» »

Romantike na kriptotrgu je konec

Romantike na kriptotrgu je konec

Slo-Tech - V sredo je v prostorih ljubljanskega Poligona v organizaciji Zavoda 14 potekala mednarodna okrogla miza z naslovom »Blockchain in kriptovalute: regulacija ali samoregulacija?« Tematiko, ki je zelo aktualna, sploh v Sloveniji, kjer po nekaterih ocenah deluje vsaj 50 podjetij, v katerih razvijajo blockchain tehnologijo, so udeleženke in udeleženci naslovili v dveh delavnicah in nato v dialogu s tujimi in slovenskimi gosti v obliki pogovornega omizja. Dogodka se je udeležil tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, ki je v svojem nagovoru izpostavil, da je blockchain tehnologija prihodnosti, ki odpira nove priložnosti, Slovenija pa po njegovih besedah tudi zaradi blockchaina postaja destinacija sodobnih tehnologij v evropskem in svetovnem merilu.

Zavod 14 je v oktobru 2017 organiziral pogovorno omizje, na katerem so se ključni akterji na področju te tehnologije pogovarjali o pričakovanjih, o največjih izzivih ter predvsem o problematiki regulacije novih tehnologij. Predsednik vlade dr. Miro Cerar je takrat izpostavil, da želi vlada, ki jo vodi, Slovenijo pozicionirati kot najbolj prepoznavno blockchain destinacijo v EU, ter da je pomembno, da vse nove tehnologije prilagajamo tako, da nam izboljšujejo kakovost življenja.

Tehnologija se razvija bistveno hitreje od zakonodaje, izkušnje posameznikov na področju veriženja podatkovnih blokov in na trgu s kriptovalutami so iz dneva dan drugačne. Današnje omizje je bilo namenjeno ravno temu: da posamezniki z različnih pozicij izmenjajo poglede, soočijo mnenja in skušajo najti rešitve, kako pametno nasloviti izzive, s katerimi omogočiti nadaljnji tehnološki razvoj, hkrati pa zaščititi vse deležnike, ki sodelujejo v transakcijah. Večkrat je bil omenjen pojem »pametna regulacija«, rezultat iskanja razmerja med regulacijo, ki vzpostavi ustrezne zakonske premise in samoregulacijo blockchain industrije, ki skladno z razvojem tehnologije, zapolnjuje vsebino med zakonskimi premisami.

Vabilu na okroglo mizo so se odzvali Darko Butina, BUDS Svetovanje, Jan Isakovič, Cofound.it, Aleš Butala iz Agencije za trg vrednostnih papirjev, državni sekretar na Ministrstvu za javno upravo dr. Nejc Brezovar, državni sekretar na Ministrstvu za finance Tilen Božič, Jakob Gajšek iz ABC pospeševalnika, ter gosta iz tujine: Jonas Valbjørn Andersen iz IT univerze v Københavnu in Xander Bouwman iz nizozemskegea liberalnega think thanka D66.

Aleš Butala iz Agencije za trg vrednostnih papirjev je v pogovoru dejal, da se v ATVP zavedajo, da se tako izdajatelji kot vlagatelji na področju izdaje t.i. kriptožetonov soočajo z mnogimi vprašanji. Kot regulator so ravno iz tega razloga izvedli javno posvetovanje, zbirali so odzive zainteresirane javnosti, ki jih zdaj analizirajo, vse z namenom, da se presodi, kakšna bi lahko bila vloga regulatorja, kot je ATVP, tudi na tem področju. Posebej je poudaril, da je trg delniških papirjev ali finančnih instrumentov organiziran in strogo reguliran z razlogom, da se jasno ve, kaj so odgovornosti in obveznosti akterjev na trgu. Pomen jasne zakonske ureditve je tudi v tem, da ščiti vlagatelja, ki mora imeti dovolj informacij, da lahko sprejme pravo odločitev. Mnogo vprašanj, ki jih sicer postavljajo vlagatelji in izdajatelji, je sicer po njegovi oceni mogoče nasloviti tudi po obstoječi zakonodaji, kjer je definicija vrednostnega papirja funkcijska.

Dr. Nejc Brezovar, državni sekretar na Ministrstvu za javno upravo, je poudaril odgovornost države. »Vsi posamezniki si želijo svobode, dokler gre dobro, in čim manj omejevanja države. Ko gre nekaj narobe, pa iščejo odgovornost in pomoč v državi,« je dejal. Nove tehnologije po njegovi oceni pogosto prehitevajo pravo, sploh, ker gre za kompleksna vprašanja. Predstavil je aktivnosti vlade, ki je pristopila k reševanju vprašanj na tem področju aktivno, v dialogu z deležniki, prek skupnega think tanka, iniciative Blockchain Slovenija. Je pa ob tem tudi izpostavil pomen sprejemanja zakonodaje, ki zahteva določen postopek ravno zaradi pomena postopka kot takšnega: zakoni se namreč ne morejo sprejemati samo po želji ene skupine ljudi, postopek mora vključevati tudi javno posvetovanje, medresorsko in politično usklajevanje. Si pa želi in je zagotovil, da bo država še naprej v stalnem stiku z zasebnim sektorjem.

Tilen Božič, državni sekretar na Ministrstvu za finance, je z vidika svojega področja ocenil, da je slovenska davčna zakonodaja dobro postavljena in temelji na načelih, da se lahko vsakega posameznika ustrezno obravnava, ne glede na njegov položaj. Pozdravil je vprašanja, ki jih nanje naslavlja zasebni sektor, in ministrstvo se trudi, da jih čim več razčisti. Po njegovih besedah država predvsem zasleduje cilj, da so odgovori sistemski in da ne vplivajo na ostala področja. »Država ima namreč močna orodja, s katerimi lahko marsikomu škoduje, če na področju davkov ravna nepremišljeno in rokohitrsko. Sistem pobiranja davkov mora ostati robusten, pregleden in predvidljiv,« je dejal v pogovoru.

Darko Butina iz podjetja BUDS Svetovanje je predstavil razliko med klasičnimi vlagatelji in poslovnimi angeli ter vlogo t.i. ICO pri zbiranju sredstev. Ti so po njegovi oceni zelo vplivali na način zbiranja denarja, pri tem pa obstaja izziv, v kakšni obliki se t.i. kovanci pojavljajo: kot valuta, »utility« ali »security«, torej z vidika njihove uporabne vrednosti ali kot lastniško upravičenje. Sploh slednje je z vidika regulacije nujno in v Sloveniji še ni mogoče. Nekatere države so nas po njegovi oceni v tem pogledu že prehitele, tako z vidika obdavčitve kot obveznosti, ki jih izdajatelji takšnih kovancev imajo do vlagateljev.

Jakob Gajšek iz ABC pospeševalnika je dejal, da je zbiranje sredstev s pomočjo ICO odprlo nove priložnosti in je ocenil, da bo v primeru jasnejše davčne zakonodaje lahko prišlo do hibridnih modelov financiranja zagonskih podjetij. Predvsem je poudaril, da naj posamezniki, ki se lotevajo razvijanja svojih podjetniških idej, delajo nekaj, kar ima smisel, da spremljajo trende, saj se je že v zadnjega pol leta ogromno spremenilo. Izbor načina zbiranja sredstev je tako drugotnega pomena.

Jan Isakovič iz podjetja Cofound.it se je odzval na predstavnika vlade, oba državna sekretarja, in dejal, da dokončnih rešitev in odločitev na mnogih področjih še ni. Po njegovi oceni se sicer država, tako vlada kot regulatorji, trudijo in komunicirajo z zasebnim sektorjem. Ocenil je, da se danes soočamo s svojevrstnim razvojem na področju izdaje kriptožetonov, ko se iz začetne »romantike« skupnosti, ko so se projekti financirali iz zanosa, zdaj mnoge izdaje kovancev dogajajo zgolj zaradi zaslužka. Zdaj se po njegovem mnenju veliko bolj gledajo rezultati podjetij, s čimer se investiranje približuje obstoječim modelom zagonskega financiranja. Rezultat bo njegovem predvidevanju presek starega in novega načina financiranja. Pri tem je ključno, da se loči vrednost podjetja od vrednosti izdanih žetonov, da se prenehajo špekulacije z »utility« in »security« kovanci. ICO zbiranje sredstev pomeni drugačen način financiranja, vendar s podobnimi pogoji, kot velja za start-upe: »Spreminja se mehanika financiranja, prihaja do njegove demokratizacije.«

Gosta iz tujine, Jonas Valbjørn Andersen iz IT univerze v Københavnu in Xander Bouwman iz liberalnega think thanka D66, sta poudarila, da je Slovenija v mnogočem veliko naprej na tem področju, sploh z vidika uspešno financiranih ICO projektov. Po njuni oceni se vse države soočajo s podobnimi izzivi, kako na pameten način doseči regulacijo, pri tem pa ne dušiti inovativnosti in potenciala, ki jih prinaša blockchain tehnologija. Pri tem sta se strinjala, da se moramo v Evropski uniji predvsem drug od drugega učiti, in pozdravila, da je v Sloveniji mogoč tako neposreden dialog z vladnimi predstavniki, ki soodločajo tudi na evropski ravni. Xander Bouwman je na prisotne naslovil tudi apel, da se ne dela projektov ICO zgolj zaradi t.i. »goldrush« efekta, ker so špekulacije nezdrave za ekosistem in za zaupanje v tehnologijo, ki še toliko ponuja.

46 komentarjev

Sparrow ::

Mogoče malo preveč rumeni naslov za moj okus.

Truga ::

Ma je kr on point. Buttchain deluje ob manjku regulacije in poceni stromu.

Ko bos moral placat davek na vsako transakcijo in trosarino za strom za mining, se bojo zadeve hitro spremenile. In te reci hoces/noces 100% prihajajo.

dronyx ::

Naslov me je pritegnil da sem članek prebral, samo nisem našel o kakšnem koncu romantike je tu govora. Cel kup ICO-tov, ki delujejo po sistemu hit&run je približno tako romantično kot...(tu sem se raje zadržal, da ne bi dal kakšne primerjave ki bi takoj dobila oznako NC-17)

Aquafriend ::

Truga je izjavil:

Ma je kr on point. Buttchain deluje ob manjku regulacije in poceni stromu.

Ko bos moral placat davek na vsako transakcijo in trosarino za strom za mining, se bojo zadeve hitro spremenile. In te reci hoces/noces 100% prihajajo.


Ce bodo uvedli enostavno in nizko davcno resitev kot na Nizozemskem bo kvecjemu spodbudilo trgovanje s kriptovalutami.

Zgodovina sprememb…

Truga ::

DDV je pri nas 23% al kok ze

Markoff ::

Zaenkrat še 22%/9,5%, razen če imaš kakšne insiderske iz vlade v odhodu, ki se ukvarja samo s tekočimi posli zapravljanja davkoplačevalskega denarja.

Kot razumem, je povezava med naslovom in vsebino članka v tem, da postaja področje počasi zrelo in da se zanj zanimajo različni deležniki z različnimi interesi. BC torej ni več domena par mozoljastih geekov in frizerk-investitork, temveč tudi kravatarjev. Ergo konec romantike.

Nego, mi zna kdo pojasnit, ali se je BC že dejansko uveljavil kot koncept v konkretni vrsti procesiranja transakcij, ne le v okviru vajtpejperjev Nakatoma in drugih tajanstvenih likov, ali smo še vedno na ravni "to ma ful potencial, lahk dela to pa ono, ampak še vedno furamo pilota, ajga"? Čisto resno sprašujem (čeprav z morda neresno retoriko).
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Markoff ()

Nishan ::

TL:DR?

MrBrdo ::

Naslov zavajujoč in napačen.
MrBrdo

gus5 ::

Romantike na kriptotrgu je konec
Na kripto-trgu nikoli ni bilo veliko romantike. Poganjala sta ga in ga še pohlep ter tržno-menjalna ideologija, ne romantika.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: gus5 ()

facepalm ::

dokler se drzi, da bo bitcoin vreden 100k usd do konca leta, je romantika se prisotna. pol pa na suho :)

Ganon ::

facepalm je izjavil:

dokler se drzi, da bo bitcoin vreden 100k usd do konca leta, je romantika se prisotna. pol pa na suho :)


Odstrani "k", bo bolj pravilno.

SimplyMiha ::

Nishan je izjavil:

TL:DR?

Markoff ::

gus5 je izjavil:

Romantike na kriptotrgu je konec
Na kripto-trgu nikoli ni bilo veliko romantike. Poganjala sta ga in ga še pohlep ter tržno-menjalna ideologija, ne romantika.

Pohlep je romantičen, dokler ga ne konča bankrot.
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021

Cubaka ::

Truga je izjavil:

Ma je kr on point. Buttchain deluje ob manjku regulacije in poceni stromu.

Ko bos moral placat davek na vsako transakcijo in trosarino za strom za mining, se bojo zadeve hitro spremenile. In te reci hoces/noces 100% prihajajo.


Nimaš pojma o čem govoriš. Včasih je bolje če si tiho, pa čeprav pod anonim vzdevkom na pocarskem forumu.

globoko grlo ::

Regulacija = pobiranje davkov!
Samo za to se gre!
Pizde požrešne bodo to ocarinle po igralniškem principu.
Gigabyte B460M DS3H | I5 - 10400F | 16GB | 6700XT | P2 m.2 500GB

RobertDev ::

Jebem vam naslov v dupe...

profdoktor ::

Namesto regulacije predlagam rezanje prstov (lahko tudi jajc) odgovornim pri ICOtu, v kolikor ne dostavijo obljubljene revolucije. Tako bo vsak 2x premislil preden se bo podal v praskanje po jajcih, saj bi to za dotičnega lahko pomenilo poslednje praskanje. :))

[D]emon ::

Prej ko tale kripto crap pocrka, bolje bo za vse.
Mavrik ta forum uporablja za daljsanje e-penisa. Ker si ne upa iz hise.

Looooooka ::

Zate in ostale, ki ne vlagajo ne bo prav nobene razlike.
Razen tega, da bo manj fousije do soseda, ki to celo dela.
Za naso luzersko drzavo bi trenutno blo najbolj fino, da spusti davek malce nizje od tistih, ki so davek na kriptovalute dali na minimum in s tem privabi se kaksne tuje firme. Od tega bo vec koristi kot od strahu, da si bo kaksen slovenec po (ne)sreci kupil kaksen avto.
Ce obenem malce zaostrijo pogoje za icote ne bo pa prav nobene skode. Folk bo se zmer z veseljem not denar metal, edina razlika bo v tem, da ga bodo resni dobili vec, ker bo manj scammerjev.
Ampak verjetno bi to dolocene na forumu se bolj bolelo. Bog ne daj, da sosed z naslednjim icotom pobere se vec kesha! Kam pa pridemo ce nekdo z idejo pride do denarja breu, da ga pred tem zavrnejo vse banke dokler ne zastavi vsaj 90% premozenja, zeno in otroke!

gruntfürmich ::

čisto možno da bi z pametno državno zakonodajo privabili veliko tujih icotov, ki ne želijo tavati v temi glede lokalne zakonodaje in intuitivnih odločitev vlade, ki jim s svojim bolanim tolmačenjem zakonodaje pokvarijo cel projekt.

za nas (in vse vpletene) pa je seveda glavno da je obdavčitev čim nižja... v rangu parih %%, nikakor 5 ali več
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...

bbf ::

Ne gre se tolk za regulacijo kripto trga, pač pa za pristop k implementaciji blockchaina v družbeno sfero. Primerno vzdrževan (beri nagrajeni kompjuting resourci) blockchain je osnova, na kateri se lahko gradi taka implementacija v true independent user data structures. Če čmo kej druzga, uporabnega imet od tega, kot samo bankrotirance in kriptojapie.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: bbf ()

gus5 ::

gruntfürmich je izjavil:

za nas (in vse vpletene) pa je seveda glavno da je obdavčitev čim nižja... v rangu parih %%, nikakor 5 ali več
Špekulacije je potrebno obdavčiti po najvišji možni davčni stopnji.

facepalm ::

jaz bi jih obdavcil po isti stopnji kot igre na sreco.

profdoktor ::

Jaz bi jih obdavčil kot nepojasnjeno premoženje, torej 70%. Do neke mere je to res nepojasnjeno, da neka datoteka z obljubo o revolucionarni tehnologiji stane 1$, čez nekaj let pa 1000$ in še vedno brez revolucionarnega produkta. Lahko pa tudi damo pod piramidno shemo, ker več ljudi vloži višje so tisti, ki so prej vložili. Čisto odvisno za katero se odloči država.

Looooooka ::

Folk vlozi po ceni za katero se sam odloci. Nikjer mu nihce ne obljublja, da bo sla zadeva gor. Povsod obljubljajo izdelek pa se za tega se ve, da lahko zaradi xy razlogov propade.
Nehajte 'resevat' reveze. Smo mel 20 let nazaj natege z delnicami v Sloveniji ala ista imena podjetij in podobne pizdarije pa drzava ni NITI enega vlagatelja resila.
Ko je folk kupoval stanovanja s spekulacijami glede svicarskih frankov je blo vse ok.
Zdej, ko se enim ne da niti mal pozanimat v kaj vlagajo jih je pa treba resevat?
Zdej, ko majo vse informacije na voljo zastonj, brez posrednika in je lahko edina zadeva, ki jih nategne lastna lenoba in ne posrednik, jih je treba pa resevati.
"Nigga please"

Mimogrede sredi Slovenije se zmeraj prodajajo energijske kamne in tretmaje, kjer iz vesolja s posebno anteno vlecejo dol TAHIONE, to folku mastno zaracunavajo, prodajo ti tudi komoro(ki itak ne dela nicesar), "nikom nista" vi bi pa reveze pred vlaganjem v firmo, ki MOGOCE celo kaj sproducira resevali.
"Nigga please"

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Looooooka ()

tikitoki ::

Vsaj primerne primerjave so, z nateguni tipa bioenergetiki in podobno golaznijo.

gruntfürmich ::

gus5 je izjavil:

gruntfürmich je izjavil:

za nas (in vse vpletene) pa je seveda glavno da je obdavčitev čim nižja... v rangu parih %%, nikakor 5 ali več
Špekulacije je potrebno obdavčiti po najvišji možni davčni stopnji.

jst in vsi ostali vlagamo s svojim denarjem, kateri nam ostane od plače, pri kateri smo že plačali preveč davkov. s tem dobičkom bomo lahko še več kupovali in še več ddv-ja prispevali v davčno blagajno.
samo umsko bolan in favšen folk lahko izjavi da mora biti to zelo obdavčeno.
če si misli država prevelik kolač vzeti komodt nikoli več v življenju ne nakažem dobička tja, kjer bo na ogled slovenski davkariji...

bbf je izjavil:

Ne gre se tolk za regulacijo kripto trga, pač pa za pristop k implementaciji blockchaina v družbeno sfero. Primerno vzdrževan (beri nagrajeni kompjuting resourci) blockchain je osnova, na kateri se lahko gradi taka implementacija v true independent user data structures. Če čmo kej druzga, uporabnega imet od tega, kot samo bankrotirance in kriptojapie.

implementacija blokčejna v družbeno sfero se sliši zelo socialistično, plansko. to je čisto narobe.
država mora postaviti jasne zakonske okvirje, v katerih vsak dela s tem kar mu paše; tudi država če želi da nekatere njene storitve bredo na blokčejn.
mislim da ne sme biti nič drugače
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...

Zgodovina sprememb…

ginekk ::

Markoff je izjavil:


Nego, mi zna kdo pojasnit, ali se je BC že dejansko uveljavil kot koncept v konkretni vrsti procesiranja transakcij, ne le v okviru vajtpejperjev Nakatoma in drugih tajanstvenih likov, ali smo še vedno na ravni "to ma ful potencial, lahk dela to pa ono, ampak še vedno furamo pilota, ajga"? Čisto resno sprašujem (čeprav z morda neresno retoriko).


Tudi mene zanima. Na B2B se dogaja, veliki playerji ala IBM prodajajo PoC rešitve izbranim strankam, recimo za supply chain tracking. Kot končni uporabnik pa še ne vidim še nobene zadeve da bi bila res vidna izven blockchain srenje. Ne vidim nekega produkta za katerega bi večina dejala, to pa enostavno moram imet ker mi spremeni in olajša dozdajšnji način dela.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: ginekk ()

Elysium ::

ginekk je izjavil:


Ne vidim nekega produkta za katerega bi večina dejala, to pa enostavno moram imet ker mi spremeni in olajša dozdajšnji način dela.

Možno olajšanje jaz vidim v poenostavitvi nakazovanja denarja med različnimi osebami, posebej pri mednarodnih nakazilih.
Mednarodna nakazila niso pretirano enostavna in nikoli nisi točno prepričan, ali si vse prav izpolnil in če bo denar res prišel do prejemnika. Poleg tega si banke zaračunajo precejšnje provizije in tudi tovrstna nakazila niso pretirano hitra.

Kripto valute bi ta problem lahko rešile. Vendar pa nakup kriptovalut in njihovo shranjevanje za običajnega uporabnika ni pretirano enostaven. Poleg tega pa običajen uporabnik plačilnih storitev niti nima nakazil v tujino, ki se jih ne bi dalo rešiti s plačilnimi karticami. Velike provizije bank pa se da zaobiti s storitvami ala xe.com ali pa Transferwise.com, ki so zelo enostavne za uporabo.

Spock83 ::

Kako je lahko konec, če pa še vedno bitcoin vreden več kot leto in pol nazaj=?

ginekk ::

Elysium je izjavil:

ginekk je izjavil:


Ne vidim nekega produkta za katerega bi večina dejala, to pa enostavno moram imet ker mi spremeni in olajša dozdajšnji način dela.

Možno olajšanje jaz vidim v poenostavitvi nakazovanja denarja med različnimi osebami, posebej pri mednarodnih nakazilih.
Mednarodna nakazila niso pretirano enostavna in nikoli nisi točno prepričan, ali si vse prav izpolnil in če bo denar res prišel do prejemnika. Poleg tega si banke zaračunajo precejšnje provizije in tudi tovrstna nakazila niso pretirano hitra.

Kripto valute bi ta problem lahko rešile. Vendar pa nakup kriptovalut in njihovo shranjevanje za običajnega uporabnika ni pretirano enostaven. Poleg tega pa običajen uporabnik plačilnih storitev niti nima nakazil v tujino, ki se jih ne bi dalo rešiti s plačilnimi karticami. Velike provizije bank pa se da zaobiti s storitvami ala xe.com ali pa Transferwise.com, ki so zelo enostavne za uporabo.



Jaz težav z mednarodnimi nakazili nimam, vse opravim lahko prek spletne banke. Tudi če se zmotim obstajajo varovalke in postopki, ki jih pri kripto-žetonih ni. Vključno z aftermarket posredniki - recimo Paypal, deluje fino in ima vgrajene varovalke. Paypal deluje instantno, nakazila prek banke pa sem opravljal prejšnji teden v VB in Nemčijo, pri obeh je bilo naslednji dan na računu prodajalca. Provizija v Nemčijo je bila enaka kot v Sloveniji (0.4 EUR) za VB pa so me oskubili 8 EUR... Transkacije plačuješ tudi pri kripto-svetu od tega živijo borze in minerji.
Skratka za to početje za enkrat ne rabim kriptosveta. Verjetno bodo banke interno zamenjali svoje sisteme s kako kripto-verigo, ampak na mojem koncu, koncu uporabnika, bo izgledalo isto.

Elysium ::

ginekk je izjavil:

Elysium je izjavil:

ginekk je izjavil:


Ne vidim nekega produkta za katerega bi večina dejala, to pa enostavno moram imet ker mi spremeni in olajša dozdajšnji način dela.

Možno olajšanje jaz vidim v poenostavitvi nakazovanja denarja med različnimi osebami, posebej pri mednarodnih nakazilih.
Mednarodna nakazila niso pretirano enostavna in nikoli nisi točno prepričan, ali si vse prav izpolnil in če bo denar res prišel do prejemnika. Poleg tega si banke zaračunajo precejšnje provizije in tudi tovrstna nakazila niso pretirano hitra.

Kripto valute bi ta problem lahko rešile. Vendar pa nakup kriptovalut in njihovo shranjevanje za običajnega uporabnika ni pretirano enostaven. Poleg tega pa običajen uporabnik plačilnih storitev niti nima nakazil v tujino, ki se jih ne bi dalo rešiti s plačilnimi karticami. Velike provizije bank pa se da zaobiti s storitvami ala xe.com ali pa Transferwise.com, ki so zelo enostavne za uporabo.



Jaz težav z mednarodnimi nakazili nimam, vse opravim lahko prek spletne banke. Tudi če se zmotim obstajajo varovalke in postopki, ki jih pri kripto-žetonih ni. Vključno z aftermarket posredniki - recimo Paypal, deluje fino in ima vgrajene varovalke. Paypal deluje instantno, nakazila prek banke pa sem opravljal prejšnji teden v VB in Nemčijo, pri obeh je bilo naslednji dan na računu prodajalca. Provizija v Nemčijo je bila enaka kot v Sloveniji (0.4 EUR) za VB pa so me oskubili 8 EUR... Transkacije plačuješ tudi pri kripto-svetu od tega živijo borze in minerji.
Skratka za to početje za enkrat ne rabim kriptosveta. Verjetno bodo banke interno zamenjali svoje sisteme s kako kripto-verigo, ampak na mojem koncu, koncu uporabnika, bo izgledalo isto.

To kar si omenil DE/UK, je nakazilo znotraj SEPA območja. To je popolnoma isto, kot če si npr. nakazuješ znotraj Slovenije in pri tem so provizije, vsaj pri bankah, s katerimi jaz poslujem, popolnoma iste kot če nakazuješ v Sloveniji.

Kar pa sem jaz mislil je pa plačilo v npr. USA.

Primer, ko sem nazadnje nakazoval preko banke (zdaj to počnem preko Transferwise.com)

Na USA bančni račun sem si moral nakazati $1100. To je bila 6 decembra 2016 protivrednost 1036.07 EUR. Pri tem je provizija slovenske banke znašala 18 EUR, dodatno pa Wire Transfer Fee na ameriški strani dodatnih $15.

Odkar pa zdaj uporabljam Transferwise.com teh provizij ni več. Tudi na EU strani ne, ker za SEPA nakazila uporabljam samo še račun na nemški banki, kjer provizij za SEPA nakazila tudi ni.

bbf ::

"implementacija blokčejna v družbeno sfero se sliši zelo socialistično, plansko. to je čisto narobe.
država mora postaviti jasne zakonske okvirje, v katerih vsak dela s tem kar mu paše; tudi država če želi da nekatere njene storitve bredo na blokčejn.
mislim da ne sme biti nič drugače "
Ni vse za vse dobro. Družbena sfera, sepravi to, da država spravi storitve na blokchain, ne more biti "dela vsak kar mu paše". Tisto pustiti za civilno sfero, tam je vse drugo kar se tiče zavarovanja ubogih na tošelnu bolj pomembno. Ono državno mora biti plansko in dobro zastavljeno, če želi zdravo distribucijo glavne knjige, tudi s pomočjo državljanov samih, zato nagrada za njihove resource.

Ahim ::

gus5 je izjavil:

gruntfürmich je izjavil:

za nas (in vse vpletene) pa je seveda glavno da je obdavčitev čim nižja... v rangu parih %%, nikakor 5 ali več
Špekulacije je potrebno obdavčiti po najvišji možni davčni stopnji.

Zakaj? Ce nekdo spekulira s svojim denarjem, ni to nic drugace, kot ce spekulira na trgu psenice, nafte, zlata, delnic ali kaksne druge dobrine/instrumenta ali ce recimo vlozi ta denar v svoje podjetje in tam tvega propad ali dobicek.

Pravilno bi bilo, da je obdavcitev ya vse enaka, ne pa da nekaj je obdavceno, kaj drugega spet ne, nekaj tretjeta pa po abotno visoki stopnji, za katero ni nobene podlage.

gus5 ::

gruntfürmich je izjavil:

jst in vsi ostali vlagamo s svojim denarjem, kateri nam ostane od plače, pri kateri smo že plačali preveč davkov.
Legalno pridobljeni dohodki so obdavčeni. Če z njimi investiraš nov finančni/poslovni podvig in ustvariš profit, je ta prav tako obdavčljiv. Če s svojo plačo kupiš loto-srečko in zadeneš dobitek, plačaš dajatev, kljub temu da si že plačal dohodnino. Če s svojo plačo kupuješ kripto-valute in špekulativno služiš, pač plačaš dajatev na (nov, dodaten) zaslužek. Zakaj bi bile kripto-špekulacije neobdavčene?

gruntfürmich je izjavil:

s tem dobičkom bomo lahko še več kupovali in še več ddv-ja prispevali v davčno blagajno.
Trošiš zato, da lahko državi plačuješ DDV? Priden. Kaj predlagaš, dvig DDV? :))

gruntfürmich ::

niso vse finenčne špekulacije obdavčene. zlato ni. zakaj bi moral biti kripto?

Trošiš zato, da lahko državi plačuješ DDV? Priden. Kaj predlagaš, dvig DDV?
ne vem če je smešno da sem s svojo kreativnostjo in hazardiranjem veliko večji plačnik davka kot recimo tebi podobni ki nimate ne denarja in ne jajc za špekulacije.
zakaj bi to moralo biti še posebej kaznovano z dodatnim davkom?
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...

heftek ::

Sparrow je izjavil:

Mogoče malo preveč rumeni naslov za moj okus.


Kot bi bral Slovenske novice. Bolj objektivne naslove, če želite biti obravnavani kot resna spletna stran.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: heftek ()

tikitoki ::

Elysium je izjavil:

ginekk je izjavil:


Ne vidim nekega produkta za katerega bi večina dejala, to pa enostavno moram imet ker mi spremeni in olajša dozdajšnji način dela.

Možno olajšanje jaz vidim v poenostavitvi nakazovanja denarja med različnimi osebami, posebej pri mednarodnih nakazilih.
Mednarodna nakazila niso pretirano enostavna in nikoli nisi točno prepričan, ali si vse prav izpolnil in če bo denar res prišel do prejemnika. Poleg tega si banke zaračunajo precejšnje provizije in tudi tovrstna nakazila niso pretirano hitra.

Kripto valute bi ta problem lahko rešile. Vendar pa nakup kriptovalut in njihovo shranjevanje za običajnega uporabnika ni pretirano enostaven. Poleg tega pa običajen uporabnik plačilnih storitev niti nima nakazil v tujino, ki se jih ne bi dalo rešiti s plačilnimi karticami. Velike provizije bank pa se da zaobiti s storitvami ala xe.com ali pa Transferwise.com, ki so zelo enostavne za uporabo.


Seveda. Western union je tezko uporabiti, traja cel teden, da izvedejo nakazilo in se ledvica moras prodati.
Pa se kup cenejsih moznosti, ki so mnogo hitrejsa, enostavnejsa, varnejsa od kergakoli kriptosranja trenutno. Pa preverjeno delujejo v vsakem malce vecjem mestu, kar si nebi upal trditi za kriptovalute.

Dr_M ::


zakaj bi to moralo biti še posebej kaznovano z dodatnim davkom?



Luksuz je vedno mocno obdavcen. Kjerkoli kadarkoli.
The reason why most of society hates conservatives and
loves liberals is because conservatives hurt you with
the truth and liberals comfort you with lies.

svecka ::

Država naj uvede isto politiko, kot velja za delniške in investicijske trge, ŠELE NATO NAJ ZAHTEVA PLAČILO DAVKA....sedaj pa razni bunnytokeni ICOti veselo lajajo naprej in folk izgublja denar.

to je čista mafija država, plačaj pa tih bod!

tikitoki ::

Davek na neumnost? Sicer pa se nebi cudil, ce bodo nekateri akterji koncali v zaporu. Nova tehnologija gor ali dol, goljufija je goljufija.

ginekk ::

gruntfürmich je izjavil:

niso vse finenčne špekulacije obdavčene. zlato ni. zakaj bi moral biti kripto?


Zlato je uradno priznana valuta, plačilno sredstvo. Z njim lahko plačaš v trgovini, ampak resda po nominalni vrednosti kovancev (to kar gor piše) ki je zdaj precej (>10x) manjša od špekulativne. Trgovanje z valutami ni obdavčeno.

Kripto niso finance, nobena državna entiteta (razen Japonske) jim ni dal legitimne valutne vrednosti, tudi težko to naredijo, ker bi morali izbrat eno od mnogih ali uvest svojo. Kripto žetoni - ki jo kripto srenja poriva kot vzporeden finančni sistem - so po moje namerno tretirani kot blago.

[D]emon ::

> Zlato je uradno priznana valuta, plačilno sredstvo.

Ne lazi. Na svetu ne obstaja niti ena valuta vec, ki bi bila krita z zlatimi rezervami.
Mavrik ta forum uporablja za daljsanje e-penisa. Ker si ne upa iz hise.

PaX_MaN ::

Romantike na kriptotrgu je konec

Soooo, it's rape then?

Zgodovina sprememb…

  • predlagalo izbris: Truga ()

Markoff ::

Ahim je izjavil:

Pravilno bi bilo, da je obdavcitev ya vse enaka, ne pa da nekaj je obdavceno, kaj drugega spet ne, nekaj tretjeta pa po abotno visoki stopnji, za katero ni nobene podlage.

Se strinjam. Pomenljivo pa je, da je v socialistični republiki Sloveniji najvišje od vseh obdavčeno - DELO. Moški spolni organ pa tak socializem in taka socialna demokracija (SD z/brez S).
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021

gus5 ::

Markoff je izjavil:

Pomenljivo pa je, da je v socialistični republiki Sloveniji najvišje od vseh obdavčeno - DELO.
EU je še bolj socialistična? Namreč izkupiček RS iz naslova obdavčitve dela je pod EU-povprečjem. Kapitalu pa se sploh dobro godi, v primerjavi z EU mu RS pobere pol manj.
 Vir: UMAR, Poročilo o razvoju 2017, str. 67.

Vir: UMAR, Poročilo o razvoju 2017, str. 67.



Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Pametna mesta morajo dajati občutek skupnosti

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
53929 (3025) vostok_1
»

Okrogla miza o prihodnosti investiranja v IT

Oddelek: Novice / Kriptovalute
208122 (6157) Gregor P
»

Slovenija kot Blockchain prijazna destinacija

Oddelek: Novice / Kriptovalute
4621531 (18041) Gregor P
»

Okrogla miza o viziji razvoja in ureditve blockchaina v sodobni družbi (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Ostalo
5515148 (13075) Gregor P

Več podobnih tem