vas je strah smrti?

Strah me je umiranja. Smrt je lahko odrešitev.

Smrt @ Wikipedia

To je to. Enostavno in preprosto. Brez kompliciranja.

"Strah me je umiranja. Smrt je lahko odrešitev."

Če te je strah umiranja. Ja, vse nas je strah, verjetno.

"Strah pa me je prenehanja lastnega obstoja. Že sama misel, da če x let ne bom več obstajal mi je strašljiva."

Da te potolažim, tud ti boš sigurno umru. Zato poskusi v življenju narediti čim več koristnega zase in za druge. Po tem se te bodo spominjali, se te bomo če boš umru pred nami. Zaenkrat se te bomo verjetno na slo techu spominjali po nazivu. Če umreš prehitro. Zato poskusi to popravit. Ali pa živi dovolj dolgo, da nas preživiš.....Torej..

No. Ker ni smisla v ničemer. Ne v rojstvu, ne v smrti.

ni me strah smrti...ravno sem bral eno knjigo na to temo, sicer je malo tako tako ampak se v veliko stvareh strinjam z avtorico. mislim da je naslov zivljenje po smrti

Vsak človek, ki se rodi mora enkrat tudi umret. To nam je v naravi. Pač enkrat bom šel, sekiram se pa ne, bojim še manj. Zakaj bi se bal?

gendale> Mene osebno ni strah smrti. ... Strah pa me je prenehanja lastnega obstoja.

V bistvu te je strah smrti, tako kot vsakega mentalno zdravega ;)

Mene je bolj strah umiranja. Tistega počasnega.
Veliko ljudi v moji okolici je v zadnjem času zbolelo in umrlo za rakom.

Takšno počasno in boleče umiranje ne privoščim nikomur.

Priznam, nisem veren, ampak si vseeno želim, da bi po smrti nekaj obstajalo, nekaj lepšega... da bi še vedno lahko videl svoje otroke, najdražje ....

Mene je strah, da ne bomo pravočasno premagali staranja in smrti.

Napovedujeta lahko, napovedi je dosti. Prehrano ima letnik 2000 npr. super - izbira kebabov, mcdonaldsov, pomfrijev, ostalega krša iz trgovin, je neverjetna.

jype je 22. sep 2011 ob 09:44 izjavil:

Jaz nočem umret, dokler mam še odprte tickete.

Tudi jaz tako mislim. 25 let se izobražuješ, 20 si v penziji, torej manj kot polovico življenja nekaj daješ (mogoče) k skupnemu napredku. 200 let bi bilo kar dobro, seveda še vedno z enakimi predpostavkami o izobraževanju in penziji.

Če bi živel 200 let bi elita tako pokradla državo da bi ljudje jedli lubje z dreves:)
KEr bi se jim dost bol splačalo...

Ni me strah. Še veselim se jo :D Bojim se le reinkarnacije, ker verjamem vanjo :( Če smo že enkrat prišli na svet in ob dejstvu, da nanj prihajajo vedno novi in novi kdo pravi, da ne bomo še kdaj :(

Najbolj me je strah, da bi se kdaj rodil kot kak pujs, ki bi mu potem na farmi na živo odrezali moda (pujsi noro cvilijo od bolečin), potem ko bi me nafutrali bi mi pa še vrat prerazali. Res bedno :P

Jaz si dopovedujem, da če bi imel kakšno progresivno smrtno bolezen in bi vedno bolj trpel, da bi pri določeni točki storil samomor. Takole lastnoročno ali pa kak center Dignitas v Švici, kjer ti pomagajo pri samomoru... AMPAK nekako vem, da na koncu najbrž ne bi imel jajc..:S

Dopuščam si pa opcije:
- Da človeštvo premaga bolezni in staranje v času mojega življenja... Temu pripisujem ene 20-30%.
- Cryonics - Kjer se daš takoj po smrti zamrzniti (celo telo ali samo glavo), ko si še "topel". Zamrznejo te s tekočim dušikom in tako čakaš na morebitno tehnologijo, ki bi te oživela. Osebno dajem tej opciji možnost uspeha pod 5%, ampak je vseeno neštetokrat boljše kot nič, a ne?
- Cirka ~5% možnosti, da bo človeštvo ali ktero drugo bitje v vesolju nekoč tako tehnološko napredovalo in ker se bo seveda jasno zavedalo vrednosti vsakega življenje, nas bo vse ponovno oživelo, skozi čas ali whatever...But dont hold your breath. :D

Pa mimogrede - Obvezno si oglejte šokanten in poučen dokumenterec "Choosing to die", kjer Terry Pratchett, znan angleški novelist, ki umira za Alzheimerjevo boleznijo, obišče ta Dignitas center v Švici, in tudi intervjuva dve osebi, ki sta prišli umreti ter tudi na koncu prikaže ves postopek, kako človek spije strup in umre...

Must see:

oracle je 22. sep 2011 ob 13:00 izjavil:

Strah me je stvari, ki se jih lahko izognem. Namreč to je funkcija strahu, da te odvrne od stvari, ki jih nočeš.

Od smrti me noben strah ne odvrne

Pozabil si še DURS

DarwiN> Must see:

Sploh nisem vedel, da je že na voljo. Hvala.

vas je strah smrti?

Vsekakor se ji skušamo izogniti. Večinoma.

Čas po smrti je pa enak času pred rojstvom.

o+ nevone

DarwiN je 22. sep 2011 ob 12:49 izjavil:

Pa mimogrede - Obvezno si oglejte šokanten in poučen dokumenterec "Choosing to die", kjer Terry Pratchett, znan angleški novelist, ki umira za Alzheimerjevo boleznijo, obišče ta Dignitas center v Švici, in tudi intervjuva dve osebi, ki sta prišli umreti ter tudi na koncu prikaže ves postopek, kako človek spije strup in umre...

Nedolgo tega je bil posnet tudi film na to temo: You Don't Know Jack

Zanimivo je življenje. Takšni posnetki, ti dajo razmišljat še double globlje, kot imaš trenutno predstavo o svetu.

Predstavljaš si kako zdrav folk brez skrbi žura, uživa življenje. Po drugi strani pa imaš bolane, ki bi radi trpljenje čimprej skrajšali.

Zanimivo je življenje.

Po sebi sklepam, da si smrt lahko predstavljamo samo na nekem nizkem nivoju, kot vsakdanje stvari. Ne zavedamo se njene resničnosti in neskončnega vpliva na nas.

"We are going to die, and that makes us the lucky ones. Most people are never going to die because they are never going to be born."

Če je bolj zanimivo, zakaj potem samo 5 let prej?

Ja kar se mamil tiče...Ravno danes si je en v šoli malo preveč skadil ali spil, da je siromak ležal pod drevesom kakšno uro in bil čist pri miru, sploh govoril ni.

Limit-sky je 23. sep 2011 ob 16:26 izjavil:

Če je bolj zanimivo, zakaj potem samo 5 let prej?

ker je v redu samo nekaj let, potem pa se naveličaš in ostane samo še zasvojenost. ustvarjlnost tudi trpi, ampak ko si star je ustvarjalnost itak že mimo. mamila te v bistvu naredijo zgubo in mehkužneža.