Slo-Tech

» »

Smrt bi morali praznovati

Smrt bi morali praznovati

«
1
2

uporabnik832 ::

Kaj si mislite o ideji, da bi morali imeti do smrti drugačen pristop.
Da namesto, da se je bojimo, bi jo morali praznovati, jo častiti.

Zdi se malo protislovno, ampak ali ni ravno to tisto kar se prepozna v nekih religioznih napevih.

Mislim, da je na zahodu še posebej smrt tabu tema, velikokrat se lahko bere neumnosti kako bo tehnologija nekako omogočila večno življenje, da bomo lahko našo zavest naložili v virtualno obliko ipd.

Kakšen je človek, ki se boji smrti, v družbi kjer je smrt tabu. Samo poglejte kaj vse obljubljajo raznorazni kozmetični preparati, plastična kirurgija. Slogani o pomlajševanju, zaustavitvi staranja...


Ali ni ravno človek, ki se ne boji smrti, jo celo praznuje dejansko svoboden in tisti, ki se je boji v večnem strahu.

Zdi se, da je zahod, ki je v zatonu napredoval v tehnološkem smislu v moralnem osebnostnem pa nazadoval. Tudi krščanstvo na zahodu je po mojem mnenju pod tem vplivom.


Srednjeveški samostani se mi zdi, da ravno to sporočajo, recimo preko glasbe

jype ::

Imeti misticističen odnos do smrti je nepotrebno. Žalovanje je za žive smiselno, ker pogrešajo preminulega, s katerim so skupaj preživljali čas, praznovati smrt pa... Če želiš, lahko ti, jaz ne bom.

shadeX ::

Da namesto, da se je bojimo, bi jo morali praznovati, jo častiti.


Ta teden mi je umrl najboljši prijatelj - pes. Že sedaj misli težko odvrnem od tega in sedaj naj bi pa še častil njegovo smrt? Kaj bi sploh s tem dosegel?

The fuck is that logic...

jype ::

shadeX je izjavil:

Ta teden mi je umrl najboljši prijatelj - pes.
Iskreno sožalje.

uporabnik832 ::

Moja poanta je, da mislim, da se smrti ne bi smeli bati ali jo tabuizirati.

Cruz ::

Meh, meni se tudi zdi sporno. Imaš te "life coache", ki ti govorijo, da moraš vse jemati pozitivno. Jaz v to ne verjamem. Če boš se vsemu smejal in jemal kot nekaj dobrega, boš zavračal resničnost in sam sebe prepričeval, da negativne stvari ne obstajajo. Jaz pravim - embrace it. Tako dobre, kot slabe stvari. Le tako boš cenil življenje, ko boš deležen obeh plati.

To, da se smrti bojimo je normalno. Pretiran strah pa seveda spet ni dober, se strinjam. Ni v naši moči zaustaviti smrt(ali pač?), torej se je nesmiselno (preveč) sekirati.

Glede smrti menim le, da bi se za 1. november morali bolj spominjati pokojnih(v smislu govorjenja spominov, dogodkov), ne le s prižgano svečo, čakanjem da mine 5-10 minut in mislijo na kostanjev pire, ki nas zača po obisku pokopališča.
Have you tried just caring less?

jype ::

uporabnik832 je izjavil:

Moja poanta je, da mislim, da se smrti ne bi smeli bati ali jo tabuizirati.
No, s tem se strinjam. Smrt je dialektični pojav, ane.

anketar ::

rip doggo, he was a good pupper for sure

imagodei ::

Epikur pravi:
Why should I fear death?
If I am, then death is not.
If Death is, then I am not.
Why should I fear that which can only exist when I do not?


Sicer je dilema malo širša, tole bi mogoče kdo lahko razumel tudi kot propagando samomora, če ti pač ni več do življenja. Pa ni mišljeno tako.

Vsekakor izguba bližnjega prizadene živeče. Praznovanje smrti se mi zato, kot ateistu, ne zdi posebej zabavna ideja. Sploh, če je smrt nenadna, oziroma če umre nekdo, za katerega ne pričakujemo: otrok, zdrav odrasli v aktivnem delu življenja ...

Se pa samo od sebe ponuja v razmislek naslednje: če si veren in če verjameš, da je oseba odšla "na boljše", potem neutolažljiva žalost nima smisla. Pravzaprav nobena žalost nima smisla, kvečjemu majhna prehodna otožnost, ker ljubljene osebe nekaj časa ne boš videl. Ampak, če si veren, potem veruješ, da boš po svoji smrti spet združen s svojimi ljubljenimi - na boljšem mestu, brez bolečin, skrbi in nadlog. Party on 24/7. Objokani obrazi na cerkvenih pogrebih res nimajo mesta.
- Hoc est qui sumus -

K0l1br1 ::

imagodei je izjavil:

Objokani obrazi na cerkvenih pogrebih res nimajo mesta.

So protislovje, se strinjam. Vendar tega, da je pokojnik šel na boljše, tam še nisem videl.

Sakin ::

Praznujem smrt zlobnih ljudi. Tako da se na nek način strinjam.
Na Nach Nachma Nachman Meuman!

Hipatija ::

imagodei je izjavil:

Epikur pravi:
Why should I fear death?
If I am, then death is not.
If Death is, then I am not.
Why should I fear that which can only exist when I do not?


Sicer je dilema malo širša, tole bi mogoče kdo lahko razumel tudi kot propagando samomora, če ti pač ni več do življenja. Pa ni mišljeno tako.

Vsekakor izguba bližnjega prizadene živeče. Praznovanje smrti se mi zato, kot ateistu, ne zdi posebej zabavna ideja. Sploh, če je smrt nenadna, oziroma če umre nekdo, za katerega ne pričakujemo: otrok, zdrav odrasli v aktivnem delu življenja ...

Se pa samo od sebe ponuja v razmislek naslednje: če si veren in če verjameš, da je oseba odšla "na boljše", potem neutolažljiva žalost nima smisla. Pravzaprav nobena žalost nima smisla, kvečjemu majhna prehodna otožnost, ker ljubljene osebe nekaj časa ne boš videl. Ampak, če si veren, potem veruješ, da boš po svoji smrti spet združen s svojimi ljubljenimi - na boljšem mestu, brez bolečin, skrbi in nadlog. Party on 24/7. Objokani obrazi na cerkvenih pogrebih res nimajo mesta.


Seveda imajo, saj gre velikokrat za povsem spontane čustvene odzive, ko se od nekoga zadnjič fizično poslavljaš. Sicer se pa potem vzdušje na sedmini, ob hrani in pijači, popravi. Tudi obdobje žalovanja je povsem normalna in zdrava reakcija, saj nismo roboti, da bi takoj preskočili iz enega v drugi "mode", gre preprosto za spomine na ljubljeno osebo, ki so na začetku najbolj intenzivni, in jo enostavno pogrešaš v svojem življenju. Drugo je, če človek zapade v globoko depresijo, ampak verujoči imajo tu prednost, saj se lahko tolažijo s ponovnim snidenjem.

imagodei ::

Slabo si prebrala, kaj sem napisal.
- Hoc est qui sumus -

Pika na i ::

OP...a ti kdo brani, da praznuješ smrt?
Praznuj, druge pa pusti, da žalujejo. Al še to po novem ni več in??

Arzen28 ::

V letu 2018 mi je umrla prva oseba iz kroga oseb, ki mi pomenijo največ. Veliko mi je pomenilo, da sem bil zraven pri celotnem procesu. Namreč zjutraj ko sem še spal so me klicali, da je umrl. In ker sem oddaljen 2 uri vožnje, sem se stuširal in takoj šel na pot. Pokojni je ležal na postelji, ko sem prišel, imel sem nekaj minut na samem z njim, se poslovil na svoj način. Mu povedal vse kar sem čutil v danem trenutku in nisem čutil teže v srcu ampak olajšanje zanj. Zase bom že poskrbel. Zanj sem si pa želel, da je našel mir in svet brez bolečin. Vse kar izhaja, izhaja iz nas. Žalost, jeza,...niso potrebni. Za to bo čas tudi kasneje, v tistem trenutku je bilo pomembno le, da sem prišel pravi čas, da sem z njim. Da sem ga pomagal preobleči, mu dati osebne stvari za katere sem želel, da so z njim. Potem sem ga pomagal nesti do mrtvaškega vozila v vreči. Bil sem zraven v mrliški, ko ga še niso prinesli, pa vse do konca pogreba. Najtežje od vsega opisanega je bilo, ko je prišel v mrliško vežico v žari. Kot da sem šele takrat dojel, da ga ni več. Da je le še prah v tisti žari.

Marsikdo je mislil, da se bom veliko bolj zlomil. Vse je skrbelo, kako bom na poti do tja, kako sem nasplošno, a v sebi sem čutil, da me je on do neke mere izoblikoval in preveč spoštovanja sem imel do njega, da bi bilo drugače. Preveč ponosen sem bil na to kar sem zaradi njega, da bi se prepustil žalovanju. Upam da ste razumeli. Zakaj bi žaloval, če sem bil vesel, da mi je dal toliko? Edina butasta stvar pri vsem skupaj mi je bilo, da je bila maša pri pogrebu, ker je osebo gladko bolel k**** za cerkev.

Hipatija ::

imagodei je izjavil:

Slabo si prebrala, kaj sem napisal.


Morda si se pa ti slabo izrazil. Ker iz tvojega zapisa definitivno veje določeno pokroviteljstvo do verujočih.

jype ::

Hipatija je izjavil:

Ker iz tvojega zapisa definitivno veje določeno pokroviteljstvo do verujočih.
S tem ni nič narobe, glede na to da je vera le družbeno instigirana halucinacija.

Pika na i ::

Arzen28 je izjavil:

Upam da ste razumeli.

Ja. Veseliš se, ker ti je veliko dal in je rešen muk.
Žaloval za njim pa ne boš, ker je žalost bv in neproduktivna in ne paše k veselju.

Mato989 ::

Žalovanje po smrti je itak brezveze... s smrtjo se oseba reši vseh naporov in težav in dejansko "odide" v večna lovišča (kot otroku mi je še najbolj všeč bila Valhala! =))

ob tej priložnosti pa še meni ljubši citati glede te teme(žal nimam vseh avtorjev ki so jih izrekli, ko sem zbiral sem včasih pozabil kopirat, se opravičujem :()

"Live as you would have wished to live when you are dying"

"Death does not concern us, because as long as we exist, death is not here. And when it does come, we no longer exist."

I knew a man who once said, "death smiles at us all; all a man can do is smile back."

Death is life's way of telling you you're fired. ~Author Unknown

"Growing old is mandatory; growing up is optional."
Author Unknown

"It is foolish and wrong to mourn the men who died. Rather we should thank God that such men lived."

"All our knowledge merely helps us to die a more painful death than animals that know nothing."
~Maurice Maeterlinck

"Life does not cease to be funny when people die any more than it ceases to be serious when people laugh."
~George Bernard Shaw

The essence of philosophy is that a man should live so, that his happiness shall depend as little as possible on external things. ~Epictetus

"Death is so sure about its victory, that it gives us a life of advantage."

Never take life seriously. Nobody gets out alive anyway.


Hipatija je izjavil:

imagodei je izjavil:

Epikur pravi:
Why should I fear death?
If I am, then death is not.
If Death is, then I am not.
Why should I fear that which can only exist when I do not?


Sicer je dilema malo širša, tole bi mogoče kdo lahko razumel tudi kot propagando samomora, če ti pač ni več do življenja. Pa ni mišljeno tako.

Vsekakor izguba bližnjega prizadene živeče. Praznovanje smrti se mi zato, kot ateistu, ne zdi posebej zabavna ideja. Sploh, če je smrt nenadna, oziroma če umre nekdo, za katerega ne pričakujemo: otrok, zdrav odrasli v aktivnem delu življenja ...

Se pa samo od sebe ponuja v razmislek naslednje: če si veren in če verjameš, da je oseba odšla "na boljše", potem neutolažljiva žalost nima smisla. Pravzaprav nobena žalost nima smisla, kvečjemu majhna prehodna otožnost, ker ljubljene osebe nekaj časa ne boš videl. Ampak, če si veren, potem veruješ, da boš po svoji smrti spet združen s svojimi ljubljenimi - na boljšem mestu, brez bolečin, skrbi in nadlog. Party on 24/7. Objokani obrazi na cerkvenih pogrebih res nimajo mesta.


Seveda imajo, saj gre velikokrat za povsem spontane čustvene odzive, ko se od nekoga zadnjič fizično poslavljaš. Sicer se pa potem vzdušje na sedmini, ob hrani in pijači, popravi. Tudi obdobje žalovanja je povsem normalna in zdrava reakcija, saj nismo roboti, da bi takoj preskočili iz enega v drugi "mode", gre preprosto za spomine na ljubljeno osebo, ki so na začetku najbolj intenzivni, in jo enostavno pogrešaš v svojem življenju. Drugo je, če človek zapade v globoko depresijo, ampak verujoči imajo tu prednost, saj se lahko tolažijo s ponovnim snidenjem.


Glede tega pa tole

Don’t cry because it’s over, SMILE because it happened.


Itak je za moje pojme pogreb in ves neumen obred z njim največja potrata časa v naših prekratkih življenjih, to da ure stojimo po grobovih na mestih kjer bomo itak "večnosti" namesto da bi čas porabili za kaj bolj zabavnega
Če sem pomagal, se priporočam za uporabo linka!
KUCOIN EXCHANGE link: https://www.kucoin.com/#/?r=E3I9Ij
BINANCE EXCHANGE link: https://www.binance.com/?ref=10161115

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Mato989 ()

jype ::

No, če že pišemo neumnosti, potem tale zagotovo spada poleg:

Hipatija ::

Mato989 je izjavil:



Don’t cry because it’s over, SMILE because it happened.


Itak je za moje pojme pogreb in ves neumen obred z njim največja potrata časa v naših prekratkih življenjih, to da ure stojimo po grobovih na mestih kjer bomo itak "večnosti" namesto da bi čas porabili za kaj bolj zabavnega

Meni gre pa ravno ta brezvezni pozitivizem za vsako ceno na jetra. Smrt je pač neizogibni del življenja, tako kot tudi žalost. Če umre nekdo, ki ti je bil zelo blizu, ostane praznina, in glede tega se je brezveze sprenevedati. Seveda gre življenje naprej, ni pa nikoli več isto.

Mato989 ::

Hipatija je izjavil:

Mato989 je izjavil:



Don’t cry because it’s over, SMILE because it happened.


Itak je za moje pojme pogreb in ves neumen obred z njim največja potrata časa v naših prekratkih življenjih, to da ure stojimo po grobovih na mestih kjer bomo itak "večnosti" namesto da bi čas porabili za kaj bolj zabavnega

Meni gre pa ravno ta brezvezni pozitivizem za vsako ceno na jetra. Smrt je pač neizogibni del življenja, tako kot tudi žalost. Če umre nekdo, ki ti je bil zelo blizu, ostane praznina, in glede tega se je brezveze sprenevedati. Seveda gre življenje naprej, ni pa nikoli več isto.


Ni za vsako ceno, je samo za ceno življenja dejansko... življenje je kratko, zapravljati čas s stanjem nekje bolj ali manj pri miru in smiljenju ker je nekdo rešen vseh muk pač ni smiselno.
Če sem pomagal, se priporočam za uporabo linka!
KUCOIN EXCHANGE link: https://www.kucoin.com/#/?r=E3I9Ij
BINANCE EXCHANGE link: https://www.binance.com/?ref=10161115

uporabnik832 ::

Morda te osvobojenega naredi ravno to, da se smrti ne bojiš, da jo sprejemaš ker lahko nastopi kadarkoli.

In mislim tudi obratno, da strah hromi.

Danes imamo preparate "anti-age" proti staranju "za večno mladost", kreme, losjone, ki naj bi upočasnili, ali v treh korakih odpravili gube (testi zveze potrošnikov so večkrat dokazali pri anticelulitnih kremah, da so neučinkovite; kreme za obraz, da nimajo učinka kot ga obljubljajo oglaševalci ipd), preparatov, nekih "eliksirov" proti staranju, face lifting plastičnih operacij ipd.

Zgodovina sprememb…

imagodei ::

Hipatija je izjavil:

imagodei je izjavil:

Slabo si prebrala, kaj sem napisal.


Morda si se pa ti slabo izrazil. Ker iz tvojega zapisa definitivno veje določeno pokroviteljstvo do verujočih.

Ali gre za pokroviteljstvo ali ne, sploh ni point. Namenoma že nisem pokroviteljski, lahko pa je to stranski učinek mojega stališča. Preprosto je: če veruješ v onostranstvo, če veruješ, da je človek zaživa izpolnjeval kriterije, ki jih postavlja določena religija, če se je ustrezno spokoril, potem ga čakajo najmanj vice, lahko pa kar direkt nebesa. Skratka, večnost brez skrbi, tegob, bolečine, bolezni ...

Vse, kar je več kot otožnost ob začasni izgubi, je v resnici znamenje dvoma v religiozne dogme (v našem okolju je to najpogosteje rimokatoliški nauk, skoraj zagotovo pa krščanski) in znamenje šibke vere. Ne moreš biti hkrati iskreno prepričan, da je pokojnik odrešen tozemskih muk, da stoji ob boku stvarniku, da nadaljuje svojo eksistenco v drugi obliki in da ga boš nekoč spet videl; po drugi strani pa se ti trga srce ob izgubi.

To je približno tako, kot da bi se staršem od žalosti omračil um, ker so se njihovi otroci odselili v daljno deželo, ko so šli s trebuhom za kruhom - pa saj se bodo še kdaj videli, ne? (No, pa v zadnjem času je to zares preprosto, ker se lahko vsak dan vidiš prek Skypa ali podobne storitve; že desetletja je svet povezan z dostopnimi letalskimi linijami... Niso pa tako daleč časi, ko se izseljenci nikoli niso vračali. Ali pa vsaj zelo zelo zelo redko. So pa starši vedeli, da njihovi otroci nadaljujejo svojo eksistenco tam nekje daleč, verjeli so, da so srečnejši in bolj zadovoljni, da ne živijo v pomanjkanju. Edina razlika je bila ta, da so odgovarjali na pisma; ko se pogovarjaš s pokojnikom, le-ta zelo redko odgovori - in ko odgovori, zna bit čas za obiskat strokovnjaka za duševno zdravje.)
- Hoc est qui sumus -

Hipatija ::

imagodei je izjavil:


Vse, kar je več kot otožnost ob začasni izgubi, je v resnici znamenje dvoma v religiozne dogme (v našem okolju je to najpogosteje rimokatoliški nauk, skoraj zagotovo pa krščanski) in znamenje šibke vere. Ne moreš biti hkrati iskreno prepričan, da je pokojnik odrešen tozemskih muk, da stoji ob boku stvarniku, da nadaljuje svojo eksistenco v drugi obliki in da ga boš nekoč spet videl; po drugi strani pa se ti trga srce ob izgubi.

Bodisi se sprenevedaš, bodisi resnično ne razumeš, da ljudje niso žalostni zaradi tega ker bi menili, da je šel pokojnik na slabše ali da se ne bodo nikoli več videli, ampak zaradi lastne navezanosti nanj in posledično občutka izgube, ki je povsem normalna. Še če izgubiš neko stvar na katero si čustveno navezan, si žalosten, ali domačo žival, kaj ne bi bil zaradi človeka s katerim si preživljal lepe trenutke.

uporabnik832 je izjavil:


Danes imamo preparate "anti-age" proti staranju "za večno mladost", kreme, losjone, ki naj bi upočasnili, ali v treh korakih odpravili gube (testi zveze potrošnikov so večkrat dokazali pri anticelulitnih kremah, da so neučinkovite; kreme za obraz, da nimajo učinka kot ga obljubljajo oglaševalci ipd), preparatov, nekih "eliksirov" proti staranju, face lifting plastičnih operacij ipd.


To je druga tema, kult mladosti, ki se danes časti in katerega cilj je dolgo živeti, zdrav umreti in pri tem še dobro izgledati.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Hipatija ()

Hipatija ::

Mato989 je izjavil:



Ni za vsako ceno, je samo za ceno življenja dejansko... življenje je kratko, zapravljati čas s stanjem nekje bolj ali manj pri miru in smiljenju ker je nekdo rešen vseh muk pač ni smiselno.

Če pogrebni rituali ne bi imeli nobenega smisla, jih ne bi poznale vse kulture do sedaj in jih bodo tudi v prihodnje, ko tebe ne bo več. Po tvoje bi bilo itak najbolj smiselno in najmanj zapravljanja časa, če bi se pokojnika odvrglo v kanto za biološke odpadke in gremo dalje. Tudi pisarjenje po forumih ni najbolj smiselna zadeva, pa očitno vsi tukaj prisotni to počnemo.

harvey ::

Zanimivo je recimo dojemanje pogreba v Italiji, Rim ali pa še bolj južno. Ko dajo pokojnika v grob, zaploskajo. Za razliko od našega ceremoniala, ko je vse precej tragično in pospremljeno s tišino.
Degoo 100Gb Free Backup Storage
https://degoo.com/g/aJlhm7b| signup 3Gb+
------

imagodei ::

Hipatija je izjavil:

Bodisi se sprenevedaš, bodisi resnično ne razumeš, da ljudje niso žalostni zaradi tega ker bi menili, da je šel pokojnik na slabše ali da se ne bodo nikoli več videli, ampak zaradi lastne navezanosti nanj in posledično občutka izgube, ki je povsem normalna. Še če izgubiš neko stvar na katero si čustveno navezan, si žalosten, ali domačo žival, kaj ne bi bil zaradi človeka s katerim si preživljal lepe trenutke.

Bodisi nisi prebrala bodisi nisi razumela tistega dela o starših in njihovih otrokih, ki odhajajo v tujino? Nobenemu staršu ni v uteho, da bo otrok živel več tisoč kilometrov proč; še v času naših starih staršev in prastaršev je to pomenilo malodane življenje brez stikov za vedno. Že če si brala Lukca in njegovega škorca, ti je to nemara jasno? Kljub temu, da so vedeli, da se poslavljajo za leta, desetletja, morda celo življenje, in kljub temu, da so bili ljudje žalostni zaradi izgube, navadno ni šlo za globoko žalovanje, kot ga mnogi verniki načeloma občutijo ob smrti ljubljene osebe.

Saj ti je menda jasno, da razumem, zakaj žalujemo ateisti? Nam je jasno, da je smrt dokončna in da človeka ne bomo več nikoli videli. Nenavadna je globoka žalost zgolj pri vernikih.
- Hoc est qui sumus -

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: imagodei ()

Pika na i ::

Na koliko pogrebih ste pa bili? Koliko smrti ste pa že videli, od blizu?
Iz ene skrajnosti v drugo....
Najbolje bo verjetno takrat, ko bodo vse opravili robotki...

Meni je zanimivo, kako se na vse kriplje trudite "tagrda" (hahaha) čustva izrinit iz svojih življenj.

uporabnik832 ::

Hipatija napisal si
To je druga tema, kult mladosti, ki se danes časti in katerega cilj je dolgo živeti, zdrav umreti in pri tem še dobro izgledati

A ni to ravno strah pred smrtjo in minljivostjo

MisterM ::

Se ne obremenjujem s smrtjo. Saj sama pride.

imagodei ::

@Pika na i

Na nenavadno mnogih, za človeka mojih let. Starši so me kar zgodaj začeli vlačit s sabo. Poleg tega se temu opravilu ne izogibam, kot je danes moderno. Ne vem, a je to dobro ali slabo - do cele zadeve z življenjem in smrtjo imam zelo... nenavadno stališče.

Mimogrede: danes smo umiranje in smrt postavili tako na obrobje, da se, razen peščici ljudi, ki se s tem ukvarjajo poklicno, nikomur ni treba resno ubadat s smrtjo. Včas so pokojniki po 3 dni ležali doma, v domači postelji, danes je 99% upepelitev. Trupla sploh ne vidimo več. Predstavljajmo si zgolj vonjave, ko se je truplo sredi poletja 3 dni tenstalo doma; sfinktri znajo po treh dneh popustiti... Pa samo dejstvo, da imaš mrliča v hiši, pa otroci gledajo truplo... Nam nepredstavljivo, še nekaj desetletij nazaj pa del življenja.
- Hoc est qui sumus -

gus5 ::

uporabnik832 je izjavil:

Kaj si mislite o ideji, da bi morali imeti do smrti drugačen pristop.
Da namesto, da se je bojimo, bi jo morali praznovati, jo častiti.
Fetiš (posmrtnega) življenja naj bi nadomestil fetiš smrti? Zakaj bi v fenomenu iskali nek dodaten/presežen pomen? Pomena ni. Ne v smrti ne v tebi. Tvoja nepomembnost je nesmrtna! Lahko si srečen... :))

Hipatija ::

imagodei je izjavil:


Bodisi nisi prebrala bodisi nisi razumela tistega dela o starših in njihovih otrokih, ki odhajajo v tujino? Nobenemu staršu ni v uteho, da bo otrok živel več tisoč kilometrov proč; še v času naših starih staršev in prastaršev je to pomenilo malodane življenje brez stikov za vedno. Že če si brala Lukca in njegovega škorca, ti je to nemara jasno? Kljub temu, da so vedeli, da se poslavljajo za leta, desetletja, morda celo življenje, in kljub temu, da so bili ljudje žalostni zaradi izgube, navadno ni šlo za globoko žalovanje, kot ga mnogi verniki načeloma občutijo ob smrti ljubljene osebe.

Saj ti je menda jasno, da razumem, zakaj žalujemo ateisti? Nam je jasno, da je smrt dokončna in da človeka ne bomo več nikoli videli. Nenavadna je globoka žalost zgolj pri vernikih.


Ja, mi je jasno, da je ves point tvojega pisanja bashanje vernikov.

harvey ::

sfinktri znajo po treh dneh popustiti

Ko popusti rigor mortis, tudi sfinkri, to pa je precej prej kot v 3 dneh. Problem niso ravno sfinktri temveč potem decompositio, ki ima svoj čas. Zato je bilo včasih zelo pomembno, da so pokojnici/ku takoj zaprli oči in seveda obredno pripravili (umivanje, preoblačenj, mdr. tudi skrb, da niso tekočine ali ostala vsebina kar prosto prišla na plano) na ležanje na parah.
Degoo 100Gb Free Backup Storage
https://degoo.com/g/aJlhm7b| signup 3Gb+
------

Hipatija ::

uporabnik832 je izjavil:

Hipatija napisal si
To je druga tema, kult mladosti, ki se danes časti in katerega cilj je dolgo živeti, zdrav umreti in pri tem še dobro izgledati

A ni to ravno strah pred smrtjo in minljivostjo

Deloma, predvsem pa strah pred biti ranljiv, osamljen, nezaželen, odvisen od drugih...

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Hipatija ()

BlackHole ::

uporabnik832 je izjavil:

Kaj si mislite o ideji, da bi morali imeti do smrti drugačen pristop.
Da namesto, da se je bojimo, bi jo morali praznovati, jo častiti.

Mislim, da si ti malo pomešal pojme. Če nekdo žaluje za nekom, ne pomeni, da se boji smrti, pomeni da pogreša umrlega in ga boli praznina, ki je nastala zaradi tega. Ti je že umrl kak bližnji?
LP Marko

imagodei ::

Hipatija je izjavil:

Ja, mi je jasno, da je ves point tvojega pisanja bashanje vernikov.

Žal mi je, da si dojela tako. Imam kar precej prijateljev, ki so v takšni ali drugačni obliki teisti, pa jih ne basham. Ampak, če se bolje počutiš, ko mi pripisuješ stvari, ki jih nisem nikoli izrekel...

Hipatija je izjavil:

Bodisi se sprenevedaš, bodisi resnično ne razumeš, da ljudje niso žalostni zaradi tega ker bi menili, da je šel pokojnik na slabše ali da se ne bodo nikoli več videli, ampak zaradi lastne navezanosti nanj in posledično občutka izgube

Bolj berem tole, bolj mi je jasno, da ne razumeš, kaj želim povedat. Clash of worlds.
- Hoc est qui sumus -

Pika na i ::

@imagodei

Vonj po smrti, gospa......je bil članek v Zarji.
V njem je bilo lepo zapisano tudi, da stari časi smrti in z njo povezani običaji, izginjajo.
Žare so bolj ekološke. In seveda zasedejo manj prostora.
Kako izgleda tridnevno bedenje ob krsti? Ob koncu si na smrt utrujen. In kakor vidimo, vsak žaluje (se veseli, po novem?) po svoje.
K sreči imam svojo babico v spominu, kako sedi pod lipo in se huduje nad možički, ki se sprehajajo po lipovih vejah in ne po povezani čeljusti tik pred pogrebom.
Tako da prav nič ne pogrešam odprtih krst.

In da, četudi pričakovana smrt, v tistem trenutku ko nastopi, je nepričakovana.

Truplo lahko vidiš, če to želiš.
Meni je pač blizu tisti rek - boj se živih, ne mrtvih.
Še ljubši pa tisti - mus je samo umret.

Bolj kot durian, ne smrdi.

Ne vem pa, zakaj bi se morali smrti veseliti. Jaz se je prav nič. Ker rada živim.
In ne verjamem, da se bom še kdaj srečala z mojimi najljubšimi, ki so že odšli.
Zato si žalosti (otožnosti, melanholije.........bluzenja...) ne pustim vzet.

Če se pač ljudje nočejo pogovarjat o smrti, se pač ne.
Ne vem, če bi bilo ok, da bi zdaj iz vseh kotov leteli pogovori o smrti, pogrebih - da to ne bi bil več tabu. Prisiljeno, a se ti ne zdi?

Moja srečanja s smrtjo so, ne bom rekla dnevna, tedenska pač.

kuall ::

smrt praznujejo psihoti brez empatije ali pa samomorilci.
to je podobno kot tisto, ko ljudje pobijajo živali in imajo to za zabavo - neko proslavo naredijo iz tega, ti psihoti. normalni zdravi ljudje pa pobijanje živali težko prenašajo in zahodna družba gre v to pravilno smer, da je ljudem to težko prenašat.
za zdrave ljudi pa je smrt dokaj tragična stvar, kar je tudi prav. jaz starjši ko sem bolj mi je vseeno za smrt, ko sem bil mlajši pa je bila misel na lastno smrt nepredstavljivo morasta in sem si res želel živeti večno. pa je bilo takrat bolj zdravo tisto kot pa to zdej, ko se smrti niti ne bojim preveč. rad bi se je bolj.

DexterBoy ::

Vsi se rodimo zato, da nekega dne umremo.
To je vsem jasno. Da bi pa častil nekaj, kar je NEIZOGIBNO, je pa rahlo zgrešeno.
Še HUJE pa je, če se smrti BOJIŠ. Prej ali slej ji boš moral pogledati v obraz...
Je pa vsekakor težko, ko izgubiš nekoga bližnjega. Ampak to ti da moč, da začneš ceniti čas, ki ga preživljaš z ljudmi, ki so ti pri srcu in jih imaš rad.
Je pa problem v današnjem svetu, ker imamo toliko... zgrešenih oseb :(
In zato (kot primer), nikoli ne bom razumel družin, ki jim je višek nedeljskega izleta zapravljanje časa po trgovskih centrih, zvečer pa blejanje v Slovenijo, ki ima talent...
Ko ne gre več, ko se ustavi, RESET Vas spet v ritem spravi.
http://www.avtofil.si/

imagodei ::

Pika na i je izjavil:


Vonj po smrti, gospa......je bil članek v Zarji.
V njem je bilo lepo zapisano tudi, da stari časi smrti in z njo povezani običaji, izginjajo.
Žare so bolj ekološke. In seveda zasedejo manj prostora.
Kako izgleda tridnevno bedenje ob krsti? Ob koncu si na smrt utrujen. In kakor vidimo, vsak žaluje (se veseli, po novem?) po svoje.
K sreči imam svojo babico v spominu, kako sedi pod lipo in se huduje nad možički, ki se sprehajajo po lipovih vejah in ne po povezani čeljusti tik pred pogrebom.
Tako da prav nič ne pogrešam odprtih krst.

Samo razmišljal sem, ne predlagam spet uvedbe starih običajev. V življenju sem videl tri trupla. Ne veselim se trenutka, ko bom videl naslednjega.

Pika na i je izjavil:

Ne vem pa, zakaj bi se morali smrti veseliti. Jaz se je prav nič. Ker rada živim.

Ne predlagam veselja. Moj odnos do tega je... Mnogo bolj kompliciran. Niti tuje, še manj lastne smrti se nič ne veselim. Rad bi rekel, da se je ne niti ne bojim, ampak... Je misel na to, da me enkrat ne bo več, precej vznemirjajoča. Čeprav je res, da bom potem imel na razpolago večnost, da se ne bom več ubadal z eksistencialnimi vprašanji. :| Predvsem me jezi, kaj vse bom zamudil, čeprav sem v tem smislu fatalist in menim, da ultimativno, v neki nedoločeni prihodnosti, za človeštvom ne bo ostala niti sled več - to je sicer del moje di-tri-kvadri-deka-centileme okoli smrti.

Pika na i je izjavil:

In ne verjamem, da se bom še kdaj srečala z mojimi najljubšimi, ki so že odšli.
Zato si žalosti (otožnosti, melanholije.........bluzenja...) ne pustim vzet.

Jaz upam, da to ni odgovor na moje sporočilo. Ker ničesar takega nisem predlagal. Prav imaš, le žaluj za pokojnimi dragimi.

Pika na i je izjavil:

Če se pač ljudje nočejo pogovarjat o smrti, se pač ne.
Ne vem, če bi bilo ok, da bi zdaj iz vseh kotov leteli pogovori o smrti, pogrebih - da to ne bi bil več tabu. Prisiljeno, a se ti ne zdi?

Moja izkušnja je taka, da ko ti umre bližnji, se vsi izogibajo te teme. Meni pa se je zdel pogovor o tem terapevtski. Ne toliko o sami smrti, kot o človeku in njegovem življenju. Jasno, tudi o smrti, vzrokih, okoliščinah, je nanesla tema med pogovorom.

Pika na i je izjavil:

Moja srečanja s smrtjo so, ne bom rekla dnevna, tedenska pač.

:|
- Hoc est qui sumus -

imagodei ::

DexterBoy je izjavil:

Vsi se rodimo zato, da nekega dne umremo.

Rodimo se ZATO da umremo? To pa je sklep. ;((

DexterBoy je izjavil:

Še HUJE pa je, če se smrti BOJIŠ. Prej ali slej ji boš moral pogledati v obraz...

Brez skrbi, na koncu je še vsak šel čez to... prepreko...
- Hoc est qui sumus -

Cruz ::

imagodei je izjavil:

Rodimo se ZATO da umremo? To pa je sklep. ;((


Have you tried just caring less?

Mato989 ::

imagodei je izjavil:

DexterBoy je izjavil:

Vsi se rodimo zato, da nekega dne umremo.

Rodimo se ZATO da umremo? To pa je sklep. ;((

DexterBoy je izjavil:

Še HUJE pa je, če se smrti BOJIŠ. Prej ali slej ji boš moral pogledati v obraz...

Brez skrbi, na koncu je še vsak šel čez to... prepreko...


No ja, tehnično gledano je življenje vzrok za vsako smrt, kajti brez življenja ni smrti tako da ja... če se ne bi rodili in zaživeli ne bi umrli =)
Če sem pomagal, se priporočam za uporabo linka!
KUCOIN EXCHANGE link: https://www.kucoin.com/#/?r=E3I9Ij
BINANCE EXCHANGE link: https://www.binance.com/?ref=10161115

MisterM ::

Vzrok za [naravno] smrt je staranje. Menda se nekaj dela na tem, da bi ga odpravili.

Mato989 ::

MisterM je izjavil:

Vzrok za [naravno] smrt je staranje. Menda se nekaj dela na tem, da bi ga odpravili.


Ne, filozofsko gledano je vzrok za smrt življenje... noben ki ni živel ni umrl =)
Če sem pomagal, se priporočam za uporabo linka!
KUCOIN EXCHANGE link: https://www.kucoin.com/#/?r=E3I9Ij
BINANCE EXCHANGE link: https://www.binance.com/?ref=10161115

MisterM ::

Prej si rekel "tehnično gledano".

Mato989 ::

MisterM je izjavil:

Prej si rekel "tehnično gledano".


Saj tudi tehnično... ker nič kar ni živo ne more umret =)

Probaj dobit diagnozo za smrt nečesa kar ni živelo, razen figurativno (umrla je matična plošča)
Če sem pomagal, se priporočam za uporabo linka!
KUCOIN EXCHANGE link: https://www.kucoin.com/#/?r=E3I9Ij
BINANCE EXCHANGE link: https://www.binance.com/?ref=10161115

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Mato989 ()

Egidij88 ::

uporabnik832 je izjavil:

Kaj si mislite o ideji, da bi morali imeti do smrti drugačen pristop.
Da namesto, da se je bojimo, bi jo morali praznovati, jo častiti.


Ne eno ne drugo. Preprosto sprejeti. YOLO.
I5-4460, 12GB DDR3, 256GB Crucial BX100, GTX960, Win10.
OnePlus 6
«
1
2


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Smrt obžalujem, razen ... (strani: 1 2 )

Oddelek: Problemi človeštva
708966 (7381) Messiah
»

Zakaj moramo spoštovati mrtve? (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Problemi človeštva
14917988 (14453) kr1ženska
»

Autopsy-obdukcija (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža
5610160 (8600) stalker
»

vas je strah smrti? (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Problemi človeštva
1009831 (6666) Saladin

Več podobnih tem