Smrt bi morali praznovati

MisterM je 26. jan 2019 ob 10:40 izjavil:

Mato989 je 26. jan 2019 ob 10:29 izjavil:

Saj tudi tehnično... ker nič kar ni živo ne more umret =)

Probaj dobit diagnozo za smrt nečesa kar ni živelo, razen figurativno (umrla je matična plošča)

Torej je življenje pogoj, ne pa vzrok smrti.

In tudi vzrok... Zakaj je nekdo umrl? Ker je bil živ! Če ne bi bil živ ne bi umrl, logično =)

To je kot da bi rekel da se avto pokvari zato ker je bil narejen. Namreč vsak avto se enkrat pokvari.

imagodei je 26. jan 2019 ob 01:59 izjavil:

dexterboy je 26. jan 2019 ob 00:44 izjavil:

Vsi se rodimo zato, da nekega dne umremo.

Rodimo se ZATO da umremo? To pa je sklep.

On je tu besedo "zato" uporabil v nerodno metaforičnem pomenu.
Beseda "zato" ponavadi označuje nek namen: nekaj delaš zato, da boš nekaj dosegel.
Vedno obenem pa označuje tudi vzrok in posledico.
Toranj: besedo zato je tukaj uporabil v drugem pomenu: smrt je nujna posledica življenja.
Ni pa smisel življenja smrt seveda. Smisel življenja je združevanje prijetnega s koristnim, to je moja najnovešja definicija.

Zakaj pa mislite, da obstaja sedmina?!?!

To je prav žurka, sploh če se žlahta skrega med sabo .

Mato989 je 26. jan 2019 ob 10:44 izjavil:

In tudi vzrok... Zakaj je nekdo umrl? Ker je bil živ! Če ne bi bil živ ne bi umrl, logično =)

Predlagam, da se ne lotevaš tem, ki so prezahtevne zate.

imagodei je 26. jan 2019 ob 22:24 izjavil:

Mato989 je 26. jan 2019 ob 10:44 izjavil:

In tudi vzrok... Zakaj je nekdo umrl? Ker je bil živ! Če ne bi bil živ ne bi umrl, logično =)

Predlagam, da se ne lotevaš tem, ki so prezahtevne zate.

Res? Pokaži mi neko bitje ki umre brez da bi živelo =)

imagodei je 26. jan 2019 ob 23:24 izjavil:

To je povsem druga trditev, kot si jo postavljal prej.

Prej si trdil da živimo zato, da umremo.

Zdaj razpravljaš o tem, da umre lahko samo tisto, kar je živo.

Med tema dvema izjavama ni nobene povezave.

Prosim da mi citiraš kje sem trdil točno to, da živimo za to da umremo...

Ajmo gremo.

uporabnik832 je 25. jan 2019 ob 16:50 izjavil:

Kaj si mislite o ideji, da bi morali imeti do smrti drugačen pristop.
Da namesto, da se je bojimo, bi jo morali praznovati, jo častiti.

Zdi se malo protislovno, ampak ali ni ravno to tisto kar se prepozna v nekih religioznih napevih.

Mislim, da je na zahodu še posebej smrt tabu tema, velikokrat se lahko bere neumnosti kako bo tehnologija nekako omogočila večno življenje, da bomo lahko našo zavest naložili v virtualno obliko ipd.

Kakšen je človek, ki se boji smrti, v družbi kjer je smrt tabu. Samo poglejte kaj vse obljubljajo raznorazni kozmetični preparati, plastična kirurgija. Slogani o pomlajševanju, zaustavitvi staranja...


Ali ni ravno človek, ki se ne boji smrti, jo celo praznuje dejansko svoboden in tisti, ki se je boji v večnem strahu.

Zdi se, da je zahod, ki je v zatonu napredoval v tehnološkem smislu v moralnem osebnostnem pa nazadoval. Tudi krščanstvo na zahodu je po mojem mnenju pod tem vplivom.


Srednjeveški samostani se mi zdi, da ravno to sporočajo, recimo preko glasbe

Na nek način se smrt "praznuje". Če pogledamo, ane, je običaj v Sloveniji, običaj da po smrti pokojnika , da se organizira sedmino.

Tam se spomnimo pokojnika, in če si kje bliz doma, bliz oštarije kjer je sedmina, ga lah še mal cukneš. In greš dam še "dobre" volje.

Tko da sedmina je v bistvu zlo dobra stvar. Čeprav se včasih potencijalni dediči že tam stepejo po par kozarčkih za pokojnikovo premoženje....

dexterboy je 26. jan 2019 ob 11:46 izjavil:

Pa čeprav, po besedah fizikov, šele čez ene 40 milijard let :)

Katerih fizikov, natanko? Ta ocena je napačna.

Timeline of the far future @ Wikipedia

Heh.

Živimo zato, da bi umrli, je zgolj na drug način povedano, da je Namen življenja smrt. Ti pa praviš, da je Življenje vzrok smrti. Obe izjavi sta, za vse praktične potrebe, ekvivalentni. Ja, če jih gremo secirat, sta različni, obe pa sta napačni.

Življenje je nujni, ne pa zadostni pogoj za smrt. Vsekakor pa ni vzrok.

@imagodei

Ne predlagam veselja. Moj odnos do tega je... Mnogo bolj kompliciran. Niti tuje, še manj lastne smrti se nič ne veselim. Rad bi rekel, da se je ne niti ne bojim, ampak... Je misel na to, da me enkrat ne bo več, precej vznemirjajoča. Čeprav je res, da bom potem imel na razpolago večnost, da se ne bom več ubadal z eksistencialnimi vprašanji. Predvsem me jezi, kaj vse bom zamudil, čeprav sem v tem smislu fatalist in menim, da ultimativno, v neki nedoločeni prihodnosti, za človeštvom ne bo ostala niti sled več - to je sicer del moje di-tri-kvadri-deka-centileme okoli smrti.

Če bi potencialni samomorilci tako razmišljali kot ti, bi morda kakšen manj naredil konec. Ali če bi se prej kaj pogovarjali o smrti. Kaj vem.

A veš tisto - madona, čakal-a sem te celo večnost. V resnici je šlo morda za 15,20 minut ali eno uro. Različne predstave o večnosti imamo. Ali pač, ne verjamemo, recimo jaz, da ta večnost sploh je. In mi je vseeno kaj bo, ko umrem. Do takrat pa, mi ni. Izgubljen čas v življenju, je zame hujša nadloga. In če me kaj jezi, je to, da je življenje nekaterih, prekratko. Zato sem lahko jezna na smrt, a ne.


Jaz upam, da to ni odgovor na moje sporočilo. Ker ničesar takega nisem predlagal. Prav imaš, le žaluj za pokojnimi dragimi.

Ni.
Če si racionalen človek, se nekako sprijazniš. Če si čustven tako kot jaz, te pač občasno še kar zelo boli. Ponavadi pa boli dokončnost. Zato mi besedna zveza nikoli več, ni niti malo simpatična.


Moja izkušnja je taka, da ko ti umre bližnji, se vsi izogibajo te teme. Meni pa se je zdel pogovor o tem terapevtski. Ne toliko o sami smrti, kot o človeku in njegovem življenju. Jasno, tudi o smrti, vzrokih, okoliščinah, je nanesla tema med pogovorom.

Se je izogibajo, ker ne vedo kako se obnašat, pogovarjat, tolažit.
In glede na to, kako gre svet, bo tega po moje vse manj. Oziroma bo ljudi, s katerimi bi lahko to delil, še manj kot zdaj.
Kar se tega tiče, mi je sedmina všeč.

Mehičani ne praznujejo smrti.

Imajo le vesele praznike v spomin tistim, ki so umrli.
(pač prvega novembra)

To je malenkostna razlika, kar se tukaj pogovarjate.

Oni prinesejo slike v spomin, prinesejo darila, mogoče kaj spijejo,
in praznujejo, njihovo zgodovino (preminulih), z zabavo.