Vohunski sateliti

Pravkar sem gledal oddajo "državni sovražnik", in me zanima, če je res možen tako hiter premik satelita (vohunskega), ali to funkcionira bolj počasi?

Nekaj sem o njih bral tudi na netu, ampak ne vem če je vse res, namreč to da lahko z ameriškimi sateliti vidijo uro na roki (za primer natančnosti in pobližave satelita)?

[malo popazi na pravopisne napake naslednjič, tudi kaj več o tem kaj si slišal (podatke) lahko napišeš -- moderator]

Ne moreš s takim malim satelitom (optiko) gledat tako malih stvari.. mislim da lahko ločiš kater avto je, kaj več pa ne. So pa seveda zgodbe o branju časopisa iz satelita, pa še kaj več.. v filmih mogoče

Kolko sem jaz gledal neko oddajo na Discoveryu bi se naj dalo iz satelitov videti predmete v velikosti nogometne žoge.

Referenca na to temo nisem, le nekaj misli in opazk.

"Enemy of the state" je bull*hit. Tipicno amerisko nakladanje, malo resnice ovite z veliko filmskimi efekti.

Ce bi blo tisto res, potem Ameri razen parih satelitov ne bi rabili nicesar. Glede na to, da jih v Iraku tam neki ribici pobijajo ko za stavo, verjetno sateliti se ne delajo tako kot v filmih...

Vojaski sateliti najveckrat letijo v nizkih orbitah, kar pomeni, da je njihov obhodni cas kratek- reda nekaj ur. Satelita ni mozno prakticno premikati (vsaj ne z razpolozljivim gorivom).
V glavnem lahko le cakajo, da se bo kak satelit lahko znasel na primernem kraju. Locljivost satelita je dolocena z velikostjo zrcala teleskopa in valovno dolzino svetlobe. Izven tega se pac ne da se s tako dobro izvedbo, seveda pa dodatni faktorji, kot so vplivi ozracja spravijo realne rezultate se veliko nizje.

Tudi cena takega opazovanja je zelo visoka, zato je uporabnost vprasljiva. Stvar je primerna samo za najdrazje "tarce", pa se tam je omejeno uporabna.

Zasledil sem ze podatke, da z zaslonko veliko 1 meter na visini cca 400km, dobis resolucijo nekje okrog pol metra...

To bi bilo se sprejemljivo, kar se tice pa spremljanja tarce in obdelava le tega, je pa za zelo preprost target tracking potreben ze malo boljsi procesor, kaksnih pa po mojem na satelitih vsaj do nedavnega se ni bilo.

Ker pa orbitalna mehanika ni najboljsa panoga, me ne prijet za besedo. Satelit, ki bi lahko dalj casa spremljal eno tarco bi moral biti v geostacionarni ali pa vsaj geosinhroni orbiti (razlika je minimalna, pri drugi dela satelit nekaksne osmice po 'zraku', malo niha sem ter tja), ki se pa nahaja na priblizno 36.000km visine. Tam pa ze malo tezje kaj vidis. :P

Precej komunikacijskih satelitov pa je tam in delujejo kar v redu ;)

To je ze nekdo omenu, pa je od profijev dobil odgovor da to ne bi slo. Med drugim ima Hubble "napacen fokus" in se mu to opazi ze z opazovanjem stvari v osoncju, za opazovanje na parsto km je pa sploh neuporaben. Poleg tega nima korekcije za vplive ozracja pa se marsikaj.

Hubble je dober samo za to, cemur je namenjen.

Lahko. Projekt je v teku in naj bi dal prve sadove 2006. Interferometrija. Optična bo zahtevala, da sta satelita v orbiti natančno na pol valovne dolžine svetlobe. Will be done!

Vse skupi je sam zarota, da oblasti prek filmov strašijo ljudstvo, češ, mi imamo tehnologijo, Big Brother Is Wathcing You, and you can't do a damn thing about it! Pranje možganov, nč druzga.

Ene pol leta nazaj je prišla ven vest, da imajo operaterji v CIA zastarele računalnike, oziroma da se preveč ubadajo z vzdrževanjem delovanja le-teh kakor pa z dejanskim delom...tko da...so much about this.

In kaj je s tem narobe. Če pač ne potrebujejo in use deluje ok, pač se jim ne splača kupovat nove opreme. Racionalno - kapitalizem je krut.

Kapitalizem pa prinaša radarje in računalnike in podobne zadeve NA avione.

Prosim razloži.

Tic: mislim da ti je Thomas hotu karikirat kapitalizem. Tako nekako kot kamera v mobilnem telefonu. Nihče je zares ne rabi, če pa že hoče narediti kaj konkretnega z njo, raje prosi nekoga, ki ima boljši fotoaparat, oziroma takega, ki je bolj primeren za slikanje.

Dejstvo je, da kot pilot potniškega letala ne smeš premakniti letala niti za meter, brez dovoljenja ATC-ja (Air Traffic Control). Torej, kaj ti bo radar? Itak majo oni en velik radar spodaj, ki spremlja svega boga tam zgoraj... torej je radar u avtu ne-nujno zlo, oziroma kapitalizem. Pač contractor, ki izdeluje on-board radarje s tem služi...

Sej je tko nekak ne, Thomas?

-torej je radar u avtu ne-nujno zlo, oziroma kapitalizem.

Radar v letalu JE potreben. Pomisli na avijon sredi oceana, kjer potrebuje podatke o legah ostalih avijonov.

PS:
->Samo da danes pa imaš na avionih GPS in računalnik in radiozveze z drugimi avioni.

GPS definitivno ti tako zanesljiva zadeva, ne toliko s tehnicnega smisla, kot s politicnega.
Radiozveza pa je dokaj nezanesljiva pri usklajevanju koordinat oz. ima mocan cloveski faktor ...

Ja, sej nimam pomislekov glede zanesljivosti GPS, le ta je velika, imajo redudancne satelite ze v vesolju, tako, da ce en odpove, stopi takoj drug v akcijo.

Pomoslek je politicni. Kajti ameriska vlada se kadarkoli lahko spomni, da zacne motit signal na civiliste oz. ga totalno izklopi. Torej to pomeni neustreznost tega sistema, ce se gre za zivljenje in smrt(zracni promet). Posebej ob teh jastrebih nabranih okoli Busha, se niti ne bi cudil, ce ga res sli kej motit ... Pac vse v dobro "vojne protiterorizmu"(ki je zanamecek se napacen izraz!).

->Sicer je bilo pa žrtev v letalskem potniškem prometi 2002 enako tistemu iz leta 1947, ko je bil promet 1000 krat manjši.

Ja, ta dvig, varnosti, je treba tudi pripisati individualnim radarjem v avijonu. Pa tole sem se zdele spomnil. Trdite, da je radar v avijonu popolnoma nepotreben oz. poizvod kapitalizma, in da je popolnoma dovolj radar za zemlji ... Toda - kaj pa ce le ta odpove? Za ta primer ni treba cez mejo. Imamo ga ze na brniku, tako da zdaj sprejemamo radarsko sliko iz Avstrije(oz. smo jo do nedavnega, ne poznam situacije trenutno) ... Torej pri odpovedi prizemljenega radarja, pride radar v avijonu se kako prav.

Hm, v civilnih letalih je malo radarjev. Implementacija radarja, ki bi pokrival 360 stopinjski kot je bolj storasta, to pocne recimo AWACS, ki imajo take radarje. Pa se to so opazovalni radarji, ki so precej nenatancni in so namenjeni za eraly warning lovcem in prestreznikom, da jim povedo kam naj letijo, vsaj priblizno.

Radarji v letalih so kar se tice 'opazovanja' neba pateticno smesni, saj je vecina takih, da lahko sledi (Track) le majhnemu stevilu tarc, pokrijejo pa le kakih 30 stopinj kota, po azimutu in kakih 20 stopinj po visini (tukaj se najbrz precej motim). Je pa stvar popolnoma drugacna, ce je potrebno slediti eni, ali dvema tarcama, ter vanju usmeriti BWR raketo :)

Aviona, ki bi bil za tabo tako ne bi videl, razen ce ne bi imel kaksnega RWR sistema za odkrivanje radarskih snopov, ki bi te opozoril, da te en drug avion 'farba' z radarjem. Tako da on board radar ni neka resitev, ki bi se splacala. Mogoce radar za sledenje terena, da se piloti ne bi zaletavali v hribe ;>

Civilna kontrola letenja je pa na taki ravni, kot telefon z jogurtovimi loncki in strikom. ;> Letala imajo koridorje, kjer ima vsako letalo (pri cezoceanskih letih) nekaj kubicnih kilometrov manevrirnega prostora.... Toliko priblizno kontrolor nuca, da opazi da gre nekaj narobe. Pa se takrat se zmotijo. Cez atlantik(pacifik) leti so pa sploh smesni, ker v ameriki avion zgine iz radarja, potem oni 'poklicejo' v anglijo in jim povejo kje je avion zginil in cez kolk casa priblizno pride k njim... Oni pa cakajo na drugi strani in vrtajo po nosu...

Na obeh straneh je clovek in oba sta 'pametna', enega treba ukinit, jaz sem za kontrolorja. Ki so tako ali tako ze na robu zivcnih zlomov, ker je guzva v zraku ze na robu njihovih sposobnosti...

> Če predpostavimo, da imamo idealen sistem, ki je sposoben sledenju
> poljubno mnogo objektom kjerkoli v prostoru, pa smo naenkrat zasuti s
> kopico bolj ali manj nekoristnih informacij.

Sledenje objektu in zgolj prepoznava premikajocega se oz letecega objekta so dve razlicni stvari...

Za prepoznat nekaj kot objek v zraku, ki se premika, ne potrebujes dosti CPU powerja... Recimo takole, sledenje cca 100 ciljem in 'declutter' na radarju zmore ze nekaj 80086 procesorjev (ja XT ;>) Ena 386ka to opravi z levo roko za kak malo boljsi DSP je pa to en prdec :P

Ampak sama implementacija je trapasta in prevec storasta.

Transponder vs Radar, je pa tudi 16000 EUR vs 160.000.000 EUR, ce je govora o kakem dobrem ground based radarju :P Za kako Airborne zadevo pa kakih 20mi ;)

Em... neki o sateltih je v prilogi Jokerja; Telekumunikacije se mi zdi =) ...

... ceprav je debata o letalskih radarjih...

...oh well

Zato ne mi govort, kako je nujno, da je zemeljska kontrola superiorna. Očitno vsaj v tem primeru vse prej kot to.

Glede na število poletov dan danes, je ena nesreča na leto "zanemarljivo" malo. Tvoja izjava bo upravičena, ko bo kontrolorjeva napaka (pri IFR letu) pri vrhu seznama povzročiteljev nesreč s smrtnim izidom.

Protiprimer je vsaka odpoved ali nepravilno delovanje elektronike (in da, do motenj prihaja. Najbolj banalen primer je odmetavanje "Okna" v drugi svetovni vojni, ko so iz bombnikov odmetavali aluminjaste trakove, da so zmotili nemški radar.). Če hočeš kokreten primer malo pobrskaj po straneh britanske CAA ali čem podobnem.

Dej en primer zadnjih 10 let, ko so odpovedali računalniki, radarji, radio - in je avion padel dol?

Ravno v tem je poanta kontrolnih stolpov. Četudi odpove večina elektronike (recimo, da letalo ni fly-by-wire, ali da ta še vedno deluje) lahko letalo še vedno nadaljuje do najbljižjega letališča in kotrolorji poskrbijo, da mu ne preti kak trk.. V kriznih situacijah se letalu zelo slabo piše, če je pilot odvisen le sam od sebe.

Glede GPS-a: Kmalu bo Evropa dobila svoj GPS sistem ki se bo imenoval Galileo. Tako da ne bo vse odvisno od ameriškega.

Letala so res opremljena z sistemom za izogibanje drugim letalom. Samo žal mislim, da še ne vsa . Sistem je pa tak, da se letali med seboj zmenita kam morata odviti, da ne pride do katastorfe.

Mislim, da imajo sateliti z opazovanjem zemlje težavo predvsem zaradi lomnega količnika zraka. Le ta se spreminja zaradi tlaka, temperature, onesnaženosti..... Tako lahko posnamejo zelo podrobno sliko, ki pa je zaradi tega popačena. (Vsaj v vidnem spektru)

Mogoče bi si lahko pomagali z aktivno optiko, kot jo imajo teleskopi, ki z laserjem osvetlijo atmosfero v smeri opazovanja, kamera posname sliko in glede na obliko popačenosti se popravi oblika glavnega zrcala, ki s tem kompenzira napako zaradi atmosfere.

Zanimive stvari so tole

@Thomas:
Saj sem že sam povedal, da bo s časoma tehnologija gotovo dovolj napredovala, da bo zadevščina lahko povsem avtomatizirana. A ob enem poudarjam, da bo to lažje in predvsem hitreje doseči na tleh, kot pa integrirati v letala, če vse ostalo odmislimo, zaradi stroškov.

Zakaj je padel Airbus na nekem mitingu? Ker je pilot izključil strojni varnostni sistem.

Em, pilot je eno, kontrolor drugo, mi smo se do sedaj pogovarjali o slednjih.
Če cikaš na nesrečo A320 iz leta 1998 na pariškem mitingu, potem vedi, da je res bila pilotova napka, a ne zato, ker bi izključil elektronska pomagala in ne upošteval opozoril (nestandarden režim leta je bil namen te vaje), temveč zato, ker se očitno ni dvolj dobro zavedal situacije in je prepozno odreagiral.

To je preveč stresen job za ljudi, da ne bi vsake toliko kaj zamočili.

Seveda vsake toliko zamočijo, a precej manj pogosto, kot to naprimer naredijo talne posadke in vzdrževalci.

Sprašujem se, koliko letal se ne bi zaletelo v goro v megli, če bi jim GPS povedal, da so zelo blizu hriba in da letijo vanj.

No, sprašujem se tudi to. Če ti je prav. Mislim da bi z (zaenkrat dodatno) GPS kontrolo bila ta števika bistveno nižja. Dvojna GPS - Galileo kontrola pa sploh! Ko enkrat bo.

Kakšna pa je ta možnost? 1:x

No, trkov je kar nekaj pa le bilo. Še en Slovenski avion je tako končal.

Ja, nekaj, zanemarljivo malo v primerjavi s številom letov.
Tist Adrijin je storil nesrečni konec med pristajanjem in je bil posledica pilotove napake, opozorilni sistemi, ki jih je letalo imelo in kontrola poletov so zadoščali, da bi preprečili nesrečo.

IMHO bo to doseženo s stelitsko avionsko navigacijo in pogovori med stroji na avionih. IMHO je zemeljska kontrola že nekaj časa na poti v anahronizem.

To je pretirano idealističen pogled. Kaj pa leti vojaških letal, ta ne bodo komunicirala s civilnimi? Kaj pa lahko letalstvo? In nenazadnje različne "anomalije" v zraku, kot so vremenski baloni in podobna šara. Ko se zgodi kaj nepričakovanega, ga še vedno ni čez telefonsko slušalko in besno klicarjenje naokoli.