Forum » Loža » dodatki v prehrani
dodatki v prehrani
killa bee ::
Kupil sem zavojček 200g "študentske hrane". V njej naj bi bilo cca. 35 g sladkorja.
Zanima me ali je teh(35g) rafiniran sladkor ali je to sladkor naravno prisoten v rozinah?
Zanima me ali je teh(35g) rafiniran sladkor ali je to sladkor naravno prisoten v rozinah?
thramos ::
V seznamu makronutrientov (beljakovine, maščobe...) imaš ponavadi tudi količino ogljikovih hidratov oz. posebej še sladkorje. Skupno vrednost, torej naravne in dodane (če so).
Ločeno pa imaš še sestavine - če je naveden tudi sladkor, pomeni da je dodan in ne naravno prisoten. Sestavine so navedene po količinskem vrstnem redu, včasih tudi s razmerjem (recimo 30 % rozin), ampak za sladkor le redkokdaj (le zakaj
).
Tako da lahko približno oceniš koliko je dodanega. Tam kjer veš, koliko je naravnih sladkorjev v osnovnih sestavinah je to preprosto, v mešanicah kot je študentska hrana sicer malo težje, ampak eno približno oceno lahko dobiš.
Kakorkoli, sladkor ni noben bavbav, ampak ima bistveno večji vpliv na težo oziroma zdravje skupni kalorični vnos.
Ločeno pa imaš še sestavine - če je naveden tudi sladkor, pomeni da je dodan in ne naravno prisoten. Sestavine so navedene po količinskem vrstnem redu, včasih tudi s razmerjem (recimo 30 % rozin), ampak za sladkor le redkokdaj (le zakaj
).Tako da lahko približno oceniš koliko je dodanega. Tam kjer veš, koliko je naravnih sladkorjev v osnovnih sestavinah je to preprosto, v mešanicah kot je študentska hrana sicer malo težje, ampak eno približno oceno lahko dobiš.
Kakorkoli, sladkor ni noben bavbav, ampak ima bistveno večji vpliv na težo oziroma zdravje skupni kalorični vnos.
RejZoR ::
Kupil sem zavojček 200g "študentske hrane". V njej naj bi bilo cca. 35 g sladkorja.
Zanima me ali je teh(35g) rafiniran sladkor ali je to sladkor naravno prisoten v rozinah?
To mene že dalj časa ZELO moti pri hranilnih vrednostih. Piše samo tolk in tolk je OH, od tega sladkorji. Ok, fair enough, ampak kar tud mene zanima je kolk cukra je bilo dodanega, poleg tega kolk ga je prisotnega naravno. Tega podatka pa sploh ni. In ne, ni vseen drek al je naravno prisoten ali dodan. Če je ves naravno prisoten samo v rozinah, potem nimam težav s tem. Da pa se ga po nepotrebnem dodaja, pa me moti.
Ja, na spisku sestavin sicer lahko prebereš, če je sladkor dodan, ampak še vedno ne veš al je od tistega navedenega 1g ali vseh 15g. Folk se ne zaveda kolk cukra tlačijo povsod brez konkretnega pametnega razloga. In to je ponavad 15g na 100ml oz 100g nečesa. Ki običajno tehta tja do 400g oz ima 0.5 litra.
Tolk se neki grejo z omejevanjem sladkorja, ne morejo pa naredit take male spremembe na etiketah, da potrošniki takoj vejo kje je namensko dodan in kje naravno prisoten ter v kakšnih količinah točno.
Angry Sheep Blog @ www.rejzor.com
thramos ::
Saj v večini primerov je dokaj preprosto, saj veš koliko ima osnovno živilo naravnih sladkorjev.
Če se bašeš z nekaj skrajno predelanimi živili, za katere dodane sladkorje res težko ugotoviš, je dodaten cuker najmanjši problem.
Če se bašeš z nekaj skrajno predelanimi živili, za katere dodane sladkorje res težko ugotoviš, je dodaten cuker najmanjši problem.
RejZoR ::
Predelane? Probaj dobit zgolj posušene banane v koleščkih brez olja in cukra. Pol pa ugibaj kolk cukra je od banana in kolk od dodanega...
Angry Sheep Blog @ www.rejzor.com
thramos ::
Sicer ne vem kaj je narobe s svežimi, ampak posušene banane imajo približno 90 g OH, od tega približno pol naravnega (45) sladkorja na 100 g. Če imajo tvoje posušene v podatkih navedenih recimo 60 g sladkorja/100 g, je dodanega sladkorja 15g.
Kot že rečeno pa ob uravnoteženem jedilniku teh 15 g cukra ni omembe vredno, da se v telesu kaj bistveno obnaša oziroma ima bistveno drugačen vpliv kot naravni, pa je itak zgrešeno mišljenje.
Kot že rečeno pa ob uravnoteženem jedilniku teh 15 g cukra ni omembe vredno, da se v telesu kaj bistveno obnaša oziroma ima bistveno drugačen vpliv kot naravni, pa je itak zgrešeno mišljenje.
RejZoR ::
To da je vseen drek kakšen sladkor je, nikakor ni res. Že sam glikemični indeks je eden izmed razlogov zakaj niso vsi sladkorji enaki.
Angry Sheep Blog @ www.rejzor.com
thramos ::
Če boš ob drugače (kalorično) uravnoteženi prehrani pojedel nekaj teh posušenih banan namesto svežih, ne bo teh par 10 g dodanega cukra prineslo nobene spremembe.
Prav tako ne bosta dve sveži banani prinesli nobene razlike, če so preostanek pice in bureki (brez dodanega sladkorja) v prevelikih količinah.
Zgolj izogibanje dodanemu sladkorju je podobna neumnost, kot se je recimo izkazalo za izogibanje maščobam, holesterolu ali pa, kot nas prepričujejo v sosednji temi vegani, mesu.
Prav tako ne bosta dve sveži banani prinesli nobene razlike, če so preostanek pice in bureki (brez dodanega sladkorja) v prevelikih količinah.
Zgolj izogibanje dodanemu sladkorju je podobna neumnost, kot se je recimo izkazalo za izogibanje maščobam, holesterolu ali pa, kot nas prepričujejo v sosednji temi vegani, mesu.
tikitoki ::
Suho sadje ima vecinoma dodan sladkor. Preberi etiketo. Drugace pa sadje ze samo po sebi vsebuje fruktozo.
Izogibanja pretirano sladkanim zivilom je smiselno. Ker je ze tko tezko se omejiti na priporoceno kolicino.
Izogibanja pretirano sladkanim zivilom je smiselno. Ker je ze tko tezko se omejiti na priporoceno kolicino.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: tikitoki ()
RejZoR ::
Če boš ob drugače (kalorično) uravnoteženi prehrani pojedel nekaj teh posušenih banan namesto svežih, ne bo teh par 10 g dodanega cukra prineslo nobene spremembe.
Prav tako ne bosta dve sveži banani prinesli nobene razlike, če so preostanek pice in bureki (brez dodanega sladkorja) v prevelikih količinah.
Zgolj izogibanje dodanemu sladkorju je podobna neumnost, kot se je recimo izkazalo za izogibanje maščobam, holesterolu ali pa, kot nas prepričujejo v sosednji temi vegani, mesu.
Jah, problem je da cukr tlačijo čist povsod. Tud v stvari kjer ga niti slučajno ne bi pričakoval. Oz potreboval. 10g tle, 10g tam, 10g drugje in nakoncu ga je preveč.
Vsekakor pa ni neumnost, če iz jedilnika eliminiraš nepotrben sladkor, ki je tam zgolj zato ker ga morajo nekam dat očitno.
Angry Sheep Blog @ www.rejzor.com
Ganon ::
Suho sadje ima vecinoma dodan sladkor.
To pa ne bo držalo. Suhemu sadju, razen nekaj izjem, kot na primer brusnice (pri katerih na embalaži piše, da so sladkane; jaz, če že, kupujem nesladkane), ni dodan sladkor. Pri suhemu sadju sem jaz pozoren še na konzervanse. Če jih vsebuje, ne kupim.
thramos ::
Jah, problem je da cukr tlačijo čist povsod. Tud v stvari kjer ga niti slučajno ne bi pričakoval. Oz potreboval. 10g tle, 10g tam, 10g drugje in nakoncu ga je preveč.
Vsekakor pa ni neumnost, če iz jedilnika eliminiraš nepotrben sladkor, ki je tam zgolj zato ker ga morajo nekam dat očitno.
Pri dobrem jedilniku, ki bazira na nepredelani hrani (sušene banane v olju to niso) ni potrebno iskati in eliminirati ničesar, ker sladkor tja ne more priti.
Če pa v slabem jedilniku polnem predelane hrane iščeš in eliminiraš cuker, nisi naredil praktično nič. Skratka, delaš neumnost.
killa bee ::
Še zmer ni noben povedal koliko je rafiniranga cukra v "Študentski hrani", ki so dobi v vsakem meraktorju?
RejZoR ::
Jah, problem je da cukr tlačijo čist povsod. Tud v stvari kjer ga niti slučajno ne bi pričakoval. Oz potreboval. 10g tle, 10g tam, 10g drugje in nakoncu ga je preveč.
Vsekakor pa ni neumnost, če iz jedilnika eliminiraš nepotrben sladkor, ki je tam zgolj zato ker ga morajo nekam dat očitno.
Pri dobrem jedilniku, ki bazira na nepredelani hrani (sušene banane v olju to niso) ni potrebno iskati in eliminirati ničesar, ker sladkor tja ne more priti.
Če pa v slabem jedilniku polnem predelane hrane iščeš in eliminiraš cuker, nisi naredil praktično nič. Skratka, delaš neumnost.
Kot prvo, banane sem dal za primer, ko sploh ne moreš dobit samo suhih rezin čiste banane brez dodatkov. Ker je vseeno bolj praktična v suhih "žetonih" kot pa če si od sveže čist sticky ker si jo narobe prijel.
Tud ne strinjam se, da je v primeru predelane hrane vseeno pol če je dodan sladkor al pa ne. Če je predelana do neke mere in nima dodanega sladkorja je še vedno drugače kot če ima poleg tega da je predelano, še pol kile cukra. Začetek je tud da se znebiš dodanih sladkorjev. Če ima nekaj samo naravno prisoten sladkor, kje je problem? Itaq bi ga potem zaužil tako ali drugače. Če pa na to dodajajo še nepotreben dodatni, to pa se mi zdi nesmiselno.
@killa bee
Poglej na embalažo, če je "sladkor" omenjen kot samostojna sestavina na spisku sestavin/vsebin zavitka. Oz bo v primeru prej omenjene banana skor sigurno slednja namočena v sladkor... Čeprav je slednje ponavad bolj za vzorec v zavitku...
Kolk ga je dejansko dodanega v gramih pa ne boš nikoli točno vedel, ker vse skupaj vržejo v kategorijo "Od tega sladkorji".
Angry Sheep Blog @ www.rejzor.com
Zgodovina sprememb…
- spremenil: RejZoR ()
anketar ::
RejZoR ::
sveže čist sticky ker si jo narobe prijel.
dej ne mi s takimi a si kdaj sploh jedu banano?
Ej stari, a veš da še nisem. A se zajebavaš? Ja, če si v službi je lažje vržt v usta dva al pa tri koleščke suhe banane kot pa prekladat celo banano okol, a se ti ne zdi?
Angry Sheep Blog @ www.rejzor.com
Ganon ::
Ne vem, kako ti ješ banano, ampak prstov še nikoli nisem imel umazanih. Na splošno mi suha s svežo ni primerljiva. Ne po okusu ne po ničemer.
RejZoR ::
Seveda ni ista če je dehidrirana. Tud suha jabolka niso enaka kot sveža (a mi je to res treba poudarjat?), to sploh ni point debate.
Angry Sheep Blog @ www.rejzor.com
tikitoki ::
Suho sadje ima vecinoma dodan sladkor.
To pa ne bo držalo. Suhemu sadju, razen nekaj izjem, kot na primer brusnice (pri katerih na embalaži piše, da so sladkane; jaz, če že, kupujem nesladkane), ni dodan sladkor. Pri suhemu sadju sem jaz pozoren še na konzervanse. Če jih vsebuje, ne kupim.
Seveda. Papaje, ananas in se kup drugega sadja so vrsta lubja.
next3steps ::
Kupil sem zavojček 200g "študentske hrane". V njej naj bi bilo cca. 35 g sladkorja.
Zanima me ali je teh(35g) rafiniran sladkor ali je to sladkor naravno prisoten v rozinah?
To mene že dalj časa ZELO moti pri hranilnih vrednostih. Piše samo tolk in tolk je OH, od tega sladkorji. Ok, fair enough, ampak kar tud mene zanima je kolk cukra je bilo dodanega, poleg tega kolk ga je prisotnega naravno. Tega podatka pa sploh ni. In ne, ni vseen drek al je naravno prisoten ali dodan. Če je ves naravno prisoten samo v rozinah, potem nimam težav s tem. Da pa se ga po nepotrebnem dodaja, pa me moti.
Ja, na spisku sestavin sicer lahko prebereš, če je sladkor dodan, ampak še vedno ne veš al je od tistega navedenega 1g ali vseh 15g. Folk se ne zaveda kolk cukra tlačijo povsod brez konkretnega pametnega razloga. In to je ponavad 15g na 100ml oz 100g nečesa. Ki običajno tehta tja do 400g oz ima 0.5 litra.
Tolk se neki grejo z omejevanjem sladkorja, ne morejo pa naredit take male spremembe na etiketah, da potrošniki takoj vejo kje je namensko dodan in kje naravno prisoten ter v kakšnih količinah točno.
Za potrošnika je vseeno, od kje sladkor. Njega mora bolj zanimati, koliko ga je, da zna dozirati.
thramos ::
Kot prvo, banane sem dal za primer, ko sploh ne moreš dobit samo suhih rezin čiste banane brez dodatkov. Ker je vseeno bolj praktična v suhih "žetonih" kot pa če si od sveže čist sticky ker si jo narobe prijel.
Tud ne strinjam se, da je v primeru predelane hrane vseeno pol če je dodan sladkor al pa ne. Če je predelana do neke mere in nima dodanega sladkorja je še vedno drugače kot če ima poleg tega da je predelano, še pol kile cukra. Začetek je tud da se znebiš dodanih sladkorjev. Če ima nekaj samo naravno prisoten sladkor, kje je problem? Itaq bi ga potem zaužil tako ali drugače. Če pa na to dodajajo še nepotreben dodatni, to pa se mi zdi nesmiselno.
Če poješ toliko predelane hrane, da ti nanese pol kile dodatnega cukra dnevno, je ta cuker še najmanjši problem. In ne, praktično nobene razlike ne bo, če boš pojedel enako (kalorično) količino predelane hrane brez dodatnega cukra. Zato je takšno početje nesmiselno. Si pa nasedel trenutnemu novinarskemu trendu demoniziranja sladkorja, ki bo spet zavedlo cel kup ljudi, da bodo še naprej jedle prevelike količine sranja v veri, da so z izločanjem sladkorja naredili kaj omembe vrednega.
O težavah s hendlanjem enega najbol preprostih sadežev, ki pride s priročnim disposable naravnim ovitkom, pa rajši nebi.
RejZoR ::
next3steps je izjavil:
Kupil sem zavojček 200g "študentske hrane". V njej naj bi bilo cca. 35 g sladkorja.
Zanima me ali je teh(35g) rafiniran sladkor ali je to sladkor naravno prisoten v rozinah?
To mene že dalj časa ZELO moti pri hranilnih vrednostih. Piše samo tolk in tolk je OH, od tega sladkorji. Ok, fair enough, ampak kar tud mene zanima je kolk cukra je bilo dodanega, poleg tega kolk ga je prisotnega naravno. Tega podatka pa sploh ni. In ne, ni vseen drek al je naravno prisoten ali dodan. Če je ves naravno prisoten samo v rozinah, potem nimam težav s tem. Da pa se ga po nepotrebnem dodaja, pa me moti.
Ja, na spisku sestavin sicer lahko prebereš, če je sladkor dodan, ampak še vedno ne veš al je od tistega navedenega 1g ali vseh 15g. Folk se ne zaveda kolk cukra tlačijo povsod brez konkretnega pametnega razloga. In to je ponavad 15g na 100ml oz 100g nečesa. Ki običajno tehta tja do 400g oz ima 0.5 litra.
Tolk se neki grejo z omejevanjem sladkorja, ne morejo pa naredit take male spremembe na etiketah, da potrošniki takoj vejo kje je namensko dodan in kje naravno prisoten ter v kakšnih količinah točno.
Za potrošnika je vseeno, od kje sladkor. Njega mora bolj zanimati, koliko ga je, da zna dozirati.
Ja, men ni vseeno. In OP-u tud ne. OK? MIND BLOWN. Wow, kva si car zdej ko si slikco zalepu. Dej potrepljaj se po hrbtu no.
Kot prvo, banane sem dal za primer, ko sploh ne moreš dobit samo suhih rezin čiste banane brez dodatkov. Ker je vseeno bolj praktična v suhih "žetonih" kot pa če si od sveže čist sticky ker si jo narobe prijel.
Tud ne strinjam se, da je v primeru predelane hrane vseeno pol če je dodan sladkor al pa ne. Če je predelana do neke mere in nima dodanega sladkorja je še vedno drugače kot če ima poleg tega da je predelano, še pol kile cukra. Začetek je tud da se znebiš dodanih sladkorjev. Če ima nekaj samo naravno prisoten sladkor, kje je problem? Itaq bi ga potem zaužil tako ali drugače. Če pa na to dodajajo še nepotreben dodatni, to pa se mi zdi nesmiselno.
Če poješ toliko predelane hrane, da ti nanese pol kile dodatnega cukra dnevno, je ta cuker še najmanjši problem. In ne, praktično nobene razlike ne bo, če boš pojedel enako (kalorično) količino predelane hrane brez dodatnega cukra. Zato je takšno početje nesmiselno. Si pa nasedel trenutnemu novinarskemu trendu demoniziranja sladkorja, ki bo spet zavedlo cel kup ljudi, da bodo še naprej jedle prevelike količine sranja v veri, da so z izločanjem sladkorja naredili kaj omembe vrednega.
O težavah s hendlanjem enega najbol preprostih sadežev, ki pride s priročnim disposable naravnim ovitkom, pa rajši nebi.
O lej, še en pametnjakovič, ki me bo učil kako nej jem pofukano banano in kako je v MOJEM primeru nepraktična. Ampak seveda s svojo jebeno jasnovidnostjo očitno veste celo več od mene. But whatever.
Kaj pa danes NI predelana hrana? A? Dej mi reč, da pa ti ješ stvari samo iz svojega vrtička in popolnoma nič drugega. In ne gre za medijsko gonjo nad sladkorjem ampak to sranje res dodajajo čist povsod, tud tam kjer niti slučajno ne bi bilo treba. A je kruh blazno predelano živilo? Ni. Voda, moka, kvas in sol. Jup, poleg tega da je zadeva v osnovi OH morajo še EKSTRA dodajat cuker. Because fucking reasons. Pa to ni edini primer. Tega je celga fuka. Ti praviš "če bi pojedel pol kile sladkorja"... Če imaš 15g tukaj in 15g drugje se tega preklemano hitro nabere preveč kot bi bilo treba. Zakaj? Zato ker industrija mora dajat to not in ker je folk odvisen od sladkobe. Zato pa ga tlačijo čist povsod, ker to garantira, da bo folk kupoval. Najboljš da začnejo not dajat še heroin. Kaj pa je par gramov tu in tam ne? Sej ne poješ velik predelanega?
Angry Sheep Blog @ www.rejzor.com
thramos ::
Kratki živci a? Odtegnitveni sindrom od cukra?
Predelana hrana ni predelana hrana, kaj je tukaj za razumet?
Če ješ nepredelano hrano, ne dobiš 15 g tukaj cukra in 15 g drugje. Če ješ predelano hrano, jih dobiš, ampak to ni glavni problem predelane hrane.
Zdej to lahko razumeš, lahko pa ne.
Predvidevam za to, ker je veliko lažje še naprej jesti predelano sranje (in se izgovarjati na svoje jebene, pofukane, nepraktične okoliščine) ter se pizdit nad sladkorjem in industrijo. Kot narediti kaj, kar bi dejansko prineslo spremembo, ampak zahteva malo več vložka.
RejZoR ::
Lol, dude, whatever... Ker očitno imet željo vedeti kolk DODANEGA sladkorja je v izdelku pa je seveda nezaslišana želja potrošnikov. Kako si drznejo. Naj grejo raje na vegi presno hrano. Ker to je seveda rešitev za dano željo...
Angry Sheep Blog @ www.rejzor.com
Zgodovina sprememb…
- spremenil: RejZoR ()
thramos ::
Lej, povedal sem ti, kako lahko za večino izdelkov vsaj približno oceniš kar želiš vedeti. Naslednji korak je teženje proizvajalcem in nato še mamici državi. Izvoli, pa še malo ihte zraven.
Vsekakor pa ti bom povedal, da počneš bedarije, nasvet, kako doseči kar dejansko želiš, pa je zastonj.
Vsekakor pa ti bom povedal, da počneš bedarije, nasvet, kako doseči kar dejansko želiš, pa je zastonj.
janex ::
Saj tisti sušilec za sadje se dobi dosti poceni, zakaj si sam ne sušiš? Ali pa kupiš vrečko orehov, vrečko mandeljnov, vrečko lešnikov... narediš mix in si zmagal.
Dokler pa boste potrošniki pljuvali po kapitalizmu, in še zmeraj uživali njegove dobrine, potem pa jah...
PS: če bi imel na izbiro 2 vrečki, na eni bi bila cela študija vsebine, a bi bila 2 centa dražja od tiste z ne deklarirano vsebino, vsi vemo kaj bi OP nabavil :D
Dokler pa boste potrošniki pljuvali po kapitalizmu, in še zmeraj uživali njegove dobrine, potem pa jah...
PS: če bi imel na izbiro 2 vrečki, na eni bi bila cela študija vsebine, a bi bila 2 centa dražja od tiste z ne deklarirano vsebino, vsi vemo kaj bi OP nabavil :D
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: janex ()
Ganon ::
Zakaj se Rejzor vedno tako razburi, ko mu nekdo pove, da nima prav? Ob branju prav čutiš, da ga te stvari popolnoma iztirijo. Gre za hudo obliko pubertete?
RejZoR ::
"Da nima prav" Ok, katerega dela? O tem da vsi sladkorji niso isti? Al mogoče del o tem, da na etiketah ni navedena količina DODANEGA sladkorja? No, dej pametnjakovič, kateri del? Ja, če me kej razpizdi ste pametnjakoviči, ki uletite v neko temo in začnete nabijat kako se nekdo razburja, ko mor abrat vaše glupe izjave.
Angry Sheep Blog @ www.rejzor.com
next3steps ::
Lol, dude, whatever... Ker očitno imet željo vedeti kolk DODANEGA sladkorja je v izdelku pa je seveda nezaslišana želja potrošnikov. Kako si drznejo. Naj grejo raje na vegi presno hrano. Ker to je seveda rešitev za dano željo...
Jah, saj tisti kvazi pronarava zadrogiranci tudi raje črpajo THC iz vršičkov. V praksi je pa vseeno, ali si doziraš ekstrakt ali sintetični THC, v obeh primerih si zapohanec.
Zakaj se Rejzor vedno tako razburi, ko mu nekdo pove, da nima prav? Ob branju prav čutiš, da ga te stvari popolnoma iztirijo. Gre za hudo obliko pubertete?
Manjka inteligence.
Recimo rejzor ne bo jedel grozdja, ki mu je odvzeto 30% fruktoze pred predelavo in nato dodanih 30% fruktoze po predelavi, ker je to "UMETNO". Bo pa jedel čisti sladkor (saharoza) na žlico po kilo ali dve na dan, ker je vse naravno.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: next3steps ()
FiReFTW ::
Oh koliko zmotnega razmišljanja v tej temi, sam imam precej znanja o zdravju in prehrani in smernicah kar se tiče zadnjih raziskav v tej smeri, in bi rad samo par stvari razčistil da nebo takšnega laičnega razmišljanja v tej temi, torej če koga zanimajo dejstva si lahko prebere, če pa ne pa si nerabi:
1.Sladkor ne redi, kalorije redijo, to je znanstveno dokazano in potrjeno kot zakon termodinamike, čez to ne gre, sladkor ne redi, navkljub temu kolikor ljudi je v to prepričano.
Lahko bi napisal celo knjigo pa razložil zakaj je tako, ampak bi bilo preveč zapleteno in preveč časa vzelo, in verjetno preveč boring za 99.9% ljudi da bi sploh prebralo.
Primer: Človek je na twinky dieti shujšal (dieti keri je jedel 2/3 samih sladkarij in cukra, ampak je držal kalorični deficit), a naj nebi blo to nemogoče če cuker redi? Očitno ni tako.
2.Glikemični indeks je popolnoma nekoristna informacija, ker vidim da je omenjena v tej temi, ampak očitno ljudje nimajo razumevanja kaj to je da govorijo takšne nesmiselne stvari.
Glikemični indeks krompirja je 85.
Glikemični indeks korenja je 71.
Glikemični indeks belega sladkorja je 65.
To pomeni da krompir pa korenje bol drastično in hitro zvišata krvni sladkor kot beli sladkor sam? Daj mi naj en pametnjakovič razloži kako je to možno, glede na to da je GI tako pomemben v dvigu krvnega sladkorja?
Odgovor je da ni, in da je nekoristna informacija.
-GI samo upošteva koliko bi naj 100g OH določene hrane dvignilo krvni sladkor v primerjavi z 100g OH v drugi hrani, to pa je popolnoma zgrešeno, ker ima hrana različno količino OH.
100g cukra ima recimo 100g ogljikovih hidratov, medtem ko 100g korenja ima le 6.7g ogljikovih hidratov, kar pomeni da če bi hoteli da nam korenje zviša krvni sladkor hitreje kot 100g cukra, tako kot po glikemičnemu indeksu kaže da ga, bi morali pojest več kot kilo pa pol korenja, malo nepraktično ali?
-GI upošteva samo hrano v izolaciji, ljudi so hranli z samo to hrano na tešče in merili odziv krvnega sladkorja, problem je da ko dodamo drugo hrano se to čist spremeni, kakor hitro dodamo beljakovine in maščobe k neki hrani se bo vpliv na krvni sladkor čist spremenil pa se bo vse to povozlo po domače povedano in dvig krvnega sladkorja čist spremenil, ali skoraj izničil. Če bi jedel 100g čistega cukra na tešče bi ti kar konkretno in hitro zvišalo krvni sladkor, dodaš polek file piščanca in avokado (kar je dosti maščob in beljakovin) in se to čist spremeni, prebava upočasni in se krvni sladkor dvigne dosti počasneje. Polek tega ne upošteva drugih faktorjev kot je količina vlaknin v hrani, vlaknine tudi znižujejo dvig krvnega sladkorja. Tudi ne upoštevajo da različni ljudje imajo različne vplive, določene hrana bo določeni osebi bolj dvignila krvni sladkor kot čist istra količina iste hrane neki drugi osebi.
-Za zdravega aktivnega človeka je popolnoma nepomembno kolk se dvigne krvni sladkor, zato je informacija koliko hrana dvigne krvni sladkor koristna edino diabetikom, vendar je za njih bolj koristna informacija glikemični load, kateri upošteva količino ogljikovih hidratov v določeni hrani.. čeprav ima tudi ta pomankljivosti ker ne upošteva druge hrane v razmerju z to hrano, kar zelo spremeni vse, ampak je rahlo bolj natančen podatek za diabetike kot pa glikemični indeks.
3.Cuker ne škodi telesu in ne dela škodo telesu kot eni predvidevajo, cuker se uporabi kot vir energije za telesne funkcije in energijo za gibanje in telesno aktivnost, tudi določeni organi ogromno zavisijo od energije od cukra in porabljajo to energijo.
In ja, naravni cuker v banani, naravni cuker v krompirju, naravni cuker v bilokeri hrani, dodani cuker v mars čokoladici, vse se na koncu uporabi za isto stvar, za energijo za procese v telesu in gibanje in fizično aktivnost, tako da v tem pogledu ni razlike, kot eni pravijo da je čist drugač cuker v banani kot cuker v mars čokoladici, v bistvu je pa en in isti drek, edina razlika je da banana ima še druge stvari ki jih mars nima, določene vitamine, minerale, več vlaknin, phitonutriente itd.. mars pa pač tega nima, torej v tem pogledu nudi manj hranilnosti kot banana, vendar pa sam cuker v obeh se porabi na isti način, in ni razlike v njem.
4.Za zdrav življenski slog je priporočeno dodatne sladkorje v hrani omejit na največ 10% dnevnega vnosa, oziroma če pojemo 2500 kalorij bi naj največ 250 kalorij prišlo v obliki dodanih sladkorjev.
Ne zato ker bi sladkor sam škodil ampak ker so prazne kalorije brez kakršnekoli hranilne vrednosti vitaminov, mineralov itd... in razne raziskave in študije so pokazale da ko se vnos dodanih sladkorjev poveča na več kot 10% dnevnega vnosa, začenja bit zelo težko dosečt priporočene dnevne vnose vitaminov, mineralov itd..
1.Sladkor ne redi, kalorije redijo, to je znanstveno dokazano in potrjeno kot zakon termodinamike, čez to ne gre, sladkor ne redi, navkljub temu kolikor ljudi je v to prepričano.
Lahko bi napisal celo knjigo pa razložil zakaj je tako, ampak bi bilo preveč zapleteno in preveč časa vzelo, in verjetno preveč boring za 99.9% ljudi da bi sploh prebralo.
Primer: Človek je na twinky dieti shujšal (dieti keri je jedel 2/3 samih sladkarij in cukra, ampak je držal kalorični deficit), a naj nebi blo to nemogoče če cuker redi? Očitno ni tako.
2.Glikemični indeks je popolnoma nekoristna informacija, ker vidim da je omenjena v tej temi, ampak očitno ljudje nimajo razumevanja kaj to je da govorijo takšne nesmiselne stvari.
Glikemični indeks krompirja je 85.
Glikemični indeks korenja je 71.
Glikemični indeks belega sladkorja je 65.
To pomeni da krompir pa korenje bol drastično in hitro zvišata krvni sladkor kot beli sladkor sam? Daj mi naj en pametnjakovič razloži kako je to možno, glede na to da je GI tako pomemben v dvigu krvnega sladkorja?
Odgovor je da ni, in da je nekoristna informacija.
-GI samo upošteva koliko bi naj 100g OH določene hrane dvignilo krvni sladkor v primerjavi z 100g OH v drugi hrani, to pa je popolnoma zgrešeno, ker ima hrana različno količino OH.
100g cukra ima recimo 100g ogljikovih hidratov, medtem ko 100g korenja ima le 6.7g ogljikovih hidratov, kar pomeni da če bi hoteli da nam korenje zviša krvni sladkor hitreje kot 100g cukra, tako kot po glikemičnemu indeksu kaže da ga, bi morali pojest več kot kilo pa pol korenja, malo nepraktično ali?
-GI upošteva samo hrano v izolaciji, ljudi so hranli z samo to hrano na tešče in merili odziv krvnega sladkorja, problem je da ko dodamo drugo hrano se to čist spremeni, kakor hitro dodamo beljakovine in maščobe k neki hrani se bo vpliv na krvni sladkor čist spremenil pa se bo vse to povozlo po domače povedano in dvig krvnega sladkorja čist spremenil, ali skoraj izničil. Če bi jedel 100g čistega cukra na tešče bi ti kar konkretno in hitro zvišalo krvni sladkor, dodaš polek file piščanca in avokado (kar je dosti maščob in beljakovin) in se to čist spremeni, prebava upočasni in se krvni sladkor dvigne dosti počasneje. Polek tega ne upošteva drugih faktorjev kot je količina vlaknin v hrani, vlaknine tudi znižujejo dvig krvnega sladkorja. Tudi ne upoštevajo da različni ljudje imajo različne vplive, določene hrana bo določeni osebi bolj dvignila krvni sladkor kot čist istra količina iste hrane neki drugi osebi.
-Za zdravega aktivnega človeka je popolnoma nepomembno kolk se dvigne krvni sladkor, zato je informacija koliko hrana dvigne krvni sladkor koristna edino diabetikom, vendar je za njih bolj koristna informacija glikemični load, kateri upošteva količino ogljikovih hidratov v določeni hrani.. čeprav ima tudi ta pomankljivosti ker ne upošteva druge hrane v razmerju z to hrano, kar zelo spremeni vse, ampak je rahlo bolj natančen podatek za diabetike kot pa glikemični indeks.
3.Cuker ne škodi telesu in ne dela škodo telesu kot eni predvidevajo, cuker se uporabi kot vir energije za telesne funkcije in energijo za gibanje in telesno aktivnost, tudi določeni organi ogromno zavisijo od energije od cukra in porabljajo to energijo.
In ja, naravni cuker v banani, naravni cuker v krompirju, naravni cuker v bilokeri hrani, dodani cuker v mars čokoladici, vse se na koncu uporabi za isto stvar, za energijo za procese v telesu in gibanje in fizično aktivnost, tako da v tem pogledu ni razlike, kot eni pravijo da je čist drugač cuker v banani kot cuker v mars čokoladici, v bistvu je pa en in isti drek, edina razlika je da banana ima še druge stvari ki jih mars nima, določene vitamine, minerale, več vlaknin, phitonutriente itd.. mars pa pač tega nima, torej v tem pogledu nudi manj hranilnosti kot banana, vendar pa sam cuker v obeh se porabi na isti način, in ni razlike v njem.
4.Za zdrav življenski slog je priporočeno dodatne sladkorje v hrani omejit na največ 10% dnevnega vnosa, oziroma če pojemo 2500 kalorij bi naj največ 250 kalorij prišlo v obliki dodanih sladkorjev.
Ne zato ker bi sladkor sam škodil ampak ker so prazne kalorije brez kakršnekoli hranilne vrednosti vitaminov, mineralov itd... in razne raziskave in študije so pokazale da ko se vnos dodanih sladkorjev poveča na več kot 10% dnevnega vnosa, začenja bit zelo težko dosečt priporočene dnevne vnose vitaminov, mineralov itd..
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: FiReFTW ()
Darko! ::
Piše samo tolk in tolk je OH, od tega sladkorji. Ok, fair enough, ampak kar tud mene zanima je kolk cukra je bilo dodanega, poleg tega kolk ga je prisotnega naravno. Tega podatka pa sploh ni. In ne, ni vseen drek al je naravno prisoten ali dodan. Če je ves naravno prisoten samo v rozinah, potem nimam težav s tem. Da pa se ga po nepotrebnem dodaja, pa me moti.
Razumem Rejzorjev bes, ker gre to tud men na živce.
Dodaten cukr tlačijo že povsod.
In kako naj vem kok ga je dodanga, če tega ne piše? Men se ne da neki izračunavat v štacun. Tako da je največje olajšanje napis "No sugar added". Je pa redek.
Ampak cukr je eden od manjših problemov.
c3p0 ::
oemdzi ::
Dokler pa boste potrošniki pljuvali po kapitalizmu, in še zmeraj uživali njegove dobrine, potem pa jah...
Kot, da izjaviš: " Dokler pa boste pljuvali po onesnaženem zraku in ga še vedno vdihavali, potem pa jah.." Podobne so tudi izjave v stilu, da, če ti kaj ne paše, pa se odseli..
*Črna grafična kartica z rumeno lučko in varčnim hladilnikom*
Neslišen intel procesor iz lepe modre škatle* 2 enakomerno ploščata rama*
*overclockan napajalnik in varno ohišje z modro lučko* Hofer gamer copate*
Neslišen intel procesor iz lepe modre škatle* 2 enakomerno ploščata rama*
*overclockan napajalnik in varno ohišje z modro lučko* Hofer gamer copate*
hammock ::
Cuker je najvecji zdravstveni problem sodobnega casa. Pri nas ta hujse se prihaja, Americani so ze zdavnaj tam.
To da imas pubertetnike z diabetesom ni normalno.
Ni izkljucno problem cukra, ampak na splosno rafiniranih OH in seveda samega kalorijskega vnosa (ki je tudi posledica nihanja cukra v krvi in konstante lacnosti), ter pomanjkanja vlaknin (ki upocasnijo absorbcijo cukra).
Hkrati se fura neko gonijo proti mascobam, kot da so glavni krivec za debelost. Niso, cuker je. Vsak, ki ima voljo poskusit low carb prehrano za kaksen mesec lahko to potrdi na sebi.
To da imas pubertetnike z diabetesom ni normalno.
Ni izkljucno problem cukra, ampak na splosno rafiniranih OH in seveda samega kalorijskega vnosa (ki je tudi posledica nihanja cukra v krvi in konstante lacnosti), ter pomanjkanja vlaknin (ki upocasnijo absorbcijo cukra).
Hkrati se fura neko gonijo proti mascobam, kot da so glavni krivec za debelost. Niso, cuker je. Vsak, ki ima voljo poskusit low carb prehrano za kaksen mesec lahko to potrdi na sebi.
thramos ::
Razumem Rejzorjev bes, ker gre to tud men na živce.
Dodaten cukr tlačijo že povsod.
In kako naj vem kok ga je dodanga, če tega ne piše? Men se ne da neki izračunavat v štacun. Tako da je največje olajšanje napis "No sugar added". Je pa redek.
Ampak cukr je eden od manjših problemov.
Saj ni jezen, ker se dodaja cuker, ampak ker mu je par ljudi povedalo, da se moti v svojem razmišljanju, ter da bo moral, če bo žele pri svoji prehrani narediti nekaj, kar bo dejansko imelo učinek, izven svoje "confort zone" in narediti kaj malo težjega kot s police vzeti drugo predelano sranje. Skratka - groza, normalenmu človeku ne preostane drugega, kot da se začne usajat.
Saj tudi ti kažeš podobno - na živce ti gre, ker moraš neki računat v štacun.
Kar je napisal FiReFTW pa v osnovi vse drži.
tikitoki ::
Oh koliko zmotnega razmišljanja v tej temi, sam imam precej znanja o zdravju in prehrani in smernicah kar se tiče zadnjih raziskav v tej smeri, in bi rad samo par stvari razčistil da nebo takšnega laičnega razmišljanja v tej temi, torej če koga zanimajo dejstva si lahko prebere, če pa ne pa si nerabi:
1.Sladkor ne redi, kalorije redijo, to je znanstveno dokazano in potrjeno kot zakon termodinamike, čez to ne gre, sladkor ne redi, navkljub temu kolikor ljudi je v to prepričano.
Lahko bi napisal celo knjigo pa razložil zakaj je tako, ampak bi bilo preveč zapleteno in preveč časa vzelo, in verjetno preveč boring za 99.9% ljudi da bi sploh prebralo.
Primer: Človek je na twinky dieti shujšal (dieti keri je jedel 2/3 samih sladkarij in cukra, ampak je držal kalorični deficit), a naj nebi blo to nemogoče če cuker redi? Očitno ni tako.
2.Glikemični indeks je popolnoma nekoristna informacija, ker vidim da je omenjena v tej temi, ampak očitno ljudje nimajo razumevanja kaj to je da govorijo takšne nesmiselne stvari.
Glikemični indeks krompirja je 85.
Glikemični indeks korenja je 71.
Glikemični indeks belega sladkorja je 65.
To pomeni da krompir pa korenje bol drastično in hitro zvišata krvni sladkor kot beli sladkor sam? Daj mi naj en pametnjakovič razloži kako je to možno, glede na to da je GI tako pomemben v dvigu krvnega sladkorja?
Odgovor je da ni, in da je nekoristna informacija.
-GI samo upošteva koliko bi naj 100g OH določene hrane dvignilo krvni sladkor v primerjavi z 100g OH v drugi hrani, to pa je popolnoma zgrešeno, ker ima hrana različno količino OH.
100g cukra ima recimo 100g ogljikovih hidratov, medtem ko 100g korenja ima le 6.7g ogljikovih hidratov, kar pomeni da če bi hoteli da nam korenje zviša krvni sladkor hitreje kot 100g cukra, tako kot po glikemičnemu indeksu kaže da ga, bi morali pojest več kot kilo pa pol korenja, malo nepraktično ali?
-GI upošteva samo hrano v izolaciji, ljudi so hranli z samo to hrano na tešče in merili odziv krvnega sladkorja, problem je da ko dodamo drugo hrano se to čist spremeni, kakor hitro dodamo beljakovine in maščobe k neki hrani se bo vpliv na krvni sladkor čist spremenil pa se bo vse to povozlo po domače povedano in dvig krvnega sladkorja čist spremenil, ali skoraj izničil. Če bi jedel 100g čistega cukra na tešče bi ti kar konkretno in hitro zvišalo krvni sladkor, dodaš polek file piščanca in avokado (kar je dosti maščob in beljakovin) in se to čist spremeni, prebava upočasni in se krvni sladkor dvigne dosti počasneje. Polek tega ne upošteva drugih faktorjev kot je količina vlaknin v hrani, vlaknine tudi znižujejo dvig krvnega sladkorja. Tudi ne upoštevajo da različni ljudje imajo različne vplive, določene hrana bo določeni osebi bolj dvignila krvni sladkor kot čist istra količina iste hrane neki drugi osebi.
-Za zdravega aktivnega človeka je popolnoma nepomembno kolk se dvigne krvni sladkor, zato je informacija koliko hrana dvigne krvni sladkor koristna edino diabetikom, vendar je za njih bolj koristna informacija glikemični load, kateri upošteva količino ogljikovih hidratov v določeni hrani.. čeprav ima tudi ta pomankljivosti ker ne upošteva druge hrane v razmerju z to hrano, kar zelo spremeni vse, ampak je rahlo bolj natančen podatek za diabetike kot pa glikemični indeks.
3.Cuker ne škodi telesu in ne dela škodo telesu kot eni predvidevajo, cuker se uporabi kot vir energije za telesne funkcije in energijo za gibanje in telesno aktivnost, tudi določeni organi ogromno zavisijo od energije od cukra in porabljajo to energijo.
In ja, naravni cuker v banani, naravni cuker v krompirju, naravni cuker v bilokeri hrani, dodani cuker v mars čokoladici, vse se na koncu uporabi za isto stvar, za energijo za procese v telesu in gibanje in fizično aktivnost, tako da v tem pogledu ni razlike, kot eni pravijo da je čist drugač cuker v banani kot cuker v mars čokoladici, v bistvu je pa en in isti drek, edina razlika je da banana ima še druge stvari ki jih mars nima, določene vitamine, minerale, več vlaknin, phitonutriente itd.. mars pa pač tega nima, torej v tem pogledu nudi manj hranilnosti kot banana, vendar pa sam cuker v obeh se porabi na isti način, in ni razlike v njem.
4.Za zdrav življenski slog je priporočeno dodatne sladkorje v hrani omejit na največ 10% dnevnega vnosa, oziroma če pojemo 2500 kalorij bi naj največ 250 kalorij prišlo v obliki dodanih sladkorjev.
Ne zato ker bi sladkor sam škodil ampak ker so prazne kalorije brez kakršnekoli hranilne vrednosti vitaminov, mineralov itd... in razne raziskave in študije so pokazale da ko se vnos dodanih sladkorjev poveča na več kot 10% dnevnega vnosa, začenja bit zelo težko dosečt priporočene dnevne vnose vitaminov, mineralov itd..
Seveda, sladkorna nolezen tipa 2, nima nobene povezave z pogostimi skoki sladkorja v krvi. Kar posredno vodi do slabsega odziva na inzulin in s tem povezanih problemov.
K da je debelost edini problek.
Pa ze dejstvo da so to prazne kalorije je dovolj
FiReFTW ::
Cuker je najvecji zdravstveni problem sodobnega casa. Pri nas ta hujse se prihaja, Americani so ze zdavnaj tam.
To da imas pubertetnike z diabetesom ni normalno.
Ni izkljucno problem cukra, ampak na splosno rafiniranih OH in seveda samega kalorijskega vnosa (ki je tudi posledica nihanja cukra v krvi in konstante lacnosti), ter pomanjkanja vlaknin (ki upocasnijo absorbcijo cukra).
Hkrati se fura neko gonijo proti mascobam, kot da so glavni krivec za debelost. Niso, cuker je. Vsak, ki ima voljo poskusit low carb prehrano za kaksen mesec lahko to potrdi na sebi.
Popolna bedarija, nobenega dokaza ni da je uživanje cukra povezano z diabetesom pri zdravih aktivnih posameznikih, če pa govorimo o neaktivnih posameznikih ki sedijo po cele dneve za računalnikom in jejo 90% predelano hrano z minimalnimi vitamini, minerali itd... pol pa je ogromno drugih vzrokov za vpliv tega kaj trdiš, nemorš kr vrčt krivdo na eno stvar ker ti pač tako paše, in ker verjameš vsemu kaj prebereš v člankih na 24ur.com.
Za debelost so glavni krivec prenajedanje in nič druga, in pa neaktivnost posameznika.
Low carb deluje dobro pri enih v smislu da se počutijo boljše, več energije, itd... pri enih pa deluje boljše high carb.. odvisno od posameznika in kako prenaša kakšno hrano.
Seveda, sladkorna nolezen tipa 2, nima nobene povezave z pogostimi skoki sladkorja v krvi. Kar posredno vodi do slabsega odziva na inzulin in s tem povezanih problemov.
K da je debelost edini problem.
Pa ze dejstvo da so to prazne kalorije je dovolj
Prazne kalorije so.
Za debelost ni kriv sladkor ampak prenajedanje hrane.
Nobenih dokazov ni da sladkor vodi v sladkorno bolezen tipa 2, to je tak mit da me izjemno razburi ko nekdo pride ven z takšno bedarijo.
Še enkrat ponavljam, pri ZDRAVIH in AKTIVNIH ljudjeh ni popolnoma noben problem sladkor oziroma ogljikovi hidrati, za dodan sladkor k prehrani pa sem že omenil da je smiselno držat količino le tega do največ 10% totalnega vnosa kalorij, ker drugač bo težko dosečt dnevne količine vitaminov, mineralov itd.. kar lahko na dolgi rok vodi v določene zdravstvene težave.
Če pa nekdo ima diabetes potem pa je to drugače, tisti človek je pa bolan, in pri takem človeku je pa potrebna sprememba prehrane in vsekakor ni priporočena velikanska količina ogljikovih hidratov v dieti, kar pa še ne pomeni da bi morali vsi diabetiki uživati low carb, je čist odvisno od tega kako huda je bolezen pri njih in koliko je njihov pankreas zmožen, dokler si merijo sladkor in ga držijo in so aktivni je čist odvisno od posameznika koliko ogljikovih hidratov lahko uživajo.
Glede povzročiteljev diabetesa tipa 2 pa:
"Type 2 DM is due primarily to lifestyle factors and genetics.15 A number of lifestyle factors are known to be important to the development of type 2 DM. These are physical inactivity, sedentary lifestyle, cigarette smoking and generous consumption of alcohol.16 Obesity has been found to contribute to approximately 55% of cases of type 2 DM.17 The increased rate of childhood obesity between the 1960s and 2000s is believed to have led to the increase in type 2 DM in children and adolescents.18 Environmental toxins may contribute to the recent increases in the rate of type 2 DM. A weak positive correlation has been found between the concentration in the urine of bisphenol A, a constituent of some plastics, and the incidence of type 2 DM.19
There is a strong inheritable genetic connection in type 2 DM, having relatives (especially first degree) with type 2 DM increases the risks of developing type 2 DM substantially. Concordance among monozygotic twins is close to 100%, and about 25% of those with the disease have a family history of DM.
There are many medical conditions which can potentially give rise to, or exacerbate type 2 DM. These include obesity, hypertension, elevated cholesterol (combined hyperlipidemia), and with the condition often termed metabolic syndrome (it is also known as Syndrome X, Reaven's syndrome).24 Other causes include acromegaly, Cushing's syndrome, thyrotoxicosis, pheochromocytoma, chronic pancreatitis, cancer, and drugs."
References
1. Ahmed AM. History of diabetes mellitus. Saudi Med J 2002. Apr;23(4):373-378 [PubMed]
2. Diabetes mellitus history- from ancient to modern times. Available at http://science.jrank.org/pages/2044/Dia... (accessed on 22nd July, 2011)
3. Patlak M. New weapons to combat an ancient disease: treating diabetes. FASEB J 2002. Dec;16(14):1853 10.1096/fj.02-0974bkt [PubMed] [Cross Ref]
4. Maitra A, Abbas AK. Endocrine system. In: Kumar V, Fausto N, Abbas AK (eds). Robbins and Cotran Pathologic basis of disease (7th ed) 2005. Philadelphia, Saunders; 1156-1226.
5. Chen L, Magliano DJ, Zimmet PZ. The worldwide epidemiology of type 2 diabetes mellitus: present and future perspectives. Nature reviews endocrinology. Available at: www.nature.com/uidfinder (Accessed 22nd December 2011)
6. Genetic basis of type 1 and type2 diabetes, obesity, and their complications. Advances and emerging opportunities in diabetes research: a Strategic Planning report of the DMICC. www2.niddk.nih.gov/NR (Accessed 22nd December 2011).
7. Azevedo M, Alla S. Diabetes in sub-saharan Africa: kenya, mali, mozambique, Nigeria, South Africa and zambia. Int J Diabetes Dev Ctries 2008. Oct;28(4):101-108 10.4103/0973-3930.45268 [PMC free article] [PubMed] [Cross Ref]
8. Global burden of diabetes. International Diabetes federation. Diabetic atlas fifth edition 2011, Brussels. Available at http://www.idf.org/diabetesatlas (Accessed 18th December 2011).
9. Chamnan P, Simmons RK, Forouhi NG, Luben R. Khaw Ky, Wareham NJ et al. Incidence of type 2 diabetes using proposed HbA1c diagnostic criteria in the EPIC-Norflok cohort: Implication for preventive strategies. Available at http://care.diabetesjournal.org (Accessed 19th December 2011). [PMC free article] [PubMed]
10. Zimmet P, Alberti KG, Shaw J. Global and societal implications of the diabetes epidemic. Nature 2001. Dec;414(6865):782-787 10.1038/414782a [PubMed] [Cross Ref]
11. Mbanya JC. The burden of type 2 diabetes mellitus in the African diaspora. Available at www.medscape.com/view article/560718_2
12. Department of Health and Human Services. Centres for Disease Control and Prevention, 2011. National diabetes fact sheet: national estimates and general information on diabetes and prediabetes in the United States, 2011. Available at http://www.cdc.gov/diabetes/pubs/pdf/nd... (Accessed December, 20th 2011).
13. Wild S, Roglic G, Green A, Sicree R, King H. Global prevalence of diabetes: estimate for the year 2000 and projections for 2030. Diabetes Care 2004;127(5):1047-1053 .10.2337/diacare.27.5.1047 [PubMed] [Cross Ref]
14. Yach D, Hawkes C, Gould CL, Hofman KJ. The global burden of chronic diseases: overcoming impediments to prevention and control. JAMA 2004. Jun;291(21):2616-2622 10.1001/jama.291.21.2616 [PubMed] [Cross Ref]
15. Ripsin CM, Kang H, Urban RJ. Management of blood glucose in type 2 diabetes mellitus. Am Fam Physician 2009. Jan;79(1):29-36 [PubMed]
16. Hu FB, Manson JE, Stampfer MJ, Colditz G, Liu S, Solomon CG, et al. Diet, lifestyle, and the risk of type 2 diabetes mellitus in women. N Engl J Med 2001. Sep;345(11):790-797 10.1056/NEJMoa010492 [PubMed] [Cross Ref]
17. Prevalence of overweight and obesity among adults with diagnosed Diabetes United States, 1988-1994 and 1999-2000"Centers for Disease Control and Prevention (CDC) (November 2004) MMWR. Morbidity and Mortality Weekly Report; 53(45): 1066-1068. [PubMed]
18. Barlow SE and the Expert committee Expert committee recommendations regarding the prevention, assessment and treatment of childhood and adolescent overweight and obesity: Summary report. Paediatrics 2007;120:S164-S192 .10.1542/peds.2007-2329C [PubMed] [Cross Ref]
19. Lang IA, Galloway TS, Scarlett A, Henley WE, Depledge M, Wallace RB, et al. Association of urinary bisphenol A concentration with medical disorders and laboratory abnormalities in adults. JAMA 2008. Sep;300(11):1303-1310 10.1001/jama.300.11.1303 [PubMed] [Cross Ref]
20. Rother KI. Diabetes treatment-bridging the divide. N Engl J Med 2007. Apr;356(15):1499-1501 10.1056/NEJMp078030 [PMC free article] [PubMed] [Cross Ref]
21. McCarthy MI. Genomics, type 2 diabetes, and obesity. N Engl J Med 2010. Dec;363(24):2339-2350 10.1056/NEJMra0906948 [PubMed] [Cross Ref]
22. Walley AJ, Blakemore AI, Froguel P. Genetics of obesity and the prediction of risk for health. Hum Mol Genet 2006. Oct;15(Spec No 2):R124-R130 10.1093/hmg/ddl215 [PubMed] [Cross Ref]
23. Camastra S, Bonora E, Del Prato S, Rett K, Weck M, Ferrannini E, EGIR (European Group for the Study of Insulin Resistance) Effect of obesity and insulin resistance on resting and glucose-induced thermogenesis in man. Int J Obes Relat Metab Disord 1999. Dec;23(12):1307-1313 10.1038/sj.ijo.0801072 [PubMed] [Cross Ref]
24. Alberti KG, Zimmet P, Shaw J, IDF Epidemiology Task Force Consensus Group The metabolic syndrome-a new worldwide definition. Lancet 2005. Sep;366(9491):1059-1062 10.1016/S0140-6736(05)67402-8 [PubMed] [Cross Ref]
25. Powers AC. Diabetes mellitus. In: Fauci AS, Braunwauld E, Kasper DL, Hauser SL, Longo DL, Jameson JL, Loscalzo J (eds). Harrison's Principles of Internal Medicine.17th ed, New York, McGraw-Hill; 2008: 2275-2304.
26. Jack L, Jr, Boseman L, Vinicor F. Aging Americans and diabetes. A public health and clinical response. Geriatrics 2004. Apr;59(4):14-17 [PubMed]
27. Lovejoy JC. The influence of dietary fat on insulin resistance. Curr Diab Rep 2002. Oct;2(5):435-440 10.1007/s11892-002-0098-y [PubMed] [Cross Ref]
28. Kahn CR. Banting Lecture. Insulin action, diabetogenes, and the cause of type II diabetes. Diabetes 1994. Aug;43(8):1066-1084 [PubMed]
29. Robertson RP. Antagonist: diabetes and insulin resistance-philosophy, science, and the multiplier hypothesis. J Lab Clin Med 1995. May;125(5):560-564, discussion 565 [PubMed]
30. Fujioka K. Pathophysiology of type 2 diabetes and the role of incretin hormones and beta-cell dysfunction. JAAPA 2007; suppl 3-8. [PubMed]
31. Garcia-Roves PM. Mitochondrial pathophysiology and type 2 diabetes mellitus. Arch Physiol Biochem 2011. Jul;117(3):177-187 10.3109/13813455.2011.584538 [PubMed] [Cross Ref]
32. Cox EM, Elelman D. Test for screening and diagnosis of type 2 diabetes. Clin Diabetes 2009;4(27):132-138 .10.2337/diaclin.27.4.132 [Cross Ref]
33. Harris MI, Klein R, Welborn TA, Knuiman MW. Onset of NIDDM occurs at least 4-7 yr before clinical diagnosis. Diabetes Care 1992. Jul;15(7):815-819 10.2337/diacare.15.7.815 [PubMed] [Cross Ref]
34. International Expert Committee International Expert Committee report on the role of the A1C assay in the diagnosis of diabetes. Diabetes Care 2009;32:1-8 .10.2337/dc09-S001 [PMC free article] [PubMed] [Cross Ref]
35. Willi C, Bodenmann P, Ghali WA, Faris PD, Cornuz J. Active smoking and the risk of type 2 diabetes: a systematic review and meta-analysis. JAMA 2007. Dec;298(22):2654-2664 10.1001/jama.298.22.2654 [PubMed] [Cross Ref]
36. Yoon KH, Lee JH, Kim JW, Cho JH, Choi YH, Ko SH, et al. Epidemic obesity and type 2 diabetes in Asia. Lancet 2006. Nov;368(9548):1681-1688 10.1016/S0140-6736(06)69703-1 [PubMed] [Cross Ref]
37. Boffetta P, Mclerran D, Chan Y, Manami I, Sinha R, Gupta PC, et al. Body mass index and diabetes mellitus in Asia. A cross sectional pooled analysis of 900,000 individuals in the Asia cohort consortium 2011. Available at www.plosoni.org/article/info (Accessed December 2011). [PMC free article] [PubMed]
38. Chiniwala N, Jabbour S. Management of diabetes mellitus in the elderly. Curr Opin Endocrinol Diabetes Obes 2011. Apr;18(2):148-152 10.1097/MED.0b013e3283444ba0 [PubMed] [Cross Ref]
39. Collier CA, Bruce CR, Smith AC, Lopaschuk G, Dyck DJ. Metformin counters the insulin-induced suppression of fatty acid oxidation and stimulation of triacyglycerol storage in rodents skeletal muscle. Am J Physiol Endocrinol Metab 2006;219(1):182-189 .10.1152/ajpendo.00272.2005 [PubMed] [Cross Ref]
40. Kim YD, Park KG, Lee YS, Park YY, Kim DK, Nedumaran B, et al. Metformin inhibits hepatic gluconeogenesis through AMP-activated protein kinase-dependent regulation of the orphan nuclear receptor SHP. Diabetes 2008. Feb;57(2):306-314 10.2337/db07-0381 [PubMed] [Cross Ref]
41. van Staa T, Abenhaim L, Monette J. Rates of hypoglycemia in users of sulfonylureas. J Clin Epidemiol 1997. Jun;50(6):735-741 10.1016/S0895-4356(97)00024-3 [PubMed] [Cross Ref]
42. Shorr RI, Ray WA, Daugherty JR, Griffin MR. Individual sulfonylureas and serious hypoglycemia in older people. J Am Geriatr Soc 1996. Jul;44(7):751-755 [PubMed]
43. Scheen AJ. Drug interactions of clinical importance with antihyperglycaemic agents: an update. Drug Saf 2005;28(7):601-631 10.2165/00002018-200528070-00004 [PubMed] [Cross Ref]
44. Fuhlendorff J, Rorsman P, Kofod H, Brand CL, Rolin B, MacKay P, et al. Stimulation of insulin release by repaglinide and glibenclamide involves both common and distinct processes. Diabetes 1998. Mar;47(3):345-351 10.2337/diabetes.47.3.345 [PubMed] [Cross Ref]
45. Blicklé JF. Meglitinide analogues: a review of clinical data focused on recent trials. Diabetes Metab 2006. Apr;32(2):113-120 10.1016/S1262-3636(07)70257-4 [PubMed] [Cross Ref]
46. Yki-Järvinen H. Thiazolidinediones. N Engl J Med 2004. Sep;351(11):1106-1118 10.1056/NEJMra041001 [PubMed] [Cross Ref]
47. Coniff RF, Shapiro JA, Seaton TB, Bray GA. Multicenter, placebo-controlled trial comparing acarbose (BAY g 5421) with placebo, tolbutamide, and tolbutamide-plus-acarbose in non-insulin-dependent diabetes mellitus. Am J Med 1995. May;98(5):443-451 10.1016/S0002-9343(99)80343-X [PubMed] [Cross Ref]
48. Kawamori R, Tajima N, Iwamoto Y, Kashiwagi A, Shimamoto K, Kaku K, Voglibose Ph-3 Study Group Voglibose for prevention of type 2 diabetes mellitus: a randomised, double-blind trial in Japanese individuals with impaired glucose tolerance. Lancet 2009. May;373(9675):1607-1614 10.1016/S0140-6736(09)60222-1 [PubMed] [Cross Ref]
49. Stonehouse AH, Darsow T, Maggs DG. Incretin-based therapies. J Diabetes 2011. (published online ahead of print).
50. Pratley RE, Salsali A. Inhibition of DPP-4: a new therapeutic approach for the treatment of type 2 diabetes. Curr Med Res Opin 2007. Apr;23(4):919-931 10.1185/030079906X162746 [PubMed] [Cross Ref]
51. Barnett A. DPP-4 inhibitors and their potential role in the management of type 2 diabetes. Int J Clin Pract 2006. Nov;60(11):1454-1470 10.1111/j.1742-1241.2006.01178.x [PubMed] [Cross Ref]
52. Mayfield JA, White RD. Insulin therapy for type 2 diabetes: rescue, augmentation, and replacement of beta-cell function. Am Fam Physician 2004. Aug;70(3):489-500 [PubMed]
53. Burge MR, Schade DS. Insulins. Endocrinol Metab Clin North Am 1997. Sep;26(3):575-598 10.1016/S0889-8529(05)70268-1 [PubMed] [Cross Ref]
54. Cameron CG, Bennett HA. Cost-effectiveness of insulin analogues for diabetes mellitus. CMAJ 2009. Feb;180(4):400-407 10.1503/cmaj.081180 [PMC free article] [PubMed] [Cross Ref]
55. Rosenstock J, Lorber DL, Gnudi L, Howard CP, Bilheimer DW, Chang PC, et al. Prandial inhaled insulin plus basal insulin glargine versus twice daily biaspart insulin for type 2 diabetes: a multicentre randomised trial. Lancet 2010. Jun;375(9733):2244-2253 10.1016/S0140-6736(10)60632-0 [PubMed] [Cross Ref]
56. Black C, Cummins E, Royle P, Philip S, Waugh N. The clinical effectiveness and cost-effectiveness of inhaled insulin in diabetes mellitus: a systematic review and economic evaluation. Health Technol Assess 2007. Sep;11(33):1-126 [PubMed]
57. Inhaled insulin and diabetes. Diabetes monitor. Information, education, and support for people with diabetes. Available at: www.diabetesmonitor.com/inhaled.htm (Accessed 21st December 2011).
58. Mikhail N. Quick-release Bromocriptine for Treatment of Type 2 diabetes. Curr Drug Deliv 2011. (Published online ahead of print). [PubMed]
59. Tahrani AA, Bailey CJ, Del Prato S, Barnett AH. Management of type 2 diabetes: new and future developments in treatment. Lancet 2011. Jul;378(9786):182-197 10.1016/S0140-6736(11)60207-9 [PubMed] [Cross Ref]
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: FiReFTW ()
hammock ::
Popolna bedarija, nobenega dokaza ni da je uživanje cukra povezano z diabetesom pri zdravih aktivnih posameznikih, če pa govorimo o neaktivnih posameznikih ki sedijo po cele dneve za računalnikom in jejo 90% predelano hrano z minimalnimi vitamini, minerali itd... pol pa je ogromno drugih vzrokov za vpliv tega kaj trdiš, nemorš kr vrčt krivdo na eno stvar ker ti pač tako paše, in ker verjameš vsemu kaj prebereš v člankih na 24ur.com.
Telesno aktivnih posameznikov ki se zdravo prehranjujejo v ameriski druzbi tako rekoc nimas vec, oziroma res majhen procent, moja trditev pa velja za preostalih 95+%. Prenaziranje je tam vsakdan.
Prezivim dovolj casa v US da mi je jasno kaj je njihova tezava. 100-150 gramov cukra dnevno ni normalno. To da v trgovini tezko najdes maslo, smetano, mleko, pijace brez dodanega sladkorja je absurd.
tikitoki ::
Cuker je najvecji zdravstveni problem sodobnega casa. Pri nas ta hujse se prihaja, Americani so ze zdavnaj tam.
To da imas pubertetnike z diabetesom ni normalno.
Ni izkljucno problem cukra, ampak na splosno rafiniranih OH in seveda samega kalorijskega vnosa (ki je tudi posledica nihanja cukra v krvi in konstante lacnosti), ter pomanjkanja vlaknin (ki upocasnijo absorbcijo cukra).
Hkrati se fura neko gonijo proti mascobam, kot da so glavni krivec za debelost. Niso, cuker je. Vsak, ki ima voljo poskusit low carb prehrano za kaksen mesec lahko to potrdi na sebi.
Popolna bedarija, nobenega dokaza ni da je uživanje cukra povezano z diabetesom pri zdravih aktivnih posameznikih, če pa govorimo o neaktivnih posameznikih ki sedijo po cele dneve za računalnikom in jejo 90% predelano hrano z minimalnimi vitamini, minerali itd... pol pa je ogromno drugih vzrokov za vpliv tega kaj trdiš, nemorš kr vrčt krivdo na eno stvar ker ti pač tako paše, in ker verjameš vsemu kaj prebereš v člankih na 24ur.com.
Za debelost so glavni krivec prenajedanje in nič druga, in pa neaktivnost posameznika.
Low carb deluje dobro pri enih v smislu da se počutijo boljše, več energije, itd... pri enih pa deluje boljše high carb.. odvisno od posameznika in kako prenaša kakšno hrano.
Seveda, sladkorna nolezen tipa 2, nima nobene povezave z pogostimi skoki sladkorja v krvi. Kar posredno vodi do slabsega odziva na inzulin in s tem povezanih problemov.
K da je debelost edini problem.
Pa ze dejstvo da so to prazne kalorije je dovolj
Prazne kalorije so.
Za debelost ni kriv sladkor ampak prenajedanje hrane.
Nobenih dokazov ni da sladkor vodi v sladkorno bolezen tipa 2, to je tak mit da me izjemno razburi ko nekdo pride ven z takšno bedarijo.
Še enkrat ponavljam, pri ZDRAVIH in AKTIVNIH ljudjeh ni popolnoma noben problem sladkor oziroma ogljikovi hidrati, za dodan sladkor k prehrani pa sem že omenil da je smiselno držat količino le tega do največ 10% totalnega vnosa kalorij, ker drugač bo težko dosečt dnevne količine vitaminov, mineralov itd.. kar lahko na dolgi rok vodi v določene zdravstvene težave.
Če pa nekdo ima diabetes potem pa je to drugače, tisti človek je pa bolan, in pri takem človeku je pa potrebna sprememba prehrane in vsekakor ni priporočena velikanska količina ogljikovih hidratov v dieti, kar pa še ne pomeni da bi morali vsi diabetiki uživati low carb, je čist odvisno od tega kako huda je bolezen pri njih in koliko je njihov pankreas zmožen, dokler si merijo sladkor in ga držijo in so aktivni je čist odvisno od posameznika koliko ogljikovih hidratov lahko uživajo.
Glede povzročiteljev diabetesa tipa 2 pa:
"Type 2 DM is due primarily to lifestyle factors and genetics.15 A number of lifestyle factors are known to be important to the development of type 2 DM. These are physical inactivity, sedentary lifestyle, cigarette smoking and generous consumption of alcohol.16 Obesity has been found to contribute to approximately 55% of cases of type 2 DM.17 The increased rate of childhood obesity between the 1960s and 2000s is believed to have led to the increase in type 2 DM in children and adolescents.18 Environmental toxins may contribute to the recent increases in the rate of type 2 DM. A weak positive correlation has been found between the concentration in the urine of bisphenol A, a constituent of some plastics, and the incidence of type 2 DM.19
There is a strong inheritable genetic connection in type 2 DM, having relatives (especially first degree) with type 2 DM increases the risks of developing type 2 DM substantially. Concordance among monozygotic twins is close to 100%, and about 25% of those with the disease have a family history of DM.
There are many medical conditions which can potentially give rise to, or exacerbate type 2 DM. These include obesity, hypertension, elevated cholesterol (combined hyperlipidemia), and with the condition often termed metabolic syndrome (it is also known as Syndrome X, Reaven's syndrome).24 Other causes include acromegaly, Cushing's syndrome, thyrotoxicosis, pheochromocytoma, chronic pancreatitis, cancer, and drugs."
References
1. Ahmed AM. History of diabetes mellitus. Saudi Med J 2002. Apr;23(4):373-378 [PubMed]
2. Diabetes mellitus history- from ancient to modern times. Available at http://science.jrank.org/pages/2044/Dia... (accessed on 22nd July, 2011)
3. Patlak M. New weapons to combat an ancient disease: treating diabetes. FASEB J 2002. Dec;16(14):1853 10.1096/fj.02-0974bkt [PubMed] [Cross Ref]
4. Maitra A, Abbas AK. Endocrine system. In: Kumar V, Fausto N, Abbas AK (eds). Robbins and Cotran Pathologic basis of disease (7th ed) 2005. Philadelphia, Saunders; 1156-1226.
5. Chen L, Magliano DJ, Zimmet PZ. The worldwide epidemiology of type 2 diabetes mellitus: present and future perspectives. Nature reviews endocrinology. Available at: www.nature.com/uidfinder (Accessed 22nd December 2011)
6. Genetic basis of type 1 and type2 diabetes, obesity, and their complications. Advances and emerging opportunities in diabetes research: a Strategic Planning report of the DMICC. www2.niddk.nih.gov/NR (Accessed 22nd December 2011).
7. Azevedo M, Alla S. Diabetes in sub-saharan Africa: kenya, mali, mozambique, Nigeria, South Africa and zambia. Int J Diabetes Dev Ctries 2008. Oct;28(4):101-108 10.4103/0973-3930.45268 [PMC free article] [PubMed] [Cross Ref]
8. Global burden of diabetes. International Diabetes federation. Diabetic atlas fifth edition 2011, Brussels. Available at http://www.idf.org/diabetesatlas (Accessed 18th December 2011).
9. Chamnan P, Simmons RK, Forouhi NG, Luben R. Khaw Ky, Wareham NJ et al. Incidence of type 2 diabetes using proposed HbA1c diagnostic criteria in the EPIC-Norflok cohort: Implication for preventive strategies. Available at http://care.diabetesjournal.org (Accessed 19th December 2011). [PMC free article] [PubMed]
10. Zimmet P, Alberti KG, Shaw J. Global and societal implications of the diabetes epidemic. Nature 2001. Dec;414(6865):782-787 10.1038/414782a [PubMed] [Cross Ref]
11. Mbanya JC. The burden of type 2 diabetes mellitus in the African diaspora. Available at www.medscape.com/view article/560718_2
12. Department of Health and Human Services. Centres for Disease Control and Prevention, 2011. National diabetes fact sheet: national estimates and general information on diabetes and prediabetes in the United States, 2011. Available at http://www.cdc.gov/diabetes/pubs/pdf/nd... (Accessed December, 20th 2011).
13. Wild S, Roglic G, Green A, Sicree R, King H. Global prevalence of diabetes: estimate for the year 2000 and projections for 2030. Diabetes Care 2004;127(5):1047-1053 .10.2337/diacare.27.5.1047 [PubMed] [Cross Ref]
14. Yach D, Hawkes C, Gould CL, Hofman KJ. The global burden of chronic diseases: overcoming impediments to prevention and control. JAMA 2004. Jun;291(21):2616-2622 10.1001/jama.291.21.2616 [PubMed] [Cross Ref]
15. Ripsin CM, Kang H, Urban RJ. Management of blood glucose in type 2 diabetes mellitus. Am Fam Physician 2009. Jan;79(1):29-36 [PubMed]
16. Hu FB, Manson JE, Stampfer MJ, Colditz G, Liu S, Solomon CG, et al. Diet, lifestyle, and the risk of type 2 diabetes mellitus in women. N Engl J Med 2001. Sep;345(11):790-797 10.1056/NEJMoa010492 [PubMed] [Cross Ref]
17. Prevalence of overweight and obesity among adults with diagnosed Diabetes United States, 1988-1994 and 1999-2000"Centers for Disease Control and Prevention (CDC) (November 2004) MMWR. Morbidity and Mortality Weekly Report; 53(45): 1066-1068. [PubMed]
18. Barlow SE and the Expert committee Expert committee recommendations regarding the prevention, assessment and treatment of childhood and adolescent overweight and obesity: Summary report. Paediatrics 2007;120:S164-S192 .10.1542/peds.2007-2329C [PubMed] [Cross Ref]
19. Lang IA, Galloway TS, Scarlett A, Henley WE, Depledge M, Wallace RB, et al. Association of urinary bisphenol A concentration with medical disorders and laboratory abnormalities in adults. JAMA 2008. Sep;300(11):1303-1310 10.1001/jama.300.11.1303 [PubMed] [Cross Ref]
20. Rother KI. Diabetes treatment-bridging the divide. N Engl J Med 2007. Apr;356(15):1499-1501 10.1056/NEJMp078030 [PMC free article] [PubMed] [Cross Ref]
21. McCarthy MI. Genomics, type 2 diabetes, and obesity. N Engl J Med 2010. Dec;363(24):2339-2350 10.1056/NEJMra0906948 [PubMed] [Cross Ref]
22. Walley AJ, Blakemore AI, Froguel P. Genetics of obesity and the prediction of risk for health. Hum Mol Genet 2006. Oct;15(Spec No 2):R124-R130 10.1093/hmg/ddl215 [PubMed] [Cross Ref]
23. Camastra S, Bonora E, Del Prato S, Rett K, Weck M, Ferrannini E, EGIR (European Group for the Study of Insulin Resistance) Effect of obesity and insulin resistance on resting and glucose-induced thermogenesis in man. Int J Obes Relat Metab Disord 1999. Dec;23(12):1307-1313 10.1038/sj.ijo.0801072 [PubMed] [Cross Ref]
24. Alberti KG, Zimmet P, Shaw J, IDF Epidemiology Task Force Consensus Group The metabolic syndrome-a new worldwide definition. Lancet 2005. Sep;366(9491):1059-1062 10.1016/S0140-6736(05)67402-8 [PubMed] [Cross Ref]
25. Powers AC. Diabetes mellitus. In: Fauci AS, Braunwauld E, Kasper DL, Hauser SL, Longo DL, Jameson JL, Loscalzo J (eds). Harrison's Principles of Internal Medicine.17th ed, New York, McGraw-Hill; 2008: 2275-2304.
26. Jack L, Jr, Boseman L, Vinicor F. Aging Americans and diabetes. A public health and clinical response. Geriatrics 2004. Apr;59(4):14-17 [PubMed]
27. Lovejoy JC. The influence of dietary fat on insulin resistance. Curr Diab Rep 2002. Oct;2(5):435-440 10.1007/s11892-002-0098-y [PubMed] [Cross Ref]
28. Kahn CR. Banting Lecture. Insulin action, diabetogenes, and the cause of type II diabetes. Diabetes 1994. Aug;43(8):1066-1084 [PubMed]
29. Robertson RP. Antagonist: diabetes and insulin resistance-philosophy, science, and the multiplier hypothesis. J Lab Clin Med 1995. May;125(5):560-564, discussion 565 [PubMed]
30. Fujioka K. Pathophysiology of type 2 diabetes and the role of incretin hormones and beta-cell dysfunction. JAAPA 2007; suppl 3-8. [PubMed]
31. Garcia-Roves PM. Mitochondrial pathophysiology and type 2 diabetes mellitus. Arch Physiol Biochem 2011. Jul;117(3):177-187 10.3109/13813455.2011.584538 [PubMed] [Cross Ref]
32. Cox EM, Elelman D. Test for screening and diagnosis of type 2 diabetes. Clin Diabetes 2009;4(27):132-138 .10.2337/diaclin.27.4.132 [Cross Ref]
33. Harris MI, Klein R, Welborn TA, Knuiman MW. Onset of NIDDM occurs at least 4-7 yr before clinical diagnosis. Diabetes Care 1992. Jul;15(7):815-819 10.2337/diacare.15.7.815 [PubMed] [Cross Ref]
34. International Expert Committee International Expert Committee report on the role of the A1C assay in the diagnosis of diabetes. Diabetes Care 2009;32:1-8 .10.2337/dc09-S001 [PMC free article] [PubMed] [Cross Ref]
35. Willi C, Bodenmann P, Ghali WA, Faris PD, Cornuz J. Active smoking and the risk of type 2 diabetes: a systematic review and meta-analysis. JAMA 2007. Dec;298(22):2654-2664 10.1001/jama.298.22.2654 [PubMed] [Cross Ref]
36. Yoon KH, Lee JH, Kim JW, Cho JH, Choi YH, Ko SH, et al. Epidemic obesity and type 2 diabetes in Asia. Lancet 2006. Nov;368(9548):1681-1688 10.1016/S0140-6736(06)69703-1 [PubMed] [Cross Ref]
37. Boffetta P, Mclerran D, Chan Y, Manami I, Sinha R, Gupta PC, et al. Body mass index and diabetes mellitus in Asia. A cross sectional pooled analysis of 900,000 individuals in the Asia cohort consortium 2011. Available at www.plosoni.org/article/info (Accessed December 2011). [PMC free article] [PubMed]
38. Chiniwala N, Jabbour S. Management of diabetes mellitus in the elderly. Curr Opin Endocrinol Diabetes Obes 2011. Apr;18(2):148-152 10.1097/MED.0b013e3283444ba0 [PubMed] [Cross Ref]
39. Collier CA, Bruce CR, Smith AC, Lopaschuk G, Dyck DJ. Metformin counters the insulin-induced suppression of fatty acid oxidation and stimulation of triacyglycerol storage in rodents skeletal muscle. Am J Physiol Endocrinol Metab 2006;219(1):182-189 .10.1152/ajpendo.00272.2005 [PubMed] [Cross Ref]
40. Kim YD, Park KG, Lee YS, Park YY, Kim DK, Nedumaran B, et al. Metformin inhibits hepatic gluconeogenesis through AMP-activated protein kinase-dependent regulation of the orphan nuclear receptor SHP. Diabetes 2008. Feb;57(2):306-314 10.2337/db07-0381 [PubMed] [Cross Ref]
41. van Staa T, Abenhaim L, Monette J. Rates of hypoglycemia in users of sulfonylureas. J Clin Epidemiol 1997. Jun;50(6):735-741 10.1016/S0895-4356(97)00024-3 [PubMed] [Cross Ref]
42. Shorr RI, Ray WA, Daugherty JR, Griffin MR. Individual sulfonylureas and serious hypoglycemia in older people. J Am Geriatr Soc 1996. Jul;44(7):751-755 [PubMed]
43. Scheen AJ. Drug interactions of clinical importance with antihyperglycaemic agents: an update. Drug Saf 2005;28(7):601-631 10.2165/00002018-200528070-00004 [PubMed] [Cross Ref]
44. Fuhlendorff J, Rorsman P, Kofod H, Brand CL, Rolin B, MacKay P, et al. Stimulation of insulin release by repaglinide and glibenclamide involves both common and distinct processes. Diabetes 1998. Mar;47(3):345-351 10.2337/diabetes.47.3.345 [PubMed] [Cross Ref]
45. Blicklé JF. Meglitinide analogues: a review of clinical data focused on recent trials. Diabetes Metab 2006. Apr;32(2):113-120 10.1016/S1262-3636(07)70257-4 [PubMed] [Cross Ref]
46. Yki-Järvinen H. Thiazolidinediones. N Engl J Med 2004. Sep;351(11):1106-1118 10.1056/NEJMra041001 [PubMed] [Cross Ref]
47. Coniff RF, Shapiro JA, Seaton TB, Bray GA. Multicenter, placebo-controlled trial comparing acarbose (BAY g 5421) with placebo, tolbutamide, and tolbutamide-plus-acarbose in non-insulin-dependent diabetes mellitus. Am J Med 1995. May;98(5):443-451 10.1016/S0002-9343(99)80343-X [PubMed] [Cross Ref]
48. Kawamori R, Tajima N, Iwamoto Y, Kashiwagi A, Shimamoto K, Kaku K, Voglibose Ph-3 Study Group Voglibose for prevention of type 2 diabetes mellitus: a randomised, double-blind trial in Japanese individuals with impaired glucose tolerance. Lancet 2009. May;373(9675):1607-1614 10.1016/S0140-6736(09)60222-1 [PubMed] [Cross Ref]
49. Stonehouse AH, Darsow T, Maggs DG. Incretin-based therapies. J Diabetes 2011. (published online ahead of print).
50. Pratley RE, Salsali A. Inhibition of DPP-4: a new therapeutic approach for the treatment of type 2 diabetes. Curr Med Res Opin 2007. Apr;23(4):919-931 10.1185/030079906X162746 [PubMed] [Cross Ref]
51. Barnett A. DPP-4 inhibitors and their potential role in the management of type 2 diabetes. Int J Clin Pract 2006. Nov;60(11):1454-1470 10.1111/j.1742-1241.2006.01178.x [PubMed] [Cross Ref]
52. Mayfield JA, White RD. Insulin therapy for type 2 diabetes: rescue, augmentation, and replacement of beta-cell function. Am Fam Physician 2004. Aug;70(3):489-500 [PubMed]
53. Burge MR, Schade DS. Insulins. Endocrinol Metab Clin North Am 1997. Sep;26(3):575-598 10.1016/S0889-8529(05)70268-1 [PubMed] [Cross Ref]
54. Cameron CG, Bennett HA. Cost-effectiveness of insulin analogues for diabetes mellitus. CMAJ 2009. Feb;180(4):400-407 10.1503/cmaj.081180 [PMC free article] [PubMed] [Cross Ref]
55. Rosenstock J, Lorber DL, Gnudi L, Howard CP, Bilheimer DW, Chang PC, et al. Prandial inhaled insulin plus basal insulin glargine versus twice daily biaspart insulin for type 2 diabetes: a multicentre randomised trial. Lancet 2010. Jun;375(9733):2244-2253 10.1016/S0140-6736(10)60632-0 [PubMed] [Cross Ref]
56. Black C, Cummins E, Royle P, Philip S, Waugh N. The clinical effectiveness and cost-effectiveness of inhaled insulin in diabetes mellitus: a systematic review and economic evaluation. Health Technol Assess 2007. Sep;11(33):1-126 [PubMed]
57. Inhaled insulin and diabetes. Diabetes monitor. Information, education, and support for people with diabetes. Available at: www.diabetesmonitor.com/inhaled.htm (Accessed 21st December 2011).
58. Mikhail N. Quick-release Bromocriptine for Treatment of Type 2 diabetes. Curr Drug Deliv 2011. (Published online ahead of print). [PubMed]
59. Tahrani AA, Bailey CJ, Del Prato S, Barnett AH. Management of type 2 diabetes: new and future developments in treatment. Lancet 2011. Jul;378(9786):182-197 10.1016/S0140-6736(11)60207-9 [PubMed] [Cross Ref]
Kar ni res. En izmed faktorjev so tudi sladkorji in ni problema nalepiti tudi znanstvenih clqnkov, ki to trdijo. Sam na telefonu tega teb na ljubo ne bom pocel.
Razen da si samoozvani strokovnjak za zdravo prehrani. Kaj te naredi kompetengega da sodis o tako zapleteni in kobec koncev kontraverzni zadevi?
Darko! ::
Razumem Rejzorjev bes, ker gre to tud men na živce.
Dodaten cukr tlačijo že povsod.
In kako naj vem kok ga je dodanga, če tega ne piše? Men se ne da neki izračunavat v štacun. Tako da je največje olajšanje napis "No sugar added". Je pa redek.
Ampak cukr je eden od manjših problemov.
Saj ni jezen, ker se dodaja cuker, ampak ker mu je par ljudi povedalo, da se moti v svojem razmišljanju, ter da bo moral, če bo žele pri svoji prehrani narediti nekaj, kar bo dejansko imelo učinek, izven svoje "confort zone" in narediti kaj malo težjega kot s police vzeti drugo predelano sranje. Skratka - groza, normalenmu človeku ne preostane drugega, kot da se začne usajat.
Saj tudi ti kažeš podobno - na živce ti gre, ker moraš neki računat v štacun.
Kar je napisal FiReFTW pa v osnovi vse drži.
Evo, od zjutraj kos sem rekel, da mi gre neoznačevanje na živce, sem šel iz "confort zone" in naredu en majhen krog (56 km)z biciklom. Na konc sem se ustavil v štacuni in nabavu mesni burek, ga odnesu v bližnji bife in ga poplaknu z svetlim nefiltriranimin. V bistvu sem zadovoljen
Ampak neoznačevanje dodanega cukra mi gre še zmer na živce !
RejZoR ::
Razumem Rejzorjev bes, ker gre to tud men na živce.
Dodaten cukr tlačijo že povsod.
In kako naj vem kok ga je dodanga, če tega ne piše? Men se ne da neki izračunavat v štacun. Tako da je največje olajšanje napis "No sugar added". Je pa redek.
Ampak cukr je eden od manjših problemov.
Saj ni jezen, ker se dodaja cuker, ampak ker mu je par ljudi povedalo, da se moti v svojem razmišljanju, ter da bo moral, če bo žele pri svoji prehrani narediti nekaj, kar bo dejansko imelo učinek, izven svoje "confort zone" in narediti kaj malo težjega kot s police vzeti drugo predelano sranje. Skratka - groza, normalenmu človeku ne preostane drugega, kot da se začne usajat.
Saj tudi ti kažeš podobno - na živce ti gre, ker moraš neki računat v štacun.
Kar je napisal FiReFTW pa v osnovi vse drži.
Šit ej, potrošnik ima potrošniške želje. Friendo, živimo v kapitalizmu. Zakaj pa misliš, da vsi proizvajalci na vse mogoče načine v rit lezejo kupcem? Torej, zakaj je naša želja po tem, da enostavno veš koliko cheap rafiniranega sladkorja so vtaknili v izdelek čist ekstra? Zakaj misliš, da je čedalje več izdelkov kjer pa ne tlačijo not brezveznega sladkorja? Kaj je tukaj spornega? Dol mi visi kaj si ti misliš o naših prehranjevalnih navadah in kolk ti ješ samo najbolj bio rožce. Govorimo zgolj o preprosti informaciji količine ekstra dodanega sladkorja. Nothing more, nothing less. Očitno too much to ask brez da bi se cel kup pametnjakovičev neki usajalo. Pač imamo določeni potrošniki željo vedit tud to. Zakaj pa se navajajo OH, beljakovine in maščlobe? Za koji K to rabimo? Naj folk je nepredelano hrano ane. Oh, tle pa ni problema ane? Mal razširit že obstoječo tabelco pa je cel problem oz nekaj blazno nezaslišanega.
Noben ne pravi, da jemo pa samo procesirano hrano ampak če pa vseeno jo in imaš željo se izgibat take, kjer dodajo nepotrebne količine dodatnega sladkorja, kaj je tukaj spornega? Če je sladkor not od osnovnih sestavin, naj bo, tiste sladkorje bi dobil če jem naravno sadje, kosmiče al pa oreščke, nikakor pa ne rabim zraven še 5 vrečk čistega rafiniranega sladkorja. As simple as that. In kot vidim nisem edini s tako nezaslišano željo.
Še najmanj pa ne rabim pridige o zdravi prehrani. Sladke pijače sem povsem črtal že par let nazaj in pijem izključno samo navadno vodo (razen kakšen kozarec samo ob posebnih priložnostih), ocvrte hrane skor ne poznam več, nedolgo nazaj sem isto kot sladke pijače črtal vse sladkarije nasplošno. Maščobe so mal zmanjšane ampak nikakor pa ne čist črtane, ker vem, da so nujne za precej stvari.
Angry Sheep Blog @ www.rejzor.com
next3steps ::
Ja, persona non grata še kako rabite moje pridige. Koliko sladkorja je zraven dodanega ali ne je vseeno. Saj verjetno veš, kdaj je sladkorja extra in kdaj ne ali pač?
killa bee ::
Nekdo je napisal da ni problem prekomernega uživanja dodanega sladkorja v sedanjem času.
Zakaj pa potem WHO ne priporoča več ko 25g sladkorja na dan in koliko ljudi se drži teh omejitev?
Zakaj pa potem WHO ne priporoča več ko 25g sladkorja na dan in koliko ljudi se drži teh omejitev?
RejZoR ::
next3steps je izjavil:
Ja, persona non grata še kako rabite moje pridige. Koliko sladkorja je zraven dodanega ali ne je vseeno. Saj verjetno veš, kdaj je sladkorja extra in kdaj ne ali pač?
Zato ker imam na profulu nek tag od moderatorja kateremu se je dvignil organ just because ti je pa res nek hud argument...
Angry Sheep Blog @ www.rejzor.com
next3steps ::
Ne, ti bi rad imel oznako na hrani, da bi se lahko fural na weeatnaturalfoodhype train.
Si nesposoben določiti, kdaj je v hrani dodan dodaten sladkor? Že nekje v vrtcu se otroke uči okusa hrane. V osnovni šoli se še podrobneje naučiš okusiti škrob in sladkor.
Si nesposoben določiti, kdaj je v hrani dodan dodaten sladkor? Že nekje v vrtcu se otroke uči okusa hrane. V osnovni šoli se še podrobneje naučiš okusiti škrob in sladkor.
RejZoR ::
Nobenega wedafaqisweeatwhatever traina, samo hočem vedit kolk so dodal cukra ekstra. Kaj ti ni jasno? Jebemo, 50 postov nekega brezveznega nabijanja o stvareh, ki nimajo nobene veze z omenjenim vprašanjem in pol sej jezst "persona non grata". Please shoot me in the neck.
Angry Sheep Blog @ www.rejzor.com
next3steps ::
In zakaj rabiš to vedeti? Želiš tudi vedeti na kakšni temperaturi se peče pica? Za končnega uporabnika je to nesmiseln podatek.
http://predlagam.vladi.si/
http://predlagam.vladi.si/
Invictus ::
Ena kost za vse vas...
Kako imajo razni veganski, eko pripravki rok eno leto, če pa kao naj ne bi bilo notri nobenih dodatkov?
Kako imajo razni veganski, eko pripravki rok eno leto, če pa kao naj ne bi bilo notri nobenih dodatkov?
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
http://goo.gl/2YuS2x
http://goo.gl/2YuS2x
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Davek na sladko, ste kaj veseli?! (strani: 1 2 3 4 5 6 )Oddelek: Loža | 36709 (29976) | Raptor F16 |
| » | Raziskava: zmanjšan energijski vnos koristi zdravju (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 12852 (9302) | Semafor |
| » | Misicna masa in diabetes (strani: 1 2 )Oddelek: Loža | 19944 (1032) | Aquinas |
| » | Sladkor je strup? (strani: 1 2 3 4 5 )Oddelek: Problemi človeštva | 39069 (34352) | energetik |
| » | Preveč sladkorja v sadnih jogurtih? (strani: 1 2 )Oddelek: Loža | 13497 (11451) | loveJDM |