V ameriških glavah se nekaj premika..

Amerika je demokratična država, kjer je "antibush" politična opcija prav tako legitimna. Trenutno ni na oblasti - ampak legitimna in legalna pa je vsekakor.

To ni tako kot pri nas, kjer naj bi vsi delovali v okviru nekakšne Socialistične zveze delovnega ljudstva, v katerem imajo pa notorični komunisti seveda glavno besedo. Vse kar je zunaj tega okvira je pa fašizem, proti kateremu smo se borili.



To da Bush ne bi bil sprejet v to SZDL - je njegov naglavni greh.

Pri nas "se podrazumeva", da SZDL je tisti najširši demokratični okvir, ki je sploh mogoč. LDS im tri črke iz SZDL, za eno pa še dopušča da jo imajo drugi.

Zato bi vsako premikanje v Slovenskih glavah, bilo označeno kot "fašizacija" družbe. Tudi taka stran zato logično nima mesta.

Joj, ta prečudovita Amerika. Je tako demokratična. Imajo bushe. In imajo anti bushe. OBE OPCIJI STA LEGITIMNI IN LEGALNI. Prava pravljica.

Potem pa ta presneta Slovenija. Povsem nedemokratična. Imamo rdeče. In imamo anti rdeče. ZGOLJ ENA OPCIJA JE LEGITIMNA IN LEGALNA.

Prekleta logika.

p.s.: raje se sploh ne bi spuščal v to, kateri so rdeči in kateri ne in v to, kaj sploh so rdeči.
I

Navidezna demokracija, smešno no...

Če bi ponarejali volilne rezultate, potem bi bilo morda res temu tako. Tukaj pač nekateri tako govorijo, ker njihove politične opcije nimajo šans.

Zakaj te opcije nimajo šans? Zaradi demokracije vendar, v kakšnih totalitarnih sistemih bi imele gotovo, večje možnosti kot jih imajo sedaj. Glasove od volivcev bodo pač težko dobile, če jim niso všeč, kajne? Lažje bi kaj dosegle tam, kjer mnenje ljudi ni pomembno.

LDS im tri črke iz SZDL

Ja, če pa SZDL malo premešaš, dobiš ZLSD.

Stvari se le premikajo v pravo smer. Fundamentalizem je pa zelo v redu, če je le tapravi.

> Namreč demokracija, razvoj le-te in družbeni napredek temelji na sklepanju kompromisev, dosledno vztrajanje pri določenih stališčih pa povzroča vojne.

No, to pa trdijo takoimenovani demokratski fundamentalisti.

Zakaj da so fundamentalisti? Ker tega ne upajo ali nočejo postaviti pod vprašaj. Pridevnik "demokratski" je bolj vprašljiv.

Če ne kapiraš ... potem že.

Večini je pa jasno, da a priorno nastopanje proti fundamentalizmu - je fundamentalizem neke vrste.

> ker je jasno, da temelji napredna družba na komprosmisih.

To je pač tvoj fundament. Kakor od nekoga, da je Allah edini Bog, Mohamed pa njegov prerok.

Kar je nekomu "jasno" - na tem ta temelji svoje poglede.

Izbrati si je treba le čimboljši fundamentalizem - in po potrebi zamenjat.

Ne - to je vsak, ki je v svojih mnenjih dosleden.

Kaj se greš spet semantično telovadbo, Thomas?

Po tvojem so potem največji fundamentalisti matematiki...

Čisto razvrednotenje izraza!

Ja no, fundamentalist je tudi tisti, ki je nedosleden. Nedoslednost je njegov fundamentalizem. Aha, aha.

No, Thomas, v tem, da si sedaj napisal, kdo vse je po tvojem mnenju fundemantalist, nisi nicesar dokazal... Pac delajo hybris..

Gladko si sel pa mimo "bistva" tega prerekanja okoli fundementalizma.. In to je, v bistvu, ali je lahko fundementalizem vredu, dober.

Ze pri "korektni izpeljavi" si naredil napako, saj sem ravno v svojem prejsnjem postu pokazal, da tega ne mores poceti, saj se pomen spreminja skozi cas. IMHO.

Da tole pogledam se malo iz "zgodovinskega" vidika.. fanatizem je bil kot nekaj dobrega, kot vrlina, pojmovan predvsem v casu Antike. To se kaze tudi v knjizevnosti. Junaki v Anticnih delih morajo delovati fanaticno (ker jim je "naloga" dana od bogov, ni potrebe po tem da bi dvomili zato.. poglej Antigono, Oresteja, Ojdipa..). Na drugi strani pa se okoli renesanse pojavi drugacno misljenje in fundementalizem postavi za hibo. Pravtako je to dobro vidno v umetnosti (poglej recimo Hamleta, kako nepreprican je v vse... pa to sploh ni slabo! on je zaradi tega dober clovek..). In tako nekako je se danes: fundumentalizem je slab. Ni dober pod nobenimi pogoji. IMHO

p.s. Owca, zakaj si zbrisal moj prvi post?

[glej obrazložitev v tistem odgovoru -OwcA]

Owca, mislim, da bom rabil nekaj tvoje pomoci, ce ti ni odvec...


Ta celoten odstavek je tako zgrešen, da je že kar tragično. Bilo bi bolje, da ne bi segal po podpore v literaturo, ako si nisi ravno domač s temi zadevščinami.

Ja, ok.. razsvetli me, da bom bil drugic kej bolsga napisu..


Fanatizem je še dandanes cenjen, v kolikor si ti tisti, ki določa dogme seve.

Zakaj ze? Ocitno sem spet nekaj zgresil..? Help me out, Owca..

@drevo: z veseljem ti priskočim na pomoč, konec koncev smo zato tukaj. Če dovoliš bom odgovoril samo na kratko, ker je tole kar zajeten odmik od teme, v kolikor te zanima tematika bolj podrobno, odpri temo v oddelku Sedem umetnosti.

Antigona: predstavlja klasično vprašanje legitimnosti nad legalnostjo. O fanatizmu ni ne duha, ne sluha. Kot takšno jemati pripravljenosti umreti za svoja prepričanja (do katerih povrh vsega pride preko premisleka, ne slepe vere), pa bi impliciralo, da je vsak vojak ali policaj takisto fanatik, kar nekako ne vzdrži.

Orest: umori mater in njenega ljubimca, da maščuje očetovo smrt, za to ga preganjajo erinje. Krvno maščevanje je bilo takrat nekaj vsakdanjega, edini fanatizem bi bil lahko v neumornem preganjanju erinj, ki pa so mitološka bitja, zato je ta pomislek nesmiselen.

Ojdip: problem determminiranosti in človeške nemoči. Glede na te smernice je nemogoče vrednotiti njegova dejanja kot plod lastne volje, zato že po definiciji ne more biti fanatik.

Hamlet: zelo plehko ga je enolično označiti za "dobrega človeka". Poseduje natanko toliko fanatizma kot Orest, odločen je maščevati svojega očeta, še več pri tem dopušča trpeti nedolžne (Ofelija) in vse pripelje do tragičnega konca (ki ga ti očitno enačiš z fanatičnim protagonistom).

Zakaj je fanatizem še dandanes cenjen? Zato ker ljudi spremeni v čisto orodje za dosego cilja neglede na ceno, ali drugače povedano, omogoča odlično manipulacijo. Kar poglej Osamo bin Ladna ali vodje kakšne druge (samomorilske) teroristične organizacije, oziroma ako ostaneva v literarnih vodah, pomisli na Hasana Ibn Sabo (Alamut).

Hvala Owca. Bom se jest na kratko pokomentiral, kaj sem imel v mislih, ko sem zgoraj pisal. Za potrebe teme se bom omejil samo na Antigono in Hamleta.
In beseda fanatik je, se strinjam neprimerna, za Antigonino pocetje...

Torej, sicer gre res za vprasanje legalnosti in legitimnosti, ki pa je postavljeno bralcu(gledalcu), ne pa glavnim junakom samim. Oba glavna junaka pac vsak dosledno zastopata svoj prav in vanj prav nic ne dvomita (Kreon sele cisto na koncu spozna svoje napake, ko se mu ubijeta zena in sin). Tisti, ki dvomijo ali pa ne udejanijo svojih misli v Antigoni niso pravi junaki, recimo Ismena. Ona sicer se strinja z Antigono glede pokopa, vendar nic ne naredi.. Antigona pac! Svojo legitimnost pa crpa iz "bozjih" zakonov, ki so nad zakoni cloveka, ki jih zastopa Kreon. Glede smrti za svoja prepricanja je pa tako po moje.. svoj razmislek je uporabila zgolj na zacetku in se odlocila, da bo pac na podlagi legitimnosti ukrepala in pokopala svojega brata. O vsem poznejsem, tudi o samem dejanju, pa ne razmislja, saj ima ne glede na vse ob sebi legitimnost. Hocem reci.. ko ima enkrat v glavi vizijo "pravega" se je brezpogojno drzi, tudi ce gre zato v smrt.

Potem je pa tu Hamlet. On svojega oceta ne mascuje takoj.. vzame mu vec kot leto dni casa, da to naredi. In to kljub temu, da se mu prikaze ocetov duh in mu pove natancno, kaj mora storiti. In kljub temu, da ima za svoje dejanje vec kot dovolj priloznosti. On pa okleva, razmislja, dvomi v duha.. V tem pogledu je nekako podoben Ismeni, pa vendar je tragicni junak drame! To sem tudi mislil, ko sem rekel, da je dober clovek. V renesansi to pac ni veljalo vec za slabo, tako kot v Antiki.. On nikoli povsem ne vrjame duhu in tudi na koncu ukrepa zaradi svojih lastnih dognanj(duh je morda le malo pripomogel pri tem), medtem ko Antigona vseskozi sledi svoji legitimnosti...


Upam, da lahko vidite vzporednice, ki sem jh hotel nakazati. Verski fanatik, recimo, mora svojo vero potrditi tudi z dejanji. In pri tem ni zazeljeno, da kaj prida razmislja (kot Hamlet), ampak da sledi svoji legitimaciji (Alah je velik) do konca...

Well, thats how i see it..

p.s. me res zanima koliko policajev in vojakev je pripravljenih umreti za svoje prepricanje...

dejte no dejte s takimi neumnimi paradoksi. Kaj ima to veze z reševanjem sporov in napetosti v družbi? Z družbenimi vprašanji? NIČ, POPOLNOMA NIČ. POVSEM NEKORISTNO.

Pri reševanju družbenih problemov je potrebna modrost, izkušnje ipd., ne pa neko opletanje z nekimi naravoslovnimi pravili .

Ne glede na to, kdo je v paradoxu, se svojih trditev ne more držat. Ker bi se hkrati moral tudi vseh nasprotnih.

Če je v nekem aksiomatskem sistemu paradox, potem je v tem sistemu možno k vsakemu izreku dokazati tudi negacijo tega izreka.

Torej kaj češ s tem?

Na sintakso bolj.

Če je ta kilava, so tudi argumenti sproducirani v njej kilavi.

Tudi tebi ne gre o temi?

Se ne čudim. Kdo bo še žvečil tole Evropsko skrb za dobro Amerike. Sicer je ganljiva. Podobna Slovenski skrbi za pravice manjšin na Danskem.

Ampak too much že tega.

Tile paradoxi so pa bolj sveža tema. Lahko zgooglate edu link, kjer je razloženo, da je vsak izrek dokazljiv v sistemu s paradoxom. Mamo vsaj nekaj od vsega.