» »

Dedovanje gotovine

Dedovanje gotovine

gambler ::

Lep pozdrav,

bi lahko kakšen pravnik/poznavalec davkov malo obrazložil kako bi potekala sledeča situacija!
Jaz od očeta podedujem recimo 60k € in kot dedič 1. reda plačam 0 davka. Sedaj bi pa jaz rad podaril bratu 50% tega zneska. Ker je med nama razmerje 2. dednega reda, se "prilizne" zraven še država!
Kako mu bodo odmerili davek? Ali mu bodo prejeti znesek vračunali k dohodnini ali ga bodo izračunali po tej tabeli? http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?...

Za odgovore se vam vnaprej zahvaljujem

gendale ::

daš mu denar na roke pa čao
seznam zanč moderatorjev in razlogov da so zanč
http://pastebin.com/QiWny5dV
gor je mavrik apple uporabniček (mali možgani in mali penis)

gambler ::

gendale je izjavil:

daš mu denar na roke pa čao


To je najlažji možen odgovor in se ga tudi sam zavedam a ni odgovor ki ga iščem!

IceIceBaby ::

Iščeš probleme in komplikacije tam kjer jih ni.

Dr_M ::

Pomoje se lahko odpoves polovici zneska v korist brata. Bi znal tko it, ne bom pa trdil.
The reason why most of society hates conservatives and
loves liberals is because conservatives hurt you with
the truth and liberals comfort you with lies.

gambler ::

IceIceBaby je izjavil:

Iščeš probleme in komplikacije tam kjer jih ni.


Lahko malo utemeljiš svojo izjavo prosim

papak ::

Ja če mu da na roke 30k, pa bo brat dal na banko, bo država pomojem hotla vedet od kje denar, a ni tako po teh protipralnih pravilih? 30k v štumfu pa ni ravno najboljše.

gambler ::

papak je izjavil:

Ja če mu da na roke 30k, pa bo brat dal na banko, bo država pomojem hotla vedet od kje denar, a ni tako po teh protipralnih pravilih? 30k v štumfu pa ni ravno najboljše.

Hvala lepa, sem že prej hotel to pripisat pa sem pozabil. Si bojo takoj mislili da so neki mutni posli.

Ziga Dolhar ::

Na zapuščinski obravnavi sklenete dedni dogovor, da polovico tvojega zneska deduje tvoj brat.
https://dolhar.si/

gambler ::

Ziga Dolhar je izjavil:

Na zapuščinski obravnavi sklenete dedni dogovor, da polovico tvojega zneska deduje tvoj brat.


Potemtakem velja 1. dedni red, četudi ga ni v oporoki?

Ziga Dolhar ::

Tvoj brat [očetov sin] je itak nujni dedič in lahko vedno zahteva dedovanje nujnega deleža, ki znaša 1/2 zakonitega deleža. (Torej, če sta dediča le ti in brat, brez njegove žene, znaša 1/4, oz. če je še vdova, 1/6). Razen seveda, če je oče sina želel razdediniti in je to zapisal.

A tudi v takem primeru lahko pred sodiščem pojasnite, da se boste tožbi na izpodbijanje oporoke ognili tako, da se "poravnate" za 30k EUR.
https://dolhar.si/

gambler ::

Ziga Dolhar je izjavil:

Tvoj brat [očetov sin] je itak nujni dedič in lahko vedno zahteva dedovanje nujnega deleža, ki znaša 1/2 zakonitega deleža. (Torej, če sta dediča le ti in brat, brez njegove žene, znaša 1/4, oz. če je še vdova, 1/6). Razen seveda, če je oče sina želel razdediniti in je to zapisal.

A tudi v takem primeru lahko pred sodiščem pojasnite, da se boste tožbi na izpodbijanje oporoke ognili tako, da se "poravnate" za 30k EUR.


Aha. Torej v primeru da je oporoka potem sploh ni problema.
Kaj pa če oporoka sploh ne obstaja, denar pa je na tuji banki (EU) in je samo en od sinov pooblaščen za upravljanje z denarjem. A pridejo iz banke sploh iskat zakonitega dediča?

papak ::

Če ni oporoke, bo država avtomatsko določila dediče in premoženje, ki se deduje. Zdej, možno je, da se bo to imetje v tujini spregledalo, pa boste mogoče imeli možnost prijaviti pred/na zapuščinski. Če pa bo popolnoma skozi padlo, pa verjetno potrebuješ izpis iz matične knjige umrlih, pa če si pooblaščen, greš s tem na banko. Mogoče pa moraš to narediti že pred zapuščinsko pa potem oni javijo državi, da obstaja imetje pokojnika pri njih, ... Ne vem, na pamet govorim, samo par iztočnic ...

MadMicka ::

gambler, ne vem, kaj tolk kompliciraš. Točne odgovore boš dobil, če boš opisal zgodbo. Drugač pa, banka itak ne ve, da je imetnik računa pokojni in normalno, da lahko pooblaščena oseba dvigne denar. Mislim, sploh ne razumem, kje je kle problem.

kuglvinkl ::

brata se ne razumeta.

Janac ::

kuglvinkl je izjavil:

brata se ne razumeta.


zakaj si tako preprican?

blackbfm ::

jeba je da mu da denar na roke, potem pa brat zahteva nujni delež

Tilen ::

Če se ne bi razumela, bi mu pač izplačal koliko mu gre, pa naj brat plača davek, ane.

Kaj pa če oporoka sploh ne obstaja, denar pa je na tuji banki (EU) in je samo en od sinov pooblaščen za upravljanje z denarjem. A pridejo iz banke sploh iskat zakonitega dediča?


Če oporoka ne obstaja ima tvoj brat pravico zahtevati nujni delež, kot je zapisal Žiga. Mislim pa, da si kot pooblaščenec celo dolžan sporočiti znesek v (skupno) zapuščinsko maso. Banke ne bodo iskale nikogar. Najlažje bi torek bilo tako, da bi se na obravnavi dogovorili glede tega deleža in normalno dedovali v 1. redu. Glede na situacijo pa predvidevam, da je uradna procedura že mimo, ti pa veš, da imaš očetovih 60k npr. v Švici in da njegova žena ni videla tega deleža, ker zanj veš samo ti in bi ga rad velikodušno delil z bratom. Tukaj pa zna biti problem kako mimo DURS-a tole izpeljati, brez da bi brat plačal davek. Samo lepo vaju prosim, da ročno sama ne podpisujeta nekih pildkov na podlagi katerih bi lahko imel kasneje samo težave.
413120536c6f76656e696a612c20642e642e

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Tilen ()

kuglvinkl ::

Janac je izjavil:

kuglvinkl je izjavil:

brata se ne razumeta.


zakaj si tako preprican?


Bi boljš spal, če bi dodal IMO?

Ker iz navedb izhaja, da dedni dogovor ne bo nujno enostaven.

gendale ::

če se ne razumeta je itak treba najt način kako mu dat čim manj denarja, pa da pravno gre skoz
seznam zanč moderatorjev in razlogov da so zanč
http://pastebin.com/QiWny5dV
gor je mavrik apple uporabniček (mali možgani in mali penis)

Tilen ::

Ali kdo mogoče ve, kaj lahko v tem primeru stori žena pokojnega, če nekako ugotovi, da sta sinova kot pooblaščenca izven zapuščinske obravnave se okoristila za 60k? Prijava na DURS in da se razišče izvor premoženja? Kasneje pa poplačilo glede na oporoko/nujni delež? Je to po obravnavi še sploh mogoče?
413120536c6f76656e696a612c20642e642e

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Tilen ()

gambler ::

Ravno nasprotno! Z bratom se zelo dobro razumema, prav tako s starši! Mi ne pride na misel, da bi kateregakoli člana družine prikrajšal za "njihov" delež. Sej pa nisem jaz zaslužil tistega denarja!
Oče je slučajno na banki vprašal, kaj bi bilo s prihranki, če bi se njemu kaj zgodilo? Eden bankir mu je mutil, da to ne gre kar tako in da more odvetniku (oporoka). V isti banki mu je pa drugi bankir rekel, naj pride s sinom in da se bo uredilo! Do nedavnega je itak bila mati pooblaščena, samo noče biti več.
Dilema pride pri tem, da sta bankirja vsak svoje trdila. Jaz mislim, da je en govoril o oporoki, drugi pa za pooblaščenca. Zato pa sprašujem, če je oporoka, pa da sem samo jaz na njej (kako je glede davka, če jaz bratu dam njegov delež). Če pa sem samo pooblaščenec in da ni oporoke, pa je spet druga pesem. Sem se hotel samo malo informirat. :D

Janac ::

kuglvinkl je izjavil:

Janac je izjavil:

kuglvinkl je izjavil:

brata se ne razumeta.


zakaj si tako preprican?


Bi boljš spal, če bi dodal IMO?

Ker iz navedb izhaja, da dedni dogovor ne bo nujno enostaven.


Bi ja

St235 ::

Tilen je izjavil:

Če se ne bi razumela, bi mu pač izplačal koliko mu gre, pa naj brat plača davek, ane.

Kaj pa če oporoka sploh ne obstaja, denar pa je na tuji banki (EU) in je samo en od sinov pooblaščen za upravljanje z denarjem. A pridejo iz banke sploh iskat zakonitega dediča?


Če oporoka ne obstaja ima tvoj brat pravico zahtevati nujni delež, kot je zapisal Žiga. Mislim pa, da si kot pooblaščenec celo dolžan sporočiti znesek v (skupno) zapuščinsko maso. Banke ne bodo iskale nikogar. Najlažje bi torek bilo tako, da bi se na obravnavi dogovorili glede tega deleža in normalno dedovali v 1. redu. Glede na situacijo pa predvidevam, da je uradna procedura že mimo, ti pa veš, da imaš očetovih 60k npr. v Švici in da njegova žena ni videla tega deleža, ker zanj veš samo ti in bi ga rad velikodušno delil z bratom. Tukaj pa zna biti problem kako mimo DURS-a tole izpeljati, brez da bi brat plačal davek. Samo lepo vaju prosim, da ročno sama ne podpisujeta nekih pildkov na podlagi katerih bi lahko imel kasneje samo težave.


Ne glede na obstoj oporoke sta oba z bratom nujna dediča, ravno tako žena. Če ste edini nujni dediči potem v primeru, da ni oporoke vsakemu pripada 1/3 premoženja. V primeru, da oporoka je pa vsakemu najmanj 1/6.

Tilen je izjavil:

Ali kdo mogoče ve, kaj lahko v tem primeru stori žena pokojnega, če nekako ugotovi, da sta sinova kot pooblaščenca izven zapuščinske obravnave se okoristila za 60k? Prijava na DURS in da se razišče izvor premoženja? Kasneje pa poplačilo glede na oporoko/nujni delež? Je to po obravnavi še sploh mogoče?


Če ugotovi med postopkom dedovanja, potem lahko zahteva, a se denar vključi v dediščino (ne glede na to, če si ga je nekdo kot pooblaščenec že prisvojil). Banka tudi ne bo izplačala denarja pooblaščencu, če bo slučajno vedela, da je oče mrtev.

Če pa se krajo denarja ugotovo po zapuščinski obravnavi pa je možno izsilit ponovno obravnavo oziroma civilno tožit.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: St235 ()

St235 ::

gambler je izjavil:

Ravno nasprotno! Z bratom se zelo dobro razumema, prav tako s starši! Mi ne pride na misel, da bi kateregakoli člana družine prikrajšal za "njihov" delež. Sej pa nisem jaz zaslužil tistega denarja!
Oče je slučajno na banki vprašal, kaj bi bilo s prihranki, če bi se njemu kaj zgodilo? Eden bankir mu je mutil, da to ne gre kar tako in da more odvetniku (oporoka). V isti banki mu je pa drugi bankir rekel, naj pride s sinom in da se bo uredilo! Do nedavnega je itak bila mati pooblaščena, samo noče biti več.
Dilema pride pri tem, da sta bankirja vsak svoje trdila. Jaz mislim, da je en govoril o oporoki, drugi pa za pooblaščenca. Zato pa sprašujem, če je oporoka, pa da sem samo jaz na njej (kako je glede davka, če jaz bratu dam njegov delež). Če pa sem samo pooblaščenec in da ni oporoke, pa je spet druga pesem. Sem se hotel samo malo informirat. :D


Ti nikakor ne moreš biti edini dedič (razen, če se druga dva odpovesta dedovanju). Kdo je pooblaščen nima popolnoma nikakršne veze z dedovanjem. Oporoka je vedno dobra rešitev ne glede na to v kako dobrih odnosih ste. Tam se lahko lepo razdeli premoženje in se tudi zapiše, da pol gotovine pripada enemu pol drugemu bratu. Je pa v praksi tako, da če so odnosi urejeni potem se tudi na zapuščinski razpravi preprosto zmeni kaj gre komu in je zgodba zaključena. Tam se pač pove sodniku, da gre pol denarja tebi in pol bratu. Tako ali tako sta oba dediča istega reda in je davek 0.

dogo ::

Na zapuščinski obravnavi pred pristojnim sodiščem se ugotavlja zapuščina preminule osebe, kamor so z vabilom sodišča povabljeni vsi njegovi dediči. V tem primeru oba brata, nadalje sodišče ugotavlja zapuščinsko maso, oba lahko zahtevata pregled bank v SLO in drugje, če je takšna zahteva (vsaj se mi zdi da je temu tako). Lahko tudi sklenete sodno poravnavo, kjer se dogovorite sami oz. z odvetniki o deležu po posamezniku, kar je v vašem primeru verjetno najboljša rešitev. Glede davka ne vem točno, vendar pa je vsaj po mojem mnenju rešitev s sodnim dokumentom najboljša rešitev, da kasneje ne pride do zapletov.

para! ::

V primeru, da oporoka je pa vsakemu najmanj 1/6.

Sklepam torej, da oporoka nima absolutne vrednosti (ni mogoče razlastniniti nujnih dedičev)?
Death before dishonor!

Ziga Dolhar ::

Z oporoko se lahko [nujne] dediče razdedini - če obstaja utemeljen zakonit razlog.

3. Razdedinjenje nujnih dedičev in odvzem nujnega deleža v korist potomcev
a) Razdedinjenje nujnih dedičev
Vzroki razdedinjenja
42. člen
(1) Oporočitelj lahko razdedini dediča, ki ima pravico do nujnega deleža:
1. če se je ta s kršitvijo kakšne zakonite ali moralne dolžnosti huje pregrešil nad zapustnikom;
2. če je naklepoma storil kakšno hujše kaznivo dejanje zoper njega ali zoper njegovega zakonca, otroka, posvojenca, ali starše;
3. če se je vdal brezdelju in nepoštenemu življenju.
(2) Razdedinjenje je lahko popolno ali delno.
Pogoji za veljavnost razdedinjenja
43. člen
(1) Oporočitelj, ki namerava kakšnega dediča razdediniti, mora to izraziti v oporoki na nedvomen način, koristno pa je tudi, da navede razlog za razdedinjenje.
(2) Razlog za razdedinjenje mora biti podan takrat, ko je bila oporoka napravljena, razlog iz 3. točke prejšnjega člena pa tudi takrat, ko je oporočitelj umrl.
(3) Če nastane spor o utemeljenosti razdedinjenja, mora utemeljenost dokazati tisti, ki se na razdedinjenje sklicuje.
Posledice razdedinjenja
44. člen
Z razdedinjenjem izgubi dedič dedne pravice v obsegu razdedinjenja, pravice drugih oseb, ki lahko dedujejo po zapustniku, pa se določijo, kot da bi bil razdedinjeni umrl pred zapustnikom.
b) Odvzem nujnega deleža v korist potomcev
45. člen
Če je potomec ali posvojenec, ki ima pravico do nujnega deleža, prezadolžen ali zapravljivec, mu lahko oporočitelj v celoti ali deloma vzame njegov nujni delež v korist njegovih potomcev. Tak odvzem ostane veljaven le tedaj, če ima tisti, ki mu je vzet nujni delež, ob uvedbi dedovanja mladoletnega otroka ali mladoletnega vnuka od prej umrlega otroka ali če ima polnoletnega otroka ali polnoletnega vnuka od prej umrlega otroka, ki je pridobitno nesposoben.
https://dolhar.si/


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

dedovanje ntič

Oddelek: Loža
153093 (1762) Invictus
»

Oporoka (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža
6910583 (7958) Vikking
»

Dediščina in izkoriščevalski dedek (strani: 1 2 3 4 )

Oddelek: Loža
17733968 (29082) erkgheoruugh
»

Odpoved dedovanju (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža
9331054 (29214) Okapi
»

dedovanje - nujni delež

Oddelek: Loža
4210388 (9342) MadMicka

Več podobnih tem