» »

Dediščina in izkoriščevalski dedek

Dediščina in izkoriščevalski dedek

1
2
3 4

St235 ::

#000000 je izjavil:

Je možno da se deležu oz. dedovanju odpoveš že za časa ko oseba po kateri lahko deduješ še živi ?

Če ni OK da ukradem malo temo, prosim koga da jo premakne.

Situacija: Eden od zakoncev umre, po njem dedujejo; drugi zakonec, ter dva otroka. En od otrok dobi nekaj prmoženja v naravi in nekaj denarja, ter podpiše izjavo da se odpoveduje vsega na tem in tem naslovu.

Zdaj pa me zanima, (ker ta izjava je napisana zelo dvoumno in si jo lahko interpretira vsak po svoje) ali ta odpoved dedovanju velja samo za dedovanje v tem primeru (ko je umrl en od staršev) ali velja tudi ko bo umrl še drugi starš ?

Jaz si razlagam da mora sigurno dedovati tudi po drugem staršu in da se ta odpoved navezuje samo na dediščino vezano na tega starša ki je že pokojni in po katerem je tudi že dedoval.

In še to, ali lahko drugi trenutno še živeči starš nekako izpusti-izloči da njegov otrok deduje še po njemu ?

Upam da sem razumno napisal ? Če kaj ne bo jasno sporočite pa popravim.


Načeloma se v naprej ne moreš odpovedat dedovanju. Izjema temu je izročilna pogodba. Tukaj se še živeči posameznik s svojimi dediči v naprej dogovori o razdelitvi premoženja. Tukaj se kateri od dedičev lahko odpove svojemu deležu. Mora pa bit takšna pogodba ustrezno sestavljena in notarsko overjena. Z izročilno pogodbo se vedno ureja razmerje med vsemi dediči hkrati in zapustnikom. Nikakor pa takšna pogodba ne more bit kar bianko za vse dedovanje, ki bi se kdaj lahko zgodilo.

Neka na roke na roke napisana izjava o odpovedi dedovanju nima pravne veljave. Če je bila takšna izjava dana ob na primer smrti mame, jo nikakor ni možno posplošit na morebitno dedovanje po očetu čez 10 let.

Radedinjenje je možno samo pod zelo specifičnimi pogoji:

3. Razdedinjenje nujnih dedičev in odvzem nujnega deleža v korist potomcev

a) Razdedinjenje nujnih dedičev

Vzroki razdedinjenja

42. člen

(1) Oporočitelj lahko razdedini dediča, ki ima pravico do nujnega deleža:

1. če se je ta s kršitvijo kakšne zakonite ali moralne dolžnosti huje pregrešil nad zapustnikom;

2. če je naklepoma storil kakšno hujše kaznivo dejanje zoper njega ali zoper njegovega zakonca, otroka, posvojenca, ali starše;

3. če se je vdal brezdelju in nepoštenemu življenju.

(2) Razdedinjenje je lahko popolno ali delno.

Pogoji za veljavnost razdedinjenja

43. člen

(1) Oporočitelj, ki namerava kakšnega dediča razdediniti, mora to izraziti v oporoki na nedvomen način, koristno pa je tudi, da navede razlog za razdedinjenje.

(2) Razlog za razdedinjenje mora biti podan takrat, ko je bila oporoka napravljena, razlog iz 3. točke prejšnjega člena pa tudi takrat, ko je oporočitelj umrl.

(3) Če nastane spor o utemeljenosti razdedinjenja, mora utemeljenost dokazati tisti, ki se na razdedinjenje sklicuje.

Posledice razdedinjenja

44. člen

Z razdedinjenjem izgubi dedič dedne pravice v obsegu razdedinjenja, pravice drugih oseb, ki lahko dedujejo po zapustniku, pa se določijo, kot da bi bil razdedinjeni umrl pred zapustnikom.

b) Odvzem nujnega deleža v korist potomcev

45. člen

Če je potomec ali posvojenec, ki ima pravico do nujnega deleža, prezadolžen ali zapravljivec, mu lahko oporočitelj v celoti ali deloma vzame njegov nujni delež v korist njegovih potomcev. Tak odvzem ostane veljaven le tedaj, če ima tisti, ki mu je vzet nujni delež, ob uvedbi dedovanja mladoletnega otroka ali mladoletnega vnuka od prej umrlega otroka ali če ima polnoletnega otroka ali polnoletnega vnuka od prej umrlega otroka, ki je pridobitno nesposoben.

Invictus ::

Zato je potrebno shranjevati račune za stroške, ki so bili potrebni za gradnjo hiše, in skrbi za lastnika hiše.

Potem se ti stroški upravičencu povrnejo, dediščina se pa zmanjša za ta strošek.

Ampak treba je imeti zadevo na papirju in z računi.

Nič rekla, kazala.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

Mipe ::

Tako je, brez oprijemljivih dokazov boste bolj težko nazaj dobili tisto tretjino hiše. Še vedno pa ste neposredni sorodniki (hči in vnuki), tako da vam pripada nujni delež. Vendar je vsakršno pravdanje za dediščino nečloveško in prinaša samo slabo voljo.

Naj postavim ključno vprašanje. Kaj je pomembnejše za vas? Dediščina ali materino zdravje? Na vašem mestu bi staremu pokazal sredinec in družino preselil v mirnejše, manj stresno okolje. Ampak to je samo osebno mnenje nekoga, ki mu ni toliko do denarja.

St235 ::

Normalno, ker glede na napisamo je hiša ki jo imajo ena od n nepremičnin, ki jih imajo in pri bajnih mesečnih dohodkih je selitev banalna zadeva, ki jo bodo opravili selitveni servisi, medtem ko se bodo sončili na Bahamih.

Mipe ::

Glede na to, da brat le redko pride domov (študira v MB in čez vikend živi pri punci), bi se lahko OP in mama preselila v manjše najemniško stanovanje. Tudi ni veliko stvari za selit. Če se začnejo pogovarjati o tem, bo dedek prej kot slej spoznal, da bo ostal sam v hiši. Pač povedo naj mu, da je mama bolna in potrebuje mir, dedek pa naj kar proda hišo ter gre v oskrbovan dom, kjer lahko po mili volji maltretira negovalke.

Če ne morejo živeti skupaj, zakaj bi vztrajali?

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Mipe ()

St235 ::

Takšna izselitev in posledično dejstvo, da dedek potreben nege ostane sam v hiši, se da interpretirat kot eden od razlogov za razdedinjenje.

#000000 ::

@ Lakotnik29 Ja gre za sodno overjeno pogodbo, pač po smrti 1-starša je drugi našel novega življenskega sopotnika in se poročil (kar niti nima veze) pred tem je-so želeli urediti kaj kdo deduje po preminulem, en otrok je dobil neke parcele in nekaj v denarju v sorazmerju 1/6 premoženja ki je bilo predmet dedovanja, drugi otrok je dobil enak delež 1/6, ampak prvi je moral podpisat da se odpoveduje da bi še kaj dobil na tem naslovu, to pogodbo so overili na sodišču podpisan pa je dedič in starš, drugi orok-dedič ni podpisan (saj verjetno niti ne rabi bit)

Ampak ta pogodba bi se lahko interpretirala tudi drugače, da se odpoveduješ tudi vsem ostalim pravicam po še živečem staršu, meni je logično da se ta pogodba nanaša samo na delež po preminulem staršu, ampak kot pravim, zadeve se lahko rezlagajo tudi drugače.

Mipe ::

Saj sem že rekel, da meni osebno ni mar za dediščino. Sicer pa dedek očitno potrebuje šok, da vidi stvari v drugačni luči. Če ne gre zlepa, gre pa zgrda. Bi ti čakal, da izčrpana mama hudo zboli?

Jaz vsekakor ne bi. Na srečo je moja mama še zdrava in dela kot negovalka v domu starejših občanov, kjer skrbi za sitne starine. Le kadi preveč (po mojem).

St235 ::

#000000 je izjavil:

@ Lakotnik29 Ja gre za sodno overjeno pogodbo, pač po smrti 1-starša je drugi našel novega življenskega sopotnika in se poročil (kar niti nima veze) pred tem je-so želeli urediti kaj kdo deduje po preminulem, en otrok je dobil neke parcele in nekaj v denarju v sorazmerju 1/6 premoženja ki je bilo predmet dedovanja, drugi otrok je dobil enak delež 1/6, ampak prvi je moral podpisat da se odpoveduje da bi še kaj dobil na tem naslovu, to pogodbo so overili na sodišču podpisan pa je dedič in starš, drugi orok-dedič ni podpisan (saj verjetno niti ne rabi bit)

Ampak ta pogodba bi se lahko interpretirala tudi drugače, da se odpoveduješ tudi vsem ostalim pravicam po še živečem staršu, meni je logično da se ta pogodba nanaša samo na delež po preminulem staršu, ampak kot pravim, zadeve se lahko rezlagajo tudi drugače.


Če se pogodba nanaša na delitev premoženja ob smrti enega partnerja tega ni možno aplicirat na smrt drugega partnerja, ki se bo zgodila enkrat v prihodnosti.

enadvatri ::

enadvatri je izjavil:

Invictius napiso:
Kot prvo naj se pozanima pri kakem odvetniku, ne na Slo-Tech.


Se podpipem pod to!

Kakor vem so tudi na ST pravniki...

Ne bodi pohlepen, Tomaž.

Zgleda nisi prebral OP?


Ti jih našetjem po imenu? Seveda ločim njihove poste. Ampak človek se v taki poplavi naših mnenj in predvsem zablod kaj hitro izgubi.

No, ni potrebe, da zapravlja za oderuške odvetnike. Lahko kje tudi za kakšen brezplačen nasvet poprosi, ker je to razmeroma enostavna reč. Prav tako je dovolj, da poskrbi, da se bodo vsi dediči in morebitni dediči udeležili obravnave in se tam ne strinjali z odpovedjo dediščine (kar je že veliko in morda celo dovolj).

TomažHrast ::

Ne bodi pohlepen, Tomaž.


Nisem pohlepen niti približno. Kar hočem doseči je samo to, da ne ostanemo brez strehe nad glavo in da bi dobili vsaj tisto kar je moj oče naredil. in vložil v hišo, se pravi 1/3 hiše. Ampak kot sem iz komentarjev razbral to pač ne bo mogoče. ( ni dokazov ).

Niti na kraj pameti mi pa ne pride da bi zahteval delež od tete ali pol sestre. Niti približno. V nos mi gre tudi to, ker bodo dobili drugi ravno toliko kot jaz in brat, s tem da drugi niso naredili popolnoma nič ( obiskovali dedka parkrat letno edino ), mi pa ki živimo v tej hiši in skrbimo za dedka .. to je pa druga pesem. Na koncu nas nagradi še z grožnjo.

Kje je pravica?

Tilen ::

St235 je izjavil:

Takšna izselitev in posledično dejstvo, da dedek potreben nege ostane sam v hiši, se da interpretirat kot eden od razlogov za razdedinjenje.


Saj OP-jeva mama v nobenem primeru po zakonu ne dobi nič. OP pa itak ne skrbi za dedka. Po zakonu mora dedkova hči poskrbeti za svoje starše in ne OP-jeva mama. OP lahko tako poskrbi za mamo (s svojo plačo) namesto dedka, če se mu zdi slednji tako zloben.
413120536c6f76656e696a612c20642e642e

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Tilen ()

St235 ::

Mama ni faktor. faktor je OP. In dokler živi v hiši z dedkom, ga le ta bolj težko obtoži namernega malomarnega ravnanja in podobno. ČE se celotna familija protestno izseli in je s tem dedek eksistenčno ogrožen pa je to lahko povod za razdedinjenje.

TomažHrast ::

Tilen je izjavil:

St235 je izjavil:



Saj OP-jeva mama v nobenem primeru ne dobi nič. OP pa itak ne skrbi za dedka. Po zakonu mora dedkova hči poskrbeti za svoje starše in ne OP-jeva mama.


Ubistvu nisem napisal ampak tudi sam vsaki dan skrbim za dedka, kljub faksu in delu. Vsaki dan pridem zvečer domov ga umijem se pogovorim z njim, naredim za jesti, odpravim za spat. Ubistvu kljub obveznostim sem na prvem, mogoče drugem mestu po temu koliko skrbim za njega. Ubistvu jaz in moja mama se menjava. ( ona čez dan, jaz zvečer ), oziroma prilagajam na obveznosti.

Mipe ::

TomažHrast je izjavil:

Ne bodi pohlepen, Tomaž.


Nisem pohlepen niti približno. Kar hočem doseči je samo to, da ne ostanemo brez strehe nad glavo in da bi dobili vsaj tisto kar je moj oče naredil. in vložil v hišo, se pravi 1/3 hiše. Ampak kot sem iz komentarjev razbral to pač ne bo mogoče. ( ni dokazov ).

Niti na kraj pameti mi pa ne pride da bi zahteval delež od tete ali pol sestre. Niti približno. V nos mi gre tudi to, ker bodo dobili drugi ravno toliko kot jaz in brat, s tem da drugi niso naredili popolnoma nič ( obiskovali dedka parkrat letno edino ), mi pa ki živimo v tej hiši in skrbimo za dedka .. to je pa druga pesem. Na koncu nas nagradi še z grožnjo.

Kje je pravica?


V tem primeru predlagam, da greste na lokalni CSD in svoj problem zaupate svetovalki. Oni poznajo ogromno podobnih primerov in imajo izkušnje s tem.

Zgodovina sprememb…

  • predlagalo izbris: enadvatri ()

St235 ::

TomažHrast je izjavil:

Ne bodi pohlepen, Tomaž.


Nisem pohlepen niti približno. Kar hočem doseči je samo to, da ne ostanemo brez strehe nad glavo in da bi dobili vsaj tisto kar je moj oče naredil. in vložil v hišo, se pravi 1/3 hiše. Ampak kot sem iz komentarjev razbral to pač ne bo mogoče. ( ni dokazov ).

Niti na kraj pameti mi pa ne pride da bi zahteval delež od tete ali pol sestre. Niti približno. V nos mi gre tudi to, ker bodo dobili drugi ravno toliko kot jaz in brat, s tem da drugi niso naredili popolnoma nič ( obiskovali dedka parkrat letno edino ), mi pa ki živimo v tej hiši in skrbimo za dedka .. to je pa druga pesem. Na koncu nas nagradi še z grožnjo.

Kje je pravica?


Kakšna pravica? Če skrbite za dedka in to lahko dokažeta boste v zapuščinskem postopku mirno lahko uveljavljali to kot strošek. Enako kot lahko kot strošek uveljavljate vsa morebitna vlaganja v hišo. Pri tem seveda ne pozabit, da lahko očetova sestra zahteva, da se upošteva tudi dejstvo, da vi v hiši brezplačno bivate.

Smešno se mi zdi ko se nek vnuk, ki pojma nima kakšne so bile razmere 40 let nazaj ko se je gradila hiša zdaj sklicuje na neko pravico, medtem ko brezplačno že celo življenje biva v nepremičnini v katero on ni vložil nič.

Tako da prosim ne z temi samo-pomilovalnimi frazami. Če skrbiš za dedka kot trdiš potem si to beležite. V postopku ob dedovanju boste to brez težav dokazovali in si s tem povečali delež, ki vam pripada.

Pričakovat, da boste zgolj zato ker (brezplačno) bivate v nekem objektu in skrbite za ostarelega gospoda postali 100% lastniki pa je utopično.

Ravno tako lahko pozabiš na na 1/3. ki jo je vložil vaš oče. Če o temu ni pisnih virov potem se ni zgodilo. Rekla kazala na sodišču bolj malo velja.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: St235 ()

Tilen ::

V tem primeru predlagam, da greste na lokalni CSD in svoj problem zaupate svetovalki. Oni poznajo ogromno podobnih primerov in imajo izkušnje s tem.


Dedka še vedno ne morejo prisiliti v to, da vse podari/izroči OP-ju ali njegovi mami pripiše večji delež od zakonitega (nič).
413120536c6f76656e696a612c20642e642e

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Tilen ()

enadvatri ::

TomažHrast je izjavil:

Ne bodi pohlepen, Tomaž.


Nisem pohlepen niti približno. Kar hočem doseči je samo to, da ne ostanemo brez strehe nad glavo in da bi dobili vsaj tisto kar je moj oče naredil. in vložil v hišo, se pravi 1/3 hiše. Ampak kot sem iz komentarjev razbral to pač ne bo mogoče. ( ni dokazov ).

Niti na kraj pameti mi pa ne pride da bi zahteval delež od tete ali pol sestre. Niti približno. V nos mi gre tudi to, ker bodo dobili drugi ravno toliko kot jaz in brat, s tem da drugi niso naredili popolnoma nič ( obiskovali dedka parkrat letno edino ), mi pa ki živimo v tej hiši in skrbimo za dedka .. to je pa druga pesem. Na koncu nas nagradi še z grožnjo.

Kje je pravica?


Kar ti pripada, ti pripada. Takšne poste ignoriraj, ker eni samo serejo in trolajo tu ...

St235 ::

V nos mi gre tudi to, ker bodo dobili drugi ravno toliko kot jaz in brat, s tem da drugi niso naredili popolnoma nič ( obiskovali dedka parkrat letno edino ), mi pa ki živimo v tej hiši in skrbimo za dedka .. to je pa druga pesem.


V bistvu s tem, ko brezplačno bivate v hiši se to pokrije z vašo skrbjo za dedka. Ostali v njegovo oskrbo vlagajo precej manj kot vi, vendar pa imajo hkrati tudi precej manj koristi (bivanje v objektu). V odnosu do dediščine pa ste bolj ali manj na istem in temu ustrezno boste obravnavani v zapuščinski obravnavi.

Okapi ::

Dejansko se skrb za dedka lahko šteje kot kompenzacija za brezplačno bivanje v hiši (če bi dedek tako vztrajal). Lahko pa z dedkom sklenejo pogodbo o preživljanju, v kateri se potem zapiše še, kaj bo s hišo.

Me pa ob tem zanima nekaj drugega, povezano z neko drugo zgodbo. Polsestra recimo podeduje 1/8 hiše, ali kolikor ji pač že pripada. Kaj lahko s to osmino hiše počne? Prodati nekomu tretjemu je ne more, ker takšnega deleža hiše nihče ne bo kupil. A lahko doseže, da njen delež odkupijo tisti, ki živijo v hiši? Lahko od njih zahteva (in dobi) najemnino? Če so ostali nekooperativni - kaj lahko sploh s to osmino hiše počneš? Zahtevaš eno sobo, ki jo zakleneš, da je drugi ne smejo uporabljati?

O.

St235 ::

That is a milion dolar question:)

Načeloma se v takšnih primerih (po dolgotrajnem sodnem postopku) lahko doseže razdelitev nepremičnine v naravi. Torej, da se 1/8 hiše (recimo soba, garaža) specificira kot njena lastnina in potem lahko z njo razpolaga (najem, prodaja itd.)

Druga bolj pogosta pot je seveda odkup deleža, ki zahteva soglasje vključenih.

Tretja varianta pa je, da v primeru da sta prva in druga pot neučinkoviti pa je civilna tožba za izplačilo odškodnine za uporabo njene 1/8.

IMO če mene vprašaš bi oporoka morala bit zakonsko predpisana obveza.

JohanP ::

variante potomcev po očetu:
- izročilna pogodba (100%) - privolitev morajo dati vsi potomci - vi se zavežete da negujete dedka do smrti;

- za dedka naj skrbi hčerka, vi se selite in na zapuščinski razpravi zahtevate najmanj nujni delež (25%) oziroma dedni delež (50%) če ni bilo oporoke.

- dogovor z dedkom o negi dedka na račun dediščine. Oporoka. Teta lahko vedno zahteva nujni delež (75%). Dedek lahko oporoko prekliče (25%, 50%).

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: JohanP ()

GregiB ::

Da, seveda smeš terjati 1/8 najemnine (profitne BTW) za svoj delež nepremičnine, saj je delež sorazmeren na celotno hišo, torej si lastnik 1/8 vsega, ne npr. dveh sob...
I have a superpower. I can stop a bullet... once.

St235 ::

GregiB je izjavil:

Da, seveda smeš terjati 1/8 najemnine (profitne BTW) za svoj delež nepremičnine, saj je delež sorazmeren na celotno hišo, torej si lastnik 1/8 vsega, ne npr. dveh sob...


odvisno kako je zadeva razdeljena. ČE je nepremičnina etažirana in je tvoja 1/8 naprimer garaža, ki je nihče ne uporablja potem te možnosti nimaš. ČE si pa 1/8 lastnik celotnega objekta, ker razdelitev ni narejena potem pa seveda lahko.

Na koncu je ponavadi tako, da je tistemu, ki stalno biva v objektu v interesu, da se zadeva uredi.

Vajenc ::

Okapi je izjavil:

Dejansko se skrb za dedka lahko šteje kot kompenzacija za brezplačno bivanje v hiši (če bi dedek tako vztrajal). Lahko pa z dedkom sklenejo pogodbo o preživljanju, v kateri se potem zapiše še, kaj bo s hišo.

Me pa ob tem zanima nekaj drugega, povezano z neko drugo zgodbo. Polsestra recimo podeduje 1/8 hiše, ali kolikor ji pač že pripada. Kaj lahko s to osmino hiše počne? Prodati nekomu tretjemu je ne more, ker takšnega deleža hiše nihče ne bo kupil. A lahko doseže, da njen delež odkupijo tisti, ki živijo v hiši? Lahko od njih zahteva (in dobi) najemnino? Če so ostali nekooperativni - kaj lahko sploh s to osmino hiše počneš? Zahtevaš eno sobo, ki jo zakleneš, da je drugi ne smejo uporabljati?

O.

Lahko se vzpostavi etažno lastnino na način kot si predvidel z zaklenjeno sobo. Verjetno ostali lastniki pri neetažiranem stanju 1/8 lastnici ne smejo preprečiti vstopa. 1/8 lastnica lahko nagaja tudi v primerih, kjer se potrebuje soglasje vseh lastnikov (prodaja nepremičnine, vpis pravice v ZK, pridobitev gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo ...).
Not only is there no God, but try finding a plumber on Sunday.
Woody Allen

Hayabusa ::

Če si hišo gradil/obnavljal sam, potem si verjetno ne boš pisal računa za delo (porabljene ure), temveč samo za material.

Manu ::

St235 je izjavil:

Smešno se mi zdi ko se nek vnuk, ki pojma nima kakšne so bile razmere 40 let nazaj ko se je gradila hiša zdaj sklicuje na neko pravico, medtem ko brezplačno že celo življenje biva v nepremičnini v katero on ni vložil nič.

Tako da prosim ne z temi samo-pomilovalnimi frazami. Če skrbiš za dedka kot trdiš potem si to beležite. V postopku ob dedovanju boste to brez težav dokazovali in si s tem povečali delež, ki vam pripada.

Pričakovat, da boste zgolj zato ker (brezplačno) bivate v nekem objektu in skrbite za ostarelega gospoda postali 100% lastniki pa je utopično.

Ravno tako lahko pozabiš na na 1/3. ki jo je vložil vaš oče. Če o temu ni pisnih virov potem se ni zgodilo. Rekla kazala na sodišču bolj malo velja.


Pihaš ga čisto mimo.

1. Saj njegova mama še živi in ve, kako je bilo pred 20 leti. Če se je kaj zgodilo, se je zgodilo. Če je njun oče investiral v gradnjo hiše je to dejstvo, čeprav dokazati žal ne more. Njegov dedek to ve in bi se moral temu primerno obnašati.
2. On in njegov brat sta še študenta. Kako potem lahko rečeš, da bivata zastonj?
3. Oba sta se tam znašla mimo svoje volje. Odrasla sta v tisti hiši, kjer je bil še njun oče živ in vlagal v hišo. Kako lahko rečeš, da se gre samo-pomilovanje?
4. Vsi skrbijo za dedka, ki je problematičen. To šteje in ne gre za samo-pomilovanje.
5. Oba vnuka bivata v hiši, kjer imata dedne pravice. Kako je torej to lahko zastonj? Dediču ni treba nič storiti, da podeduje nujni delež, ki mu kot dediču pripada.
6. Če pa nekaj vlagaš v hišo v kateri živiš in skrbiš za lastnika te hiše in si celo zakoniti dedič, potem ne gre za "zastonj bivanje" in "samopomilovanje".
7. Poleg tega on ne pravi, da hoče vse zastonj. Sprašuje kako je z dednim pravom. Zato pa še ni pohlepen, samopomilovalen in ne vem kaj še vse.

Pravica ni stvar prava. Pravica je stvar življenjskih odnosov. Pravo le poskuša te odnose čimbolj pravično uravnavati. Žal pa vedno ni tako, ker včasih ni dovolj dokazov za nekaj, kar se je zgodilo in pravo tega ne vključuje. Zato je vprašanje "kje je pravica" popolnoma na mestu.
Sredi spečih in nepazljivih je modrec buden in pazljiv -
po poti gre kot hiter konj, ki je prehitel šibko kljuse.

St235 ::

1. Saj njegova mama še živi in ve, kako je bilo pred 20 leti. Če se je kaj zgodilo, se je zgodilo. Če je njun oče investiral v gradnjo hiše je to dejstvo, čeprav dokazati žal ne more. Njegov dedek to ve in bi se moral temu primerno obnašati.


Kako veš da mama karkoli ve iz prve roke o tem kako je bila grajena hiša? Več kot očitno ni prva partnerka čisto možno je da je hiša nastala preden je ona očeta sploh poznala. Tako, da edino dejstvo, ki ga vemo je da hiša obstaja in je v lati dedka. Vse ostalo so špekulacije.

2. On in njegov brat sta še študenta. Kako potem lahko rečeš, da bivata zastonj?
Ali za bivanje karkoli plačujeta? Torej bivata zastonj, kaj ima to z študnetskim statusom veš samo ti.

3. Oba sta se tam znašla mimo svoje volje. Odrasla sta v tisti hiši, kjer je bil še njun oče živ in vlagal v hišo. Kako lahko rečeš, da se gre samo-pomilovanje?
Samo-pomilovanje se je nanašalo na sklicevanje na pravico in ostale stvari ki z dedovanjem nimajo nič skupnega. Kaj je oče vlagal v hišo je zgolj domneva. Ravno tako nič ne vemo kdo je vlagal v hišo po tem ko je bila zgrajena. Ali pa po smrti očeta.

4. Vsi skrbijo za dedka, ki je problematičen. To šteje in ne gre za samo-pomilovanje.
In v zameno za skrb brezplačno živijo v njegovi hiši.

5. Oba vnuka bivata v hiši, kjer imata dedne pravice. Kako je torej to lahko zastonj? Dediču ni treba nič storiti, da podeduje nujni delež, ki mu kot dediču pripada.
Za nujni delež ne rabi naredit nič. Karkoli več pa seveda ni samoumevno.

6. Če pa nekaj vlagaš v hišo v kateri živiš in skrbiš za lastnika te hiše in si celo zakoniti dedič, potem ne gre za "zastonj bivanje" in "samopomilovanje".
Spet vtikaš to samo-pomilovanje v popolnoma napačen kontekst. Vložek v hišo je tvoja fiktivna predstava. KAr se tie pa skrbi za dedka pa že več kot enkrat rečeno to zgolj predstavlja kompezacijo za brezplačno bivanje. To da si zakonit dedič te na noben način ne upravičuje do uporabe lastnine zapustnika dokler je le ta živ. Dedič postaneš šele ko nekdo umre. Pred tem je lastnina in razpolaganje z njo v rokah bodočega zapustnika in ti nimaš popolnoma nobene pravice do bivanja v taki nepremičnini.

7. Poleg tega on ne pravi, da hoče vse zastonj. Sprašuje kako je z dednim pravom. Zato pa še ni pohlepen, samopomilovalen in ne vem kaj še vse.
In odgovor na to je dobil. Očitek, daje pohlepen je izhajal iz vpšranja o temu, kako lahko oškoduje svojo polsestro, očitek o samopomilovanju pa iz sklicevanja na pravico in ne vem kakšno težko situacijo v kateri živi.

Pravica ni stvar prava. Pravica je stvar življenjskih odnosov. Pravo le poskuša te odnose čimbolj pravično uravnavati. Žal pa vedno ni tako, ker včasih ni dovolj dokazov za nekaj, kar se je zgodilo in pravo tega ne vključuje. Zato je vprašanje "kje je pravica" popolnoma na mestu.


Točno tako. Pravica ni stvar prava. Stvar prava je zadostiti zakonskim obvezam. Zakon o dedovanju ni namenjen temu, da je pravičen. Namenjen je temu, da se uredi razmerja pri dedovanju in to naredi.

Vprašanje kje je pravica tako sodi v katerogijo samo-pomilovanja ali kot bi temu rekli mlahavega tiča tožba. O temu lahko razpravlja v gostilni po 10 kozarcu piva.

Z vidika dednega prava pa je takšno vparanje samo sebi namen in mu v danem primeru popolnoma nič ne koristi.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: St235 ()

TomažHrast ::

Pihaš ga čisto mimo.

1. Saj njegova mama še živi in ve, kako je bilo pred 20 leti. Če se je kaj zgodilo, se je zgodilo. Če je njun oče investiral v gradnjo hiše je to dejstvo, čeprav dokazati žal ne more. Njegov dedek to ve in bi se moral temu primerno obnašati.
2. On in njegov brat sta še študenta. Kako potem lahko rečeš, da bivata zastonj?
3. Oba sta se tam znašla mimo svoje volje. Odrasla sta v tisti hiši, kjer je bil še njun oče živ in vlagal v hišo. Kako lahko rečeš, da se gre samo-pomilovanje?
4. Vsi skrbijo za dedka, ki je problematičen. To šteje in ne gre za samo-pomilovanje.
5. Oba vnuka bivata v hiši, kjer imata dedne pravice. Kako je torej to lahko zastonj? Dediču ni treba nič storiti, da podeduje nujni delež, ki mu kot dediču pripada.
6. Če pa nekaj vlagaš v hišo v kateri živiš in skrbiš za lastnika te hiše in si celo zakoniti dedič, potem ne gre za "zastonj bivanje" in "samopomilovanje".
7. Poleg tega on ne pravi, da hoče vse zastonj. Sprašuje kako je z dednim pravom. Zato pa še ni pohlepen, samopomilovalen in ne vem kaj še vse.

Pravica ni stvar prava. Pravica je stvar življenjskih odnosov. Pravo le poskuša te odnose čimbolj pravično uravnavati. Žal pa vedno ni tako, ker včasih ni dovolj dokazov za nekaj, kar se je zgodilo in pravo tega ne vključuje. Zato je vprašanje "kje je pravica" popolnoma na mestu.


ubistvu si ti še najbolj zadel izmed vseh prispevkov tukaj. Mogoče si bil v podobni situaciji kot jaz in veš da tako življenje pač ni lahko.

Kako veš da mama karkoli ve iz prve roke o tem kako je bila grajena hiša? Več kot očitno ni prva partnerka čisto možno je da je hiša nastala preden je ona očeta sploh poznala. Tako, da edino dejstvo, ki ga vemo je da hiša obstaja in je v lati dedka. Vse ostalo so špekulacije.


Moja mama in oče sta bila že skupaj ko sploh ni bilo od hiše še nič ( cca leto po tem so začeli šele graditi ), tako da je situacija jasna kar se tiče hiše.

Vajenc ::

Zakon o dedovanju ni namenjen temu, da je pravičen.

To vas pravnike narobe učijo. Zakoni obstajajo za to, da lahko pravniki delajo pravično in pravilno.
Not only is there no God, but try finding a plumber on Sunday.
Woody Allen

Zgodovina sprememb…

  • predlagalo izbris: enadvatri ()

Okapi ::

Kako je torej to lahko zastonj? Dediču ni treba nič storiti, da podeduje nujni delež, ki mu kot dediču pripada.
Samo dokler je dedek še živ, nista še nič podedovala. Ko se je dedovalo po babici, je vse podedoval dedek, kar verjetno črno na belem piše v zapuščinski odločbi. Brata in polsestra bosta nekaj dobila šele po tem, ko se bo dedovalo po dedku. Tako da zaenkrat so vsi skupaj gostje pri dedku. Ki je na stara leta pač malo zlovoljen, tako kot vsi pri teh letih.

V resnici je še dobro tako, kot je, ker mu recimo nihče ne bi mogel preprečiti hiše prodati in kupiti varovanega stanovanja v Ljubljani, s celodnevno oskrbo.

O.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Okapi ()

TomažHrast ::

Uglavnem, zaenkrat sem dobil potrebne odgovore. Hvala vsem.

St235 ::

Vajenc je izjavil:

Zakon o dedovanju ni namenjen temu, da je pravičen.

To vas pravnike narobe učijo. Zakoni obstajajo za to, da lahko pravniki delajo pravično in pravilno.


Pravilni ni enako pravično. In tudi to, da je neko ravnanje pravnika pravično ali pravilno nima popolnoma nič s tem, kaj posameznik verjame, daje pravično ali pravilno.

Namen zakona o dedovanju je, da se predpiše pravila, ki jih treba spoštovat pri tem procesu. In pri tem je z vidika zakona popolnoma vseeno kaj OP misli, da je pravično.

Po zakonu mu pripada najmanj 1/12 vsega premoženja. Zdaj če je to za njega pravično ali ne je popolnoma irelavantno.

Ravno tako so popolnoma irelavantna vsa jokanja o temu koliko je kdo vložil v hišo. Z vidika prava šteje to, kar se lahko dokaže.

Tako, da zaradi mene lahko debatirate o temu kako je svet nepošteno in kaj vse bi moralo bit, da bi bili vsi srečni ali pa debatiramo o konkretnem primeru v okviru dane zakonodaje. Mešat eno in drugo pa nima nobenega smisla.

vorantz ::

St235 je izjavil:

That is a milion dolar question:)

Načeloma se v takšnih primerih (po dolgotrajnem sodnem postopku) lahko doseže razdelitev nepremičnine v naravi. Torej, da se 1/8 hiše (recimo soba, garaža) specificira kot njena lastnina in potem lahko z njo razpolaga (najem, prodaja itd.)

Druga bolj pogosta pot je seveda odkup deleža, ki zahteva soglasje vključenih.

Tretja varianta pa je, da v primeru da sta prva in druga pot neučinkoviti pa je civilna tožba za izplačilo odškodnine za uporabo njene 1/8.

IMO če mene vprašaš bi oporoka morala bit zakonsko predpisana obveza.


soglasje?
nam je sodišče dalo 2 meseca, da naberemo 100k za odkupit 1/4 hiše (stričev delež)

St235 ::

In če ne? Dobi stric celo hišo?

Vajenc ::

Namen zakona o dedovanju je, da se predpiše pravila, ki jih treba spoštovat pri tem procesu. In pri tem je z vidika zakona popolnoma vseeno kaj OP misli, da je pravično.

Pravila v zakonih so napisana tako, da se upošteva pravičnost. Npr. Zakon o dedovanju je zapisan tako, da imajo socialno ogroženi dediči lahko višje odmerjeno dediščino kot tisti dobro preskrbljeni.

Matijaadmin, kaj te moti pri pravičnosti v pravu?
Not only is there no God, but try finding a plumber on Sunday.
Woody Allen

St235 ::

Nič dokler se pravičnosti ne definira skozi percepcijo zgolj enega posameznika.

Vajenc ::

St235 je izjavil:

In če ne? Dobi stric celo hišo?

Za 100k EUR se vpiše zastavna pravica?

St235 je izjavil:

Nič dokler se pravičnosti ne definira skozi percepcijo zgolj enega posameznika.

Drži. Dokler se dobro preskrbljenemu dediču to zdi nepravično se njegovo mnenje ne upošteva. V socialni državi taka percepcija pomeni pravičnost in pika.
Not only is there no God, but try finding a plumber on Sunday.
Woody Allen

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Vajenc ()

Mipe ::

Vprašanje:

kdo plačuje položnice?

TomažHrast ::

Dobro vprašanje.

Položnice so vse pisane na dedka. Plačuje se pa praviloma pol pol. Npr položnic je za 250 eur, vsak plača 125 eur.

St235 ::

Kar zgolj pomeni, da vas dedek sofinancira.

Mehmed ::

Se kar ne vemo kaj ste poceli, ko je babica umrla.
Ce prav sledim, bi morala z bratom in polsestro ze imeti dvanajstino vsak. Teta pa cetrtino.

Drugace, ce boste itak ostali v hisi in skrbeli za dedka, se probaj sporazumeti z njim in podpisite kaj. Skrbite zanj do smrti v zameno za to pa to. V principu boste itak to poceli, tako ste vsaj vi pomirjeni, ker ni zaman in on, ker ima to urejeno.
Ce mu ni vsec ideja, mu pojasni o nujnih pa vstopnih delezih pa kako bo drugace polsestra, ki je ne mara, dobila svoj del.

Aja, ce bo hotel iz principa vse podariti hcerki ze sedaj, mogoce izpostavi, da je njen moz pijanec in to ni dobra ideja.
Vseeno bolje biti pizda kot homeless.

enadvatri ::

St235 je izjavil:

Kar zgolj pomeni, da vas dedek sofinancira.


Stalno tam živita samo dedek in njegova mati. Plačata pa pol - pol. Torej dedek ne sofinancira njih pri stroških, jih plačujejo približno sorazmerno po porabi.

Okapi ::

OP tudi tam stalno živi, brat pa ima, predvidevam, tam prijavljeno stalno prebivališče.

O.

St235 ::

enadvatri je izjavil:

St235 je izjavil:

Kar zgolj pomeni, da vas dedek sofinancira.


Stalno tam živita samo dedek in njegova mati. Plačata pa pol - pol. Torej dedek ne sofinancira njih pri stroških, jih plačujejo približno sorazmerno po porabi.


Najmanj OP tudi živi tam, glede na to da se sklicuje na to da skrbi za dedka. Tudi drugi brat ki študira je po vsej verjetnosti več kot samo občasno doma.

Ce mu ni vsec ideja, mu pojasni o nujnih pa vstopnih delezih pa kako bo drugace polsestra, ki je ne mara, dobila svoj del.


Polsestra je v vsakem primeru upravičena do nujnega deleža.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: St235 ()

Mehmed ::

Joj no, v idealnem svetu bi op, njegov brat in polsestra ter mati dedovali ocetovo tretjino hise. Po smrti babice in dedka pa op, brat in polsestra skupaj se tretjino.
Teta bi imela tretjino.

Sedaj se pa brez tezav zgodi, da ji dedek podari celo hiso, pa probaj potem razveljavljat pa iztozit nujni delez.

Pravno ni sporno, moralno je pa kar velika razlika.

Manu ::

St235 je izjavil:

Kako veš da mama karkoli ve iz prve roke o tem kako je bila grajena hiša? Več kot očitno ni prva partnerka čisto možno je da je hiša nastala preden je ona očeta sploh poznala. Tako, da edino dejstvo, ki ga vemo je da hiša obstaja in je v lati dedka. Vse ostalo so špekulacije.

Je že prej napisal nekaj v zvezi s tem in sem sklepal pravilno.

St235 je izjavil:

Torej bivata zastonj, kaj ima to z študnetskim statusom veš samo ti.

Seveda da bivata zastonj, saj še študirata in tehnično živita z mamo. Mama je tista za katero bi lahko rekel, da živi zastonj, ne pa on. Spravil si se na napačnega.

St235 je izjavil:

Spet vtikaš to samo-pomilovanje v popolnoma napačen kontekst. Vložek v hišo je tvoja fiktivna predstava. KAr se tie pa skrbi za dedka pa že več kot enkrat rečeno to zgolj predstavlja kompezacijo za brezplačno bivanje. To da si zakonit dedič te na noben način ne upravičuje do uporabe lastnine zapustnika dokler je le ta živ. Dedič postaneš šele ko nekdo umre. Pred tem je lastnina in razpolaganje z njo v rokah bodočega zapustnika in ti nimaš popolnoma nobene pravice do bivanja v taki nepremičnini.

"Vložek v hišo" ni moja fiktivna predstava, ampak je o tem napisal avtor te teme.

Avtor teme sprašuje kako je v zvezi dedovanjem itd... glede na to, da je njegov oče gradil hišo skupaj s svojima staršema. Torej je vlagal in logično se njegov sin čuti dolžnega dobiti tisto, kar mu pripada po svojemu očetu. Občutek pravičnosti je popolnoma utemeljen in argumentiran s strani avtorja. Ga pa zanima kaj pravi pravo na to, glede na to, da njegov oče ni vpisan kot solastnik kakor so se zmenili.

St235 je izjavil:

Točno tako. Pravica ni stvar prava. Stvar prava je zadostiti zakonskim obvezam. Zakon o dedovanju ni namenjen temu, da je pravičen. Namenjen je temu, da se uredi razmerja pri dedovanju in to naredi.

Vprašanje kje je pravica tako sodi v katerogijo samo-pomilovanja ali kot bi temu rekli mlahavega tiča tožba. O temu lahko razpravlja v gostilni po 10 kozarcu piva.

Z vidika dednega prava pa je takšno vparanje samo sebi namen in mu v danem primeru popolnoma nič ne koristi.


Beseda "pravo" izhaja iz besede pravično ali prav. Gre torej za nekaj, kar je 'prav'. Življenjski odnosi so vedno stvar harmonije v teh odnosih. Harmonija pomeni, da stvari tečejo tako kot je prav. Od tod pravičnost.

Ker se pa ljudje včasih ne morejo zmenit da bi bilo 'prav' (zaradi sovraštva, zamere, arogance ali pa preprosto ti 'nekdo ni všeč') pa to poskuša urejat pravo. Na ta način pomiri strasti. To je bistvo prava. Pravo torej mora delovati pravično, ker drugače bi nastal nered in kaos v družbi.

Sem razočaran nad razmišljanjem posameznikov.

@TomažHrast

Žal imamo še vedno preveč ljudi, ki niso sposobni vživljanja, empatije in posledično je njihova logika napačna. Najdi si odvetnika oz. naredi kar so ti svetovali tu gor: pozanimaj se kdo je lastnik hiše (lahko, da dedek ne govori čiste resnice)... Ko dobiš vse informacije (tudi to npr. da se bo pri dediščini štelo to, da ste skrbeli za dedka) boš bolje vedel kaj so tvoje pravice in posledično se na podlagi teh informacij lahko odločaš kako naprej v življenju.
Sredi spečih in nepazljivih je modrec buden in pazljiv -
po poti gre kot hiter konj, ki je prehitel šibko kljuse.

kuall ::

rešitev za vas je, da skrbite za dedka, prej pa naj napiše oporoko, da vam zapusti hišo, če boste skrbeli za njega. hčerka dvomim, da ga bo hotela vzeti k sebi in skrbeti za njega. nima razloga za to, če že ima svojo hišo, razen če je ultra požrešna prasica.

fosil ::

Ko gre za dediščino padejo vse maske, ne računat za dobro voljo drugih. Hiše so danes vredne več, kot večina zasluži v celem svojem življenju.
Zakaj bi se nekdo temu odpovedal?
Tudi dogovori v stilu, jaz bom skrbel zate, ti pa mi boš z oporoko zapustil vse so problematični.
Starejši si pogosto v zadnjem trenutku premislijo.
Nekdo je skrbel za njega 10 let, ampak na koncu vse zapusti tistemu, ki ga je zadnji mesec držal za roko.
Tako je!

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: fosil ()

Invictus ::

fosil je izjavil:

Ko gre za dediščino padejo vse maske, ne računat za dobro voljo drugih. Hiše so danes vredne več, kot večina zasluži v celem svojem življenju.
Zakaj bi se nekdo temu odpovedal?
Tudi dogovori v stilu, jaz bom skrbel zate, ti pa mi boš z oporoko zapustil vse so problematični.
Starejši si pogosto v zadnjem trenutku premislijo.
Nekdo je skrbel za njega 10 let, ampak na koncu vse zapusti tistemu, ki ga je zadnji mesec držal za roko.

Zaradi tega imaš v zakonodaji izročilno pogodbo ...

Kar se pa tile pravičnosti, to je precej subjektivna kategorija. Žal sodstvo (pa pustimo kako dela) ne more delovati na subjektivnih osnovah, ampak na podlagi zakonov.

Večina teh pravičniških izbruhov pride zaradi nepoznavanja zakonodaje (prej in kasneje). Dostikrat je vmes še neka naivnost in slepo sledenje.

Teh zadev, ko se je nekaj podedovalo, pa se je šele naknadno vpisovalo v ZK, s pomanjkljivi podatki in manjkajočimi osebami, je v Sloveniji malo morje. Seveda se ne dajo razrešit, ker so ponavadi vpletene osebe že mrtve.

Tudi razmišljanja v stilu kaj bi bilo logično, v pravu odpadejo. Zakon se bere tako kot je napisan, ne tako kot bi moral biti ...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x
1
2
3 4


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Dedovanje - pomoč (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža
817636 (4139) Mato989
»

Oporoka (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža
697569 (4944) Vikking
»

Dedovanje nujnega deleža (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža
7614627 (11878) Ziga Dolhar
»

Odpoved dedovanju (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža
9324131 (22291) Okapi
»

Dedovanje gotovine

Oddelek: Kaj kupiti
279315 (8625) Ziga Dolhar

Več podobnih tem