj kdo deduje po preminulem, en otrok je dobil neke parcele in nekaj v denarju v sorazmerju 1/6 premoženja ki je bilo predmet dedovanja, drugi otrok je dobil enak delež 1/6, ampak prvi je moral podpisat da se odpoveduje da bi še kaj dobil na tem naslovu, to pogodbo so overili na sodišču podpisan pa je dedič in starš, drugi orok-dedič ni podpisan (saj verjetno niti ne rabi bit)

Ampak ta pogodba bi se lahko interpretirala tudi drugače, da se odpoveduješ tudi vsem ostalim pravicam po še živečem staršu, meni je logično da se ta pogodba nanaša samo na delež po preminulem staršu, ampak kot pravim, zadeve se lahko rezlagajo tudi drugače.

Ne bodi pohlepen, Tomaž.

TomažHrast je 21. mar 2013 ob 12:48 izjavil:

Ne bodi pohlepen, Tomaž.

Nisem pohlepen niti približno. Kar hočem doseči je samo to, da ne ostanemo brez strehe nad glavo in da bi dobili vsaj tisto kar je moj oče naredil. in vložil v hišo, se pravi 1/3 hiše. Ampak kot sem iz komentarjev razbral to pač ne bo mogoče. ( ni dokazov ).

Niti na kraj pameti mi pa ne pride da bi zahteval delež od tete ali pol sestre. Niti približno. V nos mi gre tudi to, ker bodo dobili drugi ravno toliko kot jaz in brat, s tem da drugi niso naredili popolnoma nič ( obiskovali dedka parkrat letno edino ), mi pa ki živimo v tej hiši in skrbimo za dedka .. to je pa druga pesem. Na koncu nas nagradi še z grožnjo.

Kje je pravica?

V tem primeru predlagam, da greste na lokalni CSD in svoj problem zaupate svetovalki. Oni poznajo ogromno podobnih primerov in imajo izkušnje s tem.

V nos mi gre tudi to, ker bodo dobili drugi ravno toliko kot jaz in brat, s tem da drugi niso naredili popolnoma nič ( obiskovali dedka parkrat letno edino ), mi pa ki živimo v tej hiši in skrbimo za dedka .. to je pa druga pesem.

Okapi je 21. mar 2013 ob 13:00 izjavil:

Dejansko se skrb za dedka lahko šteje kot kompenzacija za brezplačno bivanje v hiši (če bi dedek tako vztrajal). Lahko pa z dedkom sklenejo pogodbo o preživljanju, v kateri se potem zapiše še, kaj bo s hišo.

Me pa ob tem zanima nekaj drugega, povezano z neko drugo zgodbo. Polsestra recimo podeduje 1/8 hiše, ali kolikor ji pač že pripada. Kaj lahko s to osmino hiše počne? Prodati nekomu tretjemu je ne more, ker takšnega deleža hiše nihče ne bo kupil. A lahko doseže, da njen delež odkupijo tisti, ki živijo v hiši? Lahko od njih zahteva (in dobi) najemnino? Če so ostali nekooperativni - kaj lahko sploh s to osmino hiše počneš? Zahtevaš eno sobo, ki jo zakleneš, da je drugi ne smejo uporabljati?

O.

St235 je 21. mar 2013 ob 12:53 izjavil:

Smešno se mi zdi ko se nek vnuk, ki pojma nima kakšne so bile razmere 40 let nazaj ko se je gradila hiša zdaj sklicuje na neko pravico, medtem ko brezplačno že celo življenje biva v nepremičnini v katero on ni vložil nič.

Tako da prosim ne z temi samo-pomilovalnimi frazami. Če skrbiš za dedka kot trdiš potem si to beležite. V postopku ob dedovanju boste to brez težav dokazovali in si s tem povečali delež, ki vam pripada.

Pričakovat, da boste zgolj zato ker (brezplačno) bivate v nekem objektu in skrbite za ostarelega gospoda postali 100% lastniki pa je utopično.

Ravno tako lahko pozabiš na na 1/3. ki jo je vložil vaš oče. Če o temu ni pisnih virov potem se ni zgodilo. Rekla kazala na sodišču bolj malo velja.

Pihaš ga čisto mimo.

1. Saj njegova mama še živi in ve, kako je bilo pred 20 leti. Če se je kaj zgodilo, se je zgodilo. Če je njun oče investiral v gradnjo hiše je to dejstvo, čeprav dokazati žal ne more. Njegov dedek to ve in bi se moral temu primerno obnašati.
2. On in njegov brat sta še študenta. Kako potem lahko rečeš, da bivata zastonj?
3. Oba sta se tam znašla mimo svoje volje. Odrasla sta v tisti hiši, kjer je bil še njun oče živ in vlagal v hišo. Kako lahko rečeš, da se gre samo-pomilovanje?
4. Vsi skrbijo za dedka, ki je problematičen. To šteje in ne gre za samo-pomilovanje.
5. Oba vnuka bivata v hiši, kjer imata dedne pravice. Kako je torej to lahko zastonj? Dediču ni treba nič storiti, da podeduje nujni delež, ki mu kot dediču pripada.
6. Če pa nekaj vlagaš v hišo v kateri živiš in skrbiš za lastnika te hiše in si celo zakoniti dedič, potem ne gre za "zastonj bivanje" in "samopomilovanje".
7. Poleg tega on ne pravi, da hoče vse zastonj. Sprašuje kako je z dednim pravom. Zato pa še ni pohlepen, samopomilovalen in ne vem kaj še vse.

Pravica ni stvar prava. Pravica je stvar življenjskih odnosov. Pravo le poskuša te odnose čimbolj pravično uravnavati. Žal pa vedno ni tako, ker včasih ni dovolj dokazov za nekaj, kar se je zgodilo in pravo tega ne vključuje. Zato je vprašanje "kje je pravica" popolnoma na mestu.

Kako veš da mama karkoli ve iz prve roke o tem kako je bila grajena hiša? Več kot očitno ni prva partnerka čisto možno je da je hiša nastala preden je ona očeta sploh poznala. Tako, da edino dejstvo, ki ga vemo je da hiša obstaja in je v lati dedka. Vse ostalo so špekulacije.

Kako je torej to lahko zastonj? Dediču ni treba nič storiti, da podeduje nujni delež, ki mu kot dediču pripada.

Vajenc je 21. mar 2013 ob 13:40 izjavil:

Zakon o dedovanju ni namenjen temu, da je pravičen.

To vas pravnike narobe učijo. Zakoni obstajajo za to, da lahko pravniki delajo pravično in pravilno.

St235 je 21. mar 2013 ob 14:21 izjavil:

Kar zgolj pomeni, da vas dedek sofinancira.

enadvatri je 21. mar 2013 ob 14:49 izjavil:

St235 je 21. mar 2013 ob 14:21 izjavil:

Kar zgolj pomeni, da vas dedek sofinancira.

Stalno tam živita samo dedek in njegova mati. Plačata pa pol - pol. Torej dedek ne sofinancira njih pri stroških, jih plačujejo približno sorazmerno po porabi.

Ce mu ni vsec ideja, mu pojasni o nujnih pa vstopnih delezih pa kako bo drugace polsestra, ki je ne mara, dobila svoj del.

St235 je 21. mar 2013 ob 13:27 izjavil:

Kako veš da mama karkoli ve iz prve roke o tem kako je bila grajena hiša? Več kot očitno ni prva partnerka čisto možno je da je hiša nastala preden je ona očeta sploh poznala. Tako, da edino dejstvo, ki ga vemo je da hiša obstaja in je v lati dedka. Vse ostalo so špekulacije.

St235 je 21. mar 2013 ob 13:27 izjavil:

Torej bivata zastonj, kaj ima to z študnetskim statusom veš samo ti.

St235 je 21. mar 2013 ob 13:27 izjavil:

Spet vtikaš to samo-pomilovanje v popolnoma napačen kontekst. Vložek v hišo je tvoja fiktivna predstava. KAr se tie pa skrbi za dedka pa že več kot enkrat rečeno to zgolj predstavlja kompezacijo za brezplačno bivanje. To da si zakonit dedič te na noben način ne upravičuje do uporabe lastnine zapustnika dokler je le ta živ. Dedič postaneš šele ko nekdo umre. Pred tem je lastnina in razpolaganje z njo v rokah bodočega zapustnika in ti nimaš popolnoma nobene pravice do bivanja v taki nepremičnini.

St235 je 21. mar 2013 ob 13:27 izjavil:

Točno tako. Pravica ni stvar prava. Stvar prava je zadostiti zakonskim obvezam. Zakon o dedovanju ni namenjen temu, da je pravičen. Namenjen je temu, da se uredi razmerja pri dedovanju in to naredi.

Vprašanje kje je pravica tako sodi v katerogijo samo-pomilovanja ali kot bi temu rekli mlahavega tiča tožba. O temu lahko razpravlja v gostilni po 10 kozarcu piva.

Z vidika dednega prava pa je takšno vparanje samo sebi namen in mu v danem primeru popolnoma nič ne koristi.