» »

FRI vs FE

FRI vs FE

1
2
3

Mavrik ::

Pa saj vi veste da se na FRI učiš računalniško znanost (t.i. computer science) in ne kucanja spletnih strani? In da se na FEju ne učiš lotat?

Mislim wtf. FEjevci se večine zahtevnih tem FRIja niti dotaknejo ne (in ne, to ni kucanje PHP strani), FRIjevci pa vzamejo tudi zelo osnovni kos elektrotehnike.

Če je to vaša percepcija faksa preden se vpišete boste **močno** razočarani. O tem da vam tile faksi pri teh službah niti malo ne bodo pomagali niti ne govorim.
The truth is rarely pure and never simple.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Mavrik ()

lebdim ::

KraitPay ::

Kako da ne, zakaj pa smo morali narediti za internetne tehologije spletno stran iz HTML, PHP in JS? In ja na FE pri predmetu internetne tehnologije. Ne govori bedarij. Sem iz elektro stroke pa poznam PHP, JS, HTML, jquery, mysql pa še kaj bi se našlo. Zakaj? Ker smo imeli predmet + to me je tudi veseliko in mi je ostalo v spominu.

Seveda to ni nek profesionalni nivo, so pa osnove nekih baz, komunikacij in oblikovanjem spletnih strani z slikami, linkami, CSS itd... Že to da kot štromar in tudi marsikdo drug in pozna zgornje tehnologije govori zase.

k--p ::

Jaz sem bil na starem 4 letnem FRI UNI in sploh nismo imeli kaj praktičnega programiranja in spletnih tehnologij. Samo osnove java/c toliko, da si lahko pisal in razumel algoritme, se pravi zgolj eno od orodij/tehnik. Poudarek je bil na matematiki, algoritmih, logiki in drugih področjih CS ... Samega programiranja se lahko več naučiš v par mesecih z YouTube-om.

Dejansko je več praktičnega programiranja bilo po drugih faksih oz. visokošolskem programu.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: k--p ()

sandmat ::

KraitPay je izjavil:

Kako da ne, zakaj pa smo morali narediti za internetne tehologije spletno stran iz HTML, PHP in JS? In ja na FE pri predmetu internetne tehnologije. Ne govori bedarij. Sem iz elektro stroke pa poznam PHP, JS, HTML, jquery, mysql pa še kaj bi se našlo. Zakaj? Ker smo imeli predmet + to me je tudi veseliko in mi je ostalo v spominu.

Seveda to ni nek profesionalni nivo, so pa osnove nekih baz, komunikacij in oblikovanjem spletnih strani z slikami, linkami, CSS itd... Že to da kot štromar in tudi marsikdo drug in pozna zgornje tehnologije govori zase.


sem iz računalništva, pa poznam upore, kondenzatorje, oscilatorje, cel nabor TTL. Včasih celo kak kos analognih igrač iz 70ih. (sarkastično preberi citat zgoraj in nato nadaljevanje). To me še naredi štromarja. Bedarija je, da misliš, da te znanje menjavanja olja naredi dovolj dobrega za razvijalca novih motorjev. Ampak ja, mehaniki propadajo in delajo brez šole zato, ker itak zna vsak menjat olje.

Govorit o tem, da znaš osnovne besede in tvorjenje stavkov v nemščini te še naredi prevajalca. Delat spletno stran z linki in slikami in govorit o tem kot osnovnem znanju programiranja ... bože to znajo upokojenci. Lotat zna vsaka opica. Če vam je to cilj, se vpišite na FDV, tam boste na koncu študija veliko lažje prodajali takšen nivo znanja kot ekspertizo.

smoke ::

szalb je izjavil:

Če te zanima računalništvo, potem je ena možnost tudi IŠRM (interdisciplinarni študij računalništva in matematike), ki ga FRI izvaja skupaj s FMF. Tukaj je poudarek na teoretičnih osnovah, imaš več matematike in poudarek je na dokazih in izpeljavah. Tudi izpiti na FMF so večinoma težji (in včasih neprimerljivo težji) kot tisti na FRI (zlasti, če si izbereš kak eksotičen izbirni predmet skupaj z matematiki). Tudi študij splošne matematike je zelo relevanten, ker ko končaš, se na delu z lahkoto priučiš kar rabiš (če imaš vsaj malo občutka za programiranje).

Od študija sem odnesel ogromno. Naučiš se dokazovati pravilnost algoritmov; na program lahko gledaš kot na matematičen objekt ali pa kot na niz znakov nad neko končno abecedo; naučiš se, kako deluje prevajalnik; naučiš se osnov analize algoritmov; naučiš se osnove teorije računske zahtevnosti (obstajajo inheretno težki problemi, za katere verjetno pri določenih predpostavkah ne obstajajo učinkoviti algoritmi; obstajajo problemi, ki so "nerešljivi" v smislu, da ne obstaja program, ki problem reši v splošnem; ročna ura in "super-računalnik" sta "enako močna" v smislu, da vse kar lahko izračuna "super-računalnik", lahko izračuna tudi ročna ura, le "malo" počasneje dela (spet, "malo" v smislu, da je za konstanten faktor počasnejša); naučiš se, da lahko določene razrede rekurzivnih enačb rešujemo povsem algoritmično; naučiš se, kako delujejo določeni deli Wolfram Alpha; načiš se osnove kriptografije (z algoritmi in izreki); in še veliko, veliko drugih stvari.)

Študij ti spremeni pogled na računsko znanost (saj veš, kako je rekel Edsger Dijsktra: računalništvo ima toliko veze z računalnikom, kolikor ima astronomija veze s teleskopi). Dobiš globoko razumevanje temeljnih konceptov; danes z lahkoto odprem Cormen et al. in razumem celo poglavje ter rešim večino nalog; brez problemov preberem članek o Bitcoinu in razumem dober del, ker sem vse osnovne koncepte, ki nastopajo v članku, spoznal na študiju.


Zanimiv post. Kateri predmeti bi rekel, da so bili ključni za tvoje razumevanje Cormenove knjige? Diskretne strukture ali mogoče kaj drugega? Sprašujem, ker jo sam trenutno predelujem. :)

lebdim ::

Dajte se prosim nehat prepucavat in prepirat okrog tebe. Več spoštovanja in sodelovanja med ljudmi bi moralo biti, pa bi bilo takoj vse lepše.

Invictus ::

Ah, spet ideja da je FRI proizvodnja koderjev ... Daj nehajte srat. To je isto, kot bi rekel da se na FE učijo samo lotat in žičke skupaj vezat.

FRIjevcem ni treba znati elektronike, ker je računalništvo dovolj razvejana industrija, da tega ne rabiš. Za kaj bi en admin/programer podatkovnih baz moral kaj vedeti o hardwaru?

Razvoj hardwara, če ni ravno specifičen (kar v večini ni), oz. postane po pogovoru z FE/FRIjevcem, obsedenim s hardwarom, je preprosto predrag.

Danes lahko kupiš poceni hardware (Raspberry Pi, Orange Pi, pa cel kup ARM plat, Arduino, itn), da lahko pokriješ svojo rešitev. Dobiš tudi cel kup modulov, ki lahko zadostijo tvojim elektro fetišom po povezavi. Sestaviš skupaj. Rabiš samo napisati software.

Se spomnim debate s svojim sošolcem, kjer zdaj v službi delajo kao neko fensi ARM plato, na koncu se pa izkaže da je v bistvu Raspberry Pi brez navlake vmesnikov. V to so pa že zmetali takrat pol milijona EUR v razvoj hardwara in Linuxa. In eno leto časa. Zdaj je tega že več ...

Če bi kupili off-the-shelf hardwarsko rešitev, bi imeli že produkt za stranko in bi začeli služit denar.

Je pa velikokrat dejstvo, da FEjevcv preprosto manjka pregled nad celotno rešitvijo in okoljem. Ker se tega pač niso učili. To dejstvo preprosto vidimo tam, kjer je cel kup FEjevcev IT adminov. Ampak deluje dovolj dobro da so vsi happy ...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Invictus ()

Smurf ::

Invictus je izjavil:


Razvoj hardwara, če ni ravno specifičen (kar v večini ni), oz. postane po pogovoru z FE/FRIjevcem, obsedenim s hardwarom, je preprosto predrag.

Po drugi strani imas pa ravno v Sloveniji kar nekaj firm, ki zivijo od specificnega hwja z visoko dodano vrednostjo. Ce se splaca kaj s v Sloveniji proizvajati, so to ravno take stvari.

Invictus ::

Smurf je izjavil:

Invictus je izjavil:


Razvoj hardwara, če ni ravno specifičen (kar v večini ni), oz. postane po pogovoru z FE/FRIjevcem, obsedenim s hardwarom, je preprosto predrag.

Po drugi strani imas pa ravno v Sloveniji kar nekaj firm, ki zivijo od specificnega hwja z visoko dodano vrednostjo. Ce se splaca kaj s v Sloveniji proizvajati, so to ravno take stvari.

Saj specifika ... Je pač zato, ker so tudi tujci obsedeni s tem razvojem. In pa svoje znanje pač prodajaš naprej ... Hardwara namreč ... V veliko primerih bi off-the-shelf hardware zadostoval ...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

johnnyyy ::

Invictus je izjavil:

Danes lahko kupiš poceni hardware (Raspberry Pi, Orange Pi, pa cel kup ARM plat, Arduino, itn), da lahko pokriješ svojo rešitev. Dobiš tudi cel kup modulov, ki lahko zadostijo tvojim elektro fetišom po povezavi. Sestaviš skupaj. Rabiš samo napisati software.

Če se igraš doma v garaži potem ja, za zabavno elektroniko so cenejši Kitajci. Za kar koli resnega pa moraš prestopit te meje. K resnim strankam ne pristopiš z elektroniko s kupom žičk kjer zgleda kot ena bomba. Kako boš zagotavljal nekaj letno dobavljivost za svoj Pi? Izvedba QC testov, pridobivanje certifikatov, montiranje v ohišje itd.

Invictus je izjavil:

Se spomnim debate s svojim sošolcem, kjer zdaj v službi delajo kao neko fensi ARM plato, na koncu se pa izkaže da je v bistvu Raspberry Pi brez navlake vmesnikov. V to so pa že zmetali takrat pol milijona EUR v razvoj hardwara in Linuxa. In eno leto časa. Zdaj je tega že več ...

1leto časa in 500k v razvoj HW in SW je ogromno. Mi smo za eno stranko delali razvoj HW (prej so imeli vse na žičkah, pa je bilo potrebno stvari spraviti na shematiko narediti vezje in proizvodnjo 10 prototipov). To je bilo narejeno v slabem mesecu dni strošek cca 10k€ (večino časa je šlo za čakanje potrditev in na material). Recimo za drugo stranko smo junija začeli z izdelavo HW in SW (iz nule), trenutno je v fazi proizvodnje (vmes 2 seriji prototipov, redesign, testiranje, certifikacija). Te dve nista bile tehnično zahtevne (2 slojna plošča, nizke frekvence). Za eno zahtevno ploščo (10 slojev, 1066MHz DDR3 64bit bus, quad core procesor), ki je trenutno v razvoju pa je šlo cca 30k€ skupaj s serijo prototipov čas pa je cca pol leta (to ni efektiven čas, ker zraven delamo še druge prioritetnejše stvari). Torej za 500k so morali fajn zaplezat oz. delat nekaj hudo narobe.

NLight ::

DOOM_er je izjavil:

hehe :)je malo nerodno napisal, ampak je tudi v programu potrebno upoštevati ali imamo priklopljene notrjanje pull-upe ali pull-downe ali jih imamo zunaj, kako gledamo referenčno napetost, kdaj se upošteva ter katera, zakaj ni taka kot je napisana v datasheetu, zakaj se tranzistorji odpirajo na 0 in kateri se odpirajo na 1 ter zakaj je temu tako. To so stvari ki jih načeloma poznamo štromarji, malo FRIjevcev ve take malenkosti ki vplivajo na to ali bomo imeli čez en mesec skurjeno vezje ali ne. Vsi smo specializirani v določene stvari, sam nimam pojma o programiranju GUI-ja, znam pa razne Cortexe ipd, medtem ko je FRIjevcu datasheet Cortexa španska vas ampak včasih samo debelo gledam ko butne skupaj GUI v petih minutah. Da bi si pa merili penise med sabo kdo je bolj pomemben pa tako ali tako pri meni odpade. Do FRIjevcev imam spoštovanje zaradi znanja ki so ga oni osvojili in razvili tako da lahko jaz nemoteno delam na kompjutru brez problemov s programsko opremo, od FRIjevcev pa pričakujem da imajo malce respekta do nas ki jim "sestavljamo kište da imajo kje gonit kodo :D "

Simbioza in prav je tako


In kje tukaj je AI? A boš ti kot strojnik programiral kdaj naj avto zavije levo, desno, kam naj zavije... 'dol' pri mikrokontrolerjih v C-ju, ali boš to zadevo prepustil programerjem, da jo izpeljejo na višjem nivoju v C++? Jaz ne rečem da so strojniki nepotrebni pri izdelavi avta, zagotovo so. Ti kot strojnik pripraviš teren tako, da bo avto zavil na ukaz, programer pa potem spiše algoritem kdaj naj zavije in kam naj zavije. Torej izdelava AI avta nikakor ni le 'večinsko' delo strojnikov.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: NLight ()

DOOM_er ::

kdo je govoril o kakršnikoli AI, poleg tega se s strojnim vidom ukvarjamo tudi na FE in to zelo uspešno. Sicer sem pa štromar in ne strojnik. Strojnika sem ravno toliko da znam Solidworks in kako je potrebno postaviti konstrukcijo robotske celice.

Sicer pa glede na to kaj si vstrelil ravnokar prosim če take komentarje zadržiš zase. Govoril sem o frekvenčnih pretvornikih in ne o programski opremi za vožnjo avtomobila. To sta dve sicer povezane stvari ampak, hardwersko in programsko povsem ločeni. Veš kaj je frekvenčnik in čemu služi v električnih avtomobilih? Če ne si prvo preberi malo literature in potem začni s takimi izpadi. Se strinjam da so algoritmi za vožnjo avtomobila programsko bolj zahtevni, vednar spet, potrebno je poznavanje kinematike in dinamike robotskega sistema, česar vrjamem na FRIju niste imeli, potrebno je izvesti zaprtozančno regulacijsko zanko pogonskega sklopa (spet FE), strojni vid pa lahko načeloma naredijo in FE in FRI. Spet simbioza.
Robots will steal your job. But that's OK

Invictus ::

@DOOM_er

Daj ne nabijaj no ...

Praktično vsak FE/FRIjevec najde področje, o katerem nekdo na drugi strani nima pojma. Tako da je to prepucavanje brez zveze.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

DOOM_er ::

vem, ampak nasprotno gledano s strani NLight je tudi brezvezno prepucavanje.
Robots will steal your job. But that's OK

Invictus ::

Ko imaš 1x 5 let delovne dobe na enem področju, te nihče ne bo več vprašal, ali si študiral FRI ali FE. Tudi ko menjaš službo. Postane faks nepomemben. Seveda ne toliko, da ne bi preverili ali si ga končal.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

NLight ::

DOOM_er je izjavil:

kdo je govoril o kakršnikoli AI, poleg tega se s strojnim vidom ukvarjamo tudi na FE in to zelo uspešno. Sicer sem pa štromar in ne strojnik. Strojnika sem ravno toliko da znam Solidworks in kako je potrebno postaviti konstrukcijo robotske celice.

Sicer pa glede na to kaj si vstrelil ravnokar prosim če take komentarje zadržiš zase. Govoril sem o frekvenčnih pretvornikih in ne o programski opremi za vožnjo avtomobila. To sta dve sicer povezane stvari ampak, hardwersko in programsko povsem ločeni. Veš kaj je frekvenčnik in čemu služi v električnih avtomobilih? Če ne si prvo preberi malo literature in potem začni s takimi izpadi. Se strinjam da so algoritmi za vožnjo avtomobila programsko bolj zahtevni, vednar spet, potrebno je poznavanje kinematike in dinamike robotskega sistema, česar vrjamem na FRIju niste imeli, potrebno je izvesti zaprtozančno regulacijsko zanko pogonskega sklopa (spet FE), strojni vid pa lahko načeloma naredijo in FE in FRI. Spet simbioza.


Moja napaka. Nise videl da citirano sporočilo ni tvoje. Sploh pa sem narobe prebral. Piše električni, jaz pa prebral avtonomni...

szalb ::

smoke je izjavil:

szalb je izjavil:

Če te zanima računalništvo, potem je ena možnost tudi IŠRM (interdisciplinarni študij računalništva in matematike), ki ga FRI izvaja skupaj s FMF. Tukaj je poudarek na teoretičnih osnovah, imaš več matematike in poudarek je na dokazih in izpeljavah. Tudi izpiti na FMF so večinoma težji (in včasih neprimerljivo težji) kot tisti na FRI (zlasti, če si izbereš kak eksotičen izbirni predmet skupaj z matematiki). Tudi študij splošne matematike je zelo relevanten, ker ko končaš, se na delu z lahkoto priučiš kar rabiš (če imaš vsaj malo občutka za programiranje).

Od študija sem odnesel ogromno. Naučiš se dokazovati pravilnost algoritmov; na program lahko gledaš kot na matematičen objekt ali pa kot na niz znakov nad neko končno abecedo; naučiš se, kako deluje prevajalnik; naučiš se osnov analize algoritmov; naučiš se osnove teorije računske zahtevnosti (obstajajo inheretno težki problemi, za katere verjetno pri določenih predpostavkah ne obstajajo učinkoviti algoritmi; obstajajo problemi, ki so "nerešljivi" v smislu, da ne obstaja program, ki problem reši v splošnem; ročna ura in "super-računalnik" sta "enako močna" v smislu, da vse kar lahko izračuna "super-računalnik", lahko izračuna tudi ročna ura, le "malo" počasneje dela (spet, "malo" v smislu, da je za konstanten faktor počasnejša); naučiš se, da lahko določene razrede rekurzivnih enačb rešujemo povsem algoritmično; naučiš se, kako delujejo določeni deli Wolfram Alpha; načiš se osnove kriptografije (z algoritmi in izreki); in še veliko, veliko drugih stvari.)

Študij ti spremeni pogled na računsko znanost (saj veš, kako je rekel Edsger Dijsktra: računalništvo ima toliko veze z računalnikom, kolikor ima astronomija veze s teleskopi). Dobiš globoko razumevanje temeljnih konceptov; danes z lahkoto odprem Cormen et al. in razumem celo poglavje ter rešim večino nalog; brez problemov preberem članek o Bitcoinu in razumem dober del, ker sem vse osnovne koncepte, ki nastopajo v članku, spoznal na študiju.


Zanimiv post. Kateri predmeti bi rekel, da so bili ključni za tvoje razumevanje Cormenove knjige? Diskretne strukture ali mogoče kaj drugega? Sprašujem, ker jo sam trenutno predelujem. :)


Rekel bi, da kar vsi "matematični" predmeti iz prvega letnika, ne le zaradi vsebine ampak tudi zato, ker te naučijo razmišljati. Tudi kasneje so (po mojem) teoretični predmeti kar pomembni, da dosežeš neko stopnjo matematične zrelosti. (Diskretne strukture so za Cromen et al. mogoče bolj relevantne od drugih predmetov. Na sploh je pri vseh predmeti na FMF velik poudarek na razumevanju (definicije in podrobni dokazi) snovi in ravno to je tisto, kar ti pride prav pri takih knjigah: da znaš ponotranjit nek koncept (npr. veliki-O notacija); da vidiš, kaj je treba dokazat; da znaš neko lastnost prevesti na neko drugo enakovredno lastnost; itn. To je sicer precej mehek odgovor ampak vseeno upam, da sem vsaj približno odgovoril. :-)

qwertyy ::

Sem dijak na Srednji ekonomski šoli Ljubljana. Moja prva izbira bo FRI(VSŠ), druga pa FE(VSŠ)(aplikativna elektrotehnika). Imam nekaj vprašanj:

1. Za kateri program bi se odločili vi? (oba sta VSŠ)
2. Bo vpis na FRI letos "rekorden", ali se bo omejitev precej povišala?
3. V sedanji SŠ nismo imeli fizike. Je to lahko problem na FE?
4. Se lahko v primeru, da nisem sprejet na FRI vpišem na FE in po 1. letniku prepišem na FRI?

KraitPay ::

Te veseli:
-Elektronika in/ali avtomatika in/ali energetika in/ali in/ali tehniška kakovost in/ali telekomunikacije? Če tekaj od tega FE drugače pa si si že sam odgovoril v 4. vprašanju - odločil si se za FRI.

lebdim ::

Ne štekam, kaj toliko komplicirate okrog teh fakultet. Na koncu na delovnem mestu se verjetno v IT-ju itak vsa ta znanja iz različnih fakultet povežejo med seboj in je praktično vseeno, kam si hodil, ali na FRI, FE, FS, ali pa na pedagoško računalništvo.

Recimo, zgled: jaz ne poznam CNC strojev, vem pa, da je to stroj, naprava, ki mu moraš povedati, kaj želiš od njega, torej moraš mu dati neke ukaze, to je pa področje programiranja.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: lebdim ()

KraitPay ::

Ni kompliciranja. Ali si zopet povprečen delavec in delaš za povrečno plačo ali si nekaj več?

Nekaj več pa lahko postaneš samo in samo tako, da te stvar zanima in se zanjo izobražuješ tudi izven delovnega časa. No če si z FRI in te CNC ne veseli, veš pa kaj to dela, si lahko samo povprečnež. Če pa te stvar dejansko zanima, se zadevi posvetiš, pa lahko spišeš "napreden" program, še preden ga oni pretvori iz CAT programa. (Videl že osebno)

Stvari se povezujejo. Se strinjam, razlika je le to, da če imaš veliko znanja in je leto površinsko, si lahko samo povrečneš. Če veš malo in tisto bolj podrobno in si majster na svojem področju je to tisto, za kar te ima delodajalec in za kar si lahko tudi ustrezno plačan.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: KraitPay ()

Invictus ::

lebdim je izjavil:

Ne štekam, kaj toliko komplicirate okrog teh fakultet. Na koncu na delovnem mestu se verjetno v IT-ju itak vsa ta znanja iz različnih fakultet povežejo med seboj in je praktično vseeno, kam si hodil, ali na FRI, FE, FS, ali pa na pedagoško računalništvo.

V bistvu se ne. Ampak lahko pa živite v tem svetu ...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

sandmat ::

qwertyy: če se kakorkoli vidiš v programiranju (čez 10 let), potem FRI. Če raje delaš na terenu hands-on (čez 10 let), potem FE.

lebdim je izjavil:

Ne štekam, kaj toliko komplicirate okrog teh fakultet. Na koncu na delovnem mestu se verjetno v IT-ju itak vsa ta znanja iz različnih fakultet povežejo med seboj in je praktično vseeno, kam si hodil, ali na FRI, FE, FS, ali pa na pedagoško računalništvo.

Recimo, zgled: jaz ne poznam CNC strojev, vem pa, da je to stroj, naprava, ki mu moraš povedati, kaj želiš od njega, torej moraš mu dati neke ukaze, to je pa področje programiranja.


odlično se trudiš, ampak ne spet še v eni temi tlačit pedagoškega računalništva v isti koš kot FRI, FE in FS. Če boš 100x napisal to na s-t, še vedno ne bo držalo. Odgovor lahko najdeš v lastnem navedenem primeru in ostalih temah kjer si že obrazložil poblem iskanja zaposlitve s to izobrazbo (slednja pa izgleda tudi vzrok navedbe primera, kot ga ti navajaš).

amacar ::

sandmat je izjavil:


lebdim je izjavil:

Ne štekam, kaj toliko komplicirate okrog teh fakultet. Na koncu na delovnem mestu se verjetno v IT-ju itak vsa ta znanja iz različnih fakultet povežejo med seboj in je praktično vseeno, kam si hodil, ali na FRI, FE, FS, ali pa na pedagoško računalništvo.

Recimo, zgled: jaz ne poznam CNC strojev, vem pa, da je to stroj, naprava, ki mu moraš povedati, kaj želiš od njega, torej moraš mu dati neke ukaze, to je pa področje programiranja.


odlično se trudiš, ampak ne spet še v eni temi tlačit pedagoškega računalništva v isti koš kot FRI, FE in FS. Če boš 100x napisal to na s-t, še vedno ne bo držalo. Odgovor lahko najdeš v lastnem navedenem primeru in ostalih temah kjer si že obrazložil poblem iskanja zaposlitve s to izobrazbo (slednja pa izgleda tudi vzrok navedbe primera, kot ga ti navajaš).

Hvalabogu, sem mislil, da sem edini.

bizgech ::

Kako pa je z zaposlitvijo diplomantov FE? Kakšno delo lahko pričakuješ po koncu študija?
a) šraufanje po elektroniki, priklapljanje kablov in merjenje napetosti/toka
b) načrtovanje vezij na računalniku, pisanje programov za čipe, izvajanje elektro izračunov
c) nekaj popolnoma drugega

Vsi omenjate, da je odvisno od samostojnega dela doma... kaj točno to pomeni? A to, da moraš, ko prideš s predavanj, vzeti v roke material (voltmeter/ampermeter, nekaj elektromoterjev, generator napetosti, spajkalnik) in sestaviti neko zadevo ALI to, da moraš vzeti v roke zvezek in razmisliti, kjer ti pride v poštev formula s predavanj?

urli ::

Po moje to pomeni, da te pač vse v zvezi s štromom veseli do te mere, da tudi v prostem času delaš kaj v tej smeri - magari za hobi sestavljaš kakšnega robotka, delaš kaj z rassberry pie, kaj lotaš, mogoče programiraš ipd. Seveda to govorim kot lajik, ne vem kaj točno štromarje veseli :D

KraitPay ::

Uh na FE imaš pa takšno širino dela da kar glava boli. Sam sem iz FE.
Delaš lahko na elektroniki: razvoj plošč, testiranje plošč, testiranje modulov, programiranje vgrajenih sistemov (PIC, Cortex,...), simulacije vezij (multisim, labview), simulacije v splošnem (Matlab...).
Delaš lahko na močnostni elektroniki. Se pravi dimenzioniranje in testiranje/programiranje, popravljanje, diagnosticiranje preklopnih stikal, npr. frekvenčnih pretvornikov, razvoj frekvenčnih pretvornikov. Vse kar ima pač veze z vodenjem različnih elektromotorjev in vse v zvezi z magnetiko in indukcijo.
Delaš lahko kot "avtomatik" se pravi razvoj in programiranje PLCjev. Ker je tega veliko na trgu in ima vsak kaj malo drugače uštimano, se je treba dnevno učiti (Siemens, Omron, Mitchubishi, Unitronics...itd). Sem spada seveda razvoj električnega dela, elektro/pnevmatskega dela in programeskega dela.

Seveda imaš potem še različne alternative temu, kjer tudi delajo sošolci/kolegi npr. Alternativni viri energije, razvoj za lahka letala (elektronski moduli), strojni vid (razvoj strojnega vida, torej od elektronike naprej, do programiranja). Razvoj spletnih strani, razvoj mobilnih aplikacij (ja tudi tukaj imam sošolce, ki so diplomirali in sedaj delajo v drugih vodah)...

Tole je na hitro, kar sem se pač spomnil. Tega in podobnega je še veliko, tako da služba je zagotovljena, če le nisi podpovrečni lenuh in te to nič ne veseli.

Kar se pa tiče "izvajanja elektro računov" je pa tako, da je ohmov zakon temelj za vse. Pri vsem kar razvijaš in izdeluješ, boš uporabljal ohmov zakon, pa če to hočeš ali ne, tako ali drugače.

Markus386 ::

FE je res širok..

Energetike ne poznam toliko, avtomatiki delajo vse od biokibernetike (sicer bolj samo na faksu), prek programiranja raznoraznih kontrolerjev za vse živo (tudi robotika, ipd), po raznih firmah po sloveniji. Telekomunikacije so itak dve smeri v eni - imaš od analognih zadev, sevanj, anten, oddajnikov pa tega, do cisco routerjev in spletnih strani na drugi. Elektroniki pa tudi, analogni, digitalno, in vs kar paše zraven.

Seveda se pa vse te zadeve prekrivajo, tako da niso ravno ozke črte med njimi. Energetiki delajo s smartgridom, kjer TK-jevci gradijo omrežja zraven. Elektroniki razvijajo vezja za avtomatike, tkajevci omrežja, itd itd.

Je pa res, da je večina dela "hands on" bolj hands-on (glede na FRI), tako da je malo več poudarka na reševanju problemov z kombinacijo softwareja in hardvareja, medtem ko na friju, je večji poudarek na softwareju. Seveda je to tko.. če gledaš povprečje.. imaš še vedjo precej prekrivanja in ljudi z obeh faksov v zamenjanih vlogah.

          ::

Tudi jaz kolebam med tema dvema faksoma, oz. sem. Dam pa največ na mnenje fotra, ki ima v tujini računalniško firmo (cca. 70 zaposlenih) in delajo neke industrijske zadeve, se pravi kombinacija ne ravno trivialnega softwera in tudi hardwera. On pravi, da za osnovno kodiranje, po navodilih koga drugega, praktično ni pomembno, kakšna je podlaga v izobrazbi. Na višja (in bolje plačana) delovna mesta, kot so vodje projektov ali ljudje, ki postavljajo arhitekturo sistemov, pa glede na izkušnje praviloma postavlja ljudi s šolami računalniških smeri. Pravi, da je pri celotnem projektu programiranje le tisto zadnje, fizično delo, ki ga je potrebno opraviti. Pred tem pa so tiste veščine, ki jih ljudje z mišljenjem "FRI = branje vodiča programiranja za telebane" ne obvladujejo. Za vsa ne vem, ampak zame ni cilj celo življenje programirati.

KraitPay ::

Saj je tudi logično, da nek FRIjevc ne more biti nadzornik za skupino Embedded programerjev, saj se ne spozna toliko na strojno opremo okoli tistega čipa.
Res da ti zna sredi noči spisati takšno optimizirano kodo, da glava peče, vendar po drugi strani ne ve, kako deluje svet okoli tistega čipa. Njega zanima samo delovanje znotraj tistega čipa.

Sem že pisal na tem forumu, kakšne probleme smo imeli, ko smo imeli vaje z računalničarji, kjer je bilo treba sprogramirati določene vaje. Ker smo mi "štromarji" znanje samo osveževali, smo začeli z osnovami oni so bili že takoj skoraj na polovici. Problem je nastav, ko se je okoli čipa dodajale elektronske komponente. Npr. Termistor, Fotodetektor, optokopler in je bilo treba komunicirati oz. spisati kodo, ki bo "brala" tiste senzorje.
Seveda, ker ni niso poznali senzorjev in njihovega delovanja, niso znali spraviti projekt h koncu. Tisto analogno/digitalno pretvorbo so spisali v parih minutah, za kar smo mi potrebovali par UR. Da o izgledu kode sploh ne govorim. No tačas, ko so oni spoznavali osnove elektrotehnike, ohmovega zakona in ostalih fizikalnih principov, smo mi spisali kodo do nivoja, da je delovala kot mora.

Na koncu smo končali skoraj istočasno z razliko parih dneh. S tem da kar 50% njih ni razumelo fizike pri vsem tem, medtem, ko mi program smo razumeli in bi ga seveda lahko še nadgrajevali.

SO pa potem bili zelo jezni, ker smo večina po ustnem zagovoru dobili boljše ocene. Končali smo pravi čas, kodo smo solidno razumeli, bila je primitivna vendar je delovala, pri elektroniki pa ni bilo težav.
Računalničarji so kodo spisali hitreje in bolj učinkovito, vendar niso imeli pojma zakaj so izbrali točno tisti upor in zakaj je kondenzator tam zraven ter zakaj je tam operacijski ojačevalnik. Zakaj moram to vedet če sem računalničar, so se jezili.

In potem bi takšen naj bil tvoj "šef"? Programer je konec koncev samo fizični delavec, ki dela po navodilih nadrejenega. Tisti nadrejeni pa ima malo širši spekter znanja in ve, kako delujejo stvari in kako bi jih bilo treba rešiti.

Smurf ::

Ce smo posteni, lahko FE-jevec dobi znanje FRI-jevca in obratno. Faks ti da pac neko osnovo, ce si toliko kolikor sposoben lahko manjko na nekem podrocju zakrpas tudi kasneje.
Tako je tudi FRIjevec komot nadzornik embedded programerjev, sej jih imas nekaj.

Nizji programer je res samo fizicni delavec, ampak visje kot gres, vec ostalih zadolzitev dobis. Potem postanes tudi mentor, optimizator delovnih procesov, projektni vodja. Sploh v danasnjih casih. Razen, ce delas v neke multinacionalki na nekem strogo specializiranem podrocju.

Invictus ::

KraitPay je izjavil:

Saj je tudi logično, da nek FRIjevc ne more biti nadzornik za skupino Embedded programerjev, saj se ne spozna toliko na strojno opremo okoli tistega čipa.

No ja, ne bluzi. FRI ima lepo hardware smer, kjer se vse razloži. Ni pa to neka huda znanost, embedded. Delal tam več let. Škatla kot škatla s svojimi omejitvami. Ni treba tukaj tople vode odkrivat. Programiranje termistorjev, foto detektorjev in podobnih senzorjev pač ni neka znanost. Sama znanost je v podatkih in kaj narediti z njimi, kar pa nima s samim programiranjem nobene veze. Kako pa to sprogramirati, bi moralo biti napisano v design dokumentu.

Ravno tako ti jaz lahko najdem cel kup primerov, kjer je diplomant FE tako zabluzil IT infrastrukturo ali strukturo baze, da je bilo treba vse postavit na novo.

Kot je rekel Smurf, ni stvari, ki se je ne bi tako FEjevec ali FRIjevec priučil, če je dovolj odprte glave.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Invictus ()

sandmat ::

KraitPay je izjavil:


Na koncu smo končali skoraj istočasno z razliko parih dneh. S tem da kar 50% njih ni razumelo fizike pri vsem tem, medtem, ko mi program smo razumeli in bi ga seveda lahko še nadgrajevali.

SO pa potem bili zelo jezni, ker smo večina po ustnem zagovoru dobili boljše ocene. Končali smo pravi čas, kodo smo solidno razumeli, bila je primitivna vendar je delovala, pri elektroniki pa ni bilo težav.
Računalničarji so kodo spisali hitreje in bolj učinkovito, vendar niso imeli pojma zakaj so izbrali točno tisti upor in zakaj je kondenzator tam zraven ter zakaj je tam operacijski ojačevalnik. Zakaj moram to vedet če sem računalničar, so se jezili.


ouch kakšna bučka. Ne, s primitivno kodo stvari niste solidno razumeli, temveč ste skucali nekaj skupaj ravno toliko da dela. Ne pa si delat utvar, da je to kaj več vredno kot to, da računalničar vzame tistih par uporov in ga niti ne zanima zakaj so tam. To nam naredijo kitajci za 1$/dan, zakaj bi se obremenjevali s tem?

S "solidnim razumevanjem" primitivne kode ne boš nikoli spisal konkretnega embedded projekta. Res je, da ga računalničar tudi ne bo zlotal, ampak ga to niti ne moti, ker lahko vzame out of the box rešitev, ki stane 20$. Kodo pa bo spisal do nivoja, o katerem lahko z računalniškimi predmeti štromarja le sanjaš.

Takšne pavšalne zgodbice nikakor ne doprinesejo k dobremu imenu štromarja, zato bi se jih izogibal v izjavah, ki naj bi dosegle ravno obratno.

Invictus je izjavil:

Programiranje termistorjev, foto detektorjev in podobnih senzorjev pač ni neka znanost. Sama znanost je v podatkih in kaj narediti z njimi, kar pa nima s samim programiranjem nobene veze. Kako pa to sprogramirati, bi moralo biti napisano v design dokumentu.

Ravno tako ti jaz lahko najdem cel kup primerov, kjer je diplomant FE tako zabluzil IT infrastrukturo ali strukturo baze, da je bilo treba vse postavit na novo.

Kot je rekel Smurf, ni stvari, ki se je ne bi tako FEjevec ali FRIjevec priučil, če je dovolj odprte glave.


točno to. Spisat kodo ki bo na platici lavfala več kot 5 minut brez crasha je večja znanost kot naslavljanje par vhodov. Vsak inženir z malo inteligence pa se lahko tega priuči.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: sandmat ()

bizgech ::

Okej, razčistili smo, da se FE in FRI prekrivata in se lahko kljub študiju znajdeš v drugih vodah. Še vedno pa ne vem, kaj točno pomeni to, da med študijem ne delaš (karkoli že delo pomeni - ali programiranje ali lotanje ali zlaganje nekih robotkov itd.). Torej, če bo nekdo rešil vse domače naloge, kolokvije, izpite, ne bo pa ob študiju delal (glej prejšnji oklepaj), kako se bo to pri njemu poznalo?
- Bo imel težave pri polaganju izpitov?
- Bo imel težave pri pisanju diplomske naloge?
- Bo imel težave pri iskanju zaposlitve?

Markus386 ::

sandmat je izjavil:

KraitPay je izjavil:


Na koncu smo končali skoraj istočasno z razliko parih dneh. S tem da kar 50% njih ni razumelo fizike pri vsem tem, medtem, ko mi program smo razumeli in bi ga seveda lahko še nadgrajevali.

SO pa potem bili zelo jezni, ker smo večina po ustnem zagovoru dobili boljše ocene. Končali smo pravi čas, kodo smo solidno razumeli, bila je primitivna vendar je delovala, pri elektroniki pa ni bilo težav.
Računalničarji so kodo spisali hitreje in bolj učinkovito, vendar niso imeli pojma zakaj so izbrali točno tisti upor in zakaj je kondenzator tam zraven ter zakaj je tam operacijski ojačevalnik. Zakaj moram to vedet če sem računalničar, so se jezili.


ouch kakšna bučka. Ne, s primitivno kodo stvari niste solidno razumeli, temveč ste skucali nekaj skupaj ravno toliko da dela. Ne pa si delat utvar, da je to kaj več vredno kot to, da računalničar vzame tistih par uporov in ga niti ne zanima zakaj so tam. To nam naredijo kitajci za 1$/dan, zakaj bi se obremenjevali s tem?

S "solidnim razumevanjem" primitivne kode ne boš nikoli spisal konkretnega embedded projekta. Res je, da ga računalničar tudi ne bo zlotal, ampak ga to niti ne moti, ker lahko vzame out of the box rešitev, ki stane 20$. Kodo pa bo spisal do nivoja, o katerem lahko z računalniškimi predmeti štromarja le sanjaš.

Takšne pavšalne zgodbice nikakor ne doprinesejo k dobremu imenu štromarja, zato bi se jih izogibal v izjavah, ki naj bi dosegle ravno obratno.

Invictus je izjavil:

Programiranje termistorjev, foto detektorjev in podobnih senzorjev pač ni neka znanost. Sama znanost je v podatkih in kaj narediti z njimi, kar pa nima s samim programiranjem nobene veze. Kako pa to sprogramirati, bi moralo biti napisano v design dokumentu.

Ravno tako ti jaz lahko najdem cel kup primerov, kjer je diplomant FE tako zabluzil IT infrastrukturo ali strukturo baze, da je bilo treba vse postavit na novo.

Kot je rekel Smurf, ni stvari, ki se je ne bi tako FEjevec ali FRIjevec priučil, če je dovolj odprte glave.


točno to. Spisat kodo ki bo na platici lavfala več kot 5 minut brez crasha je večja znanost kot naslavljanje par vhodov. Vsak inženir z malo inteligence pa se lahko tega priuči.


No no.. stromar lahko importa library, ki vecino stvari pohendla sam, implementiral watchdoga, da ce zadeva crashne, da se restarta v roku pol sekunde, in je to to. Medtem ko ta skatlica za 20usd dela lepo v pisarni, ko jo pa enkrat postavis ven na mraz/vrocino/svetlobo/..., pa ne dela vec. Neglede na kolicino kode. Poglej ze recimo raspberry pi, kjer vse dela, poceni, super, pa ga fotkas z dslrjem (hint: mocan flash, mocnejsi od ledice na telefonu), pa crashne.

Pac, lahko si merimo ku*ce, kdo vec naredi... bistvo je pa, da rabis znat oboje, ali pa met v timu oboje, na vsakem od faksu je pa vec povdarka na enem od tega.

PARTyZAN ::

Ej, jaz sem FRIjevec, pa znam izbrskat informacije, ki jih potrebujem za uporabo watchdoga iz reference manuala. Big fucking deal.

Sploh pa je to prepucavanje brezpredmetno. Iz katerekoli smeri ze prides, se bos na svojem delovnem mestu priucil vseh znanj, ki jih potrebujes. Ni tezko, ce te zanima.

sandmat ::

Markus386 je izjavil:

No no.. stromar lahko importa library, ki vecino stvari pohendla sam, implementiral watchdoga, da ce zadeva crashne, da se restarta v roku pol sekunde, in je to to. Medtem ko ta skatlica za 20usd dela lepo v pisarni, ko jo pa enkrat postavis ven na mraz/vrocino/svetlobo/..., pa ne dela vec. Neglede na kolicino kode. Poglej ze recimo raspberry pi, kjer vse dela, poceni, super, pa ga fotkas z dslrjem (hint: mocan flash, mocnejsi od ledice na telefonu), pa crashne.


Bešter, si to ti (brez elektrotehnike bi to bil navaden post :D)?
izpostavljaš en bug, ki je je posledica faila štromarja, ne računalničarja. Se zgodi, greš in vzameš drugo platico. Kitajc ti jo lahko naredi za 1$, librarija ti pač za ta denar ne napiše. Večina uspešnih štromarjev v mojem okolju programira, lotajo pa vajenci (vsš, srednja šola).

Markus386 je izjavil:


Pac, lahko si merimo ku*ce, kdo vec naredi... bistvo je pa, da rabis znat oboje, ali pa met v timu oboje, na vsakem od faksu je pa vec povdarka na enem od tega.


seveda, še bolj pomembno pa je, da te faks ne definira, temveč lastna inteligenca. Faks je samo ena izmed variant, da prideš hitreje do željenega znanja in dobrega okolja, ki te motivira. za delodajalca pa je faks dokaz, da imaš dovolj samodiscipline, da prideš tudi čez nesmiselne predmete in s tem garancija, da boš na firmi projekt zaključil projekt ne glede na to "a se boš čutil da ti to sede delat", ali ne. Jebiga, produkti permisivne vzgoje rinejo tudi v tehnične vode in tega se delodajalci najbolj bojijo.

Kroos ::

bizgech je izjavil:

Okej, razčistili smo, da se FE in FRI prekrivata in se lahko kljub študiju znajdeš v drugih vodah. Še vedno pa ne vem, kaj točno pomeni to, da med študijem ne delaš (karkoli že delo pomeni - ali programiranje ali lotanje ali zlaganje nekih robotkov itd.). Torej, če bo nekdo rešil vse domače naloge, kolokvije, izpite, ne bo pa ob študiju delal (glej prejšnji oklepaj), kako se bo to pri njemu poznalo?
- Bo imel težave pri polaganju izpitov?
- Bo imel težave pri pisanju diplomske naloge?
- Bo imel težave pri iskanju zaposlitve?


Ali bo taka osebe imela težave pri polaganju izpitov in pisanju diplomske naloge je odvisno samo od nje same, torej od njene discipline in želje. Načeloma, če sam narediš domače naloge in vložiš nekaj truda v razumevanje / učenje snovi za kolokvije / izpite, bi morala zadeva iti skozi. Delovne izkušnje pa ti sigurno povečajo možnosti pri iskanju zaposlitve.

Sam mislim, da je fajn, da že ob študiju kaj delaš v kakšnem podjetju, saj si tako nabiraš pomembne izkušnje in pa konec koncev lahko obstaja neka verjetnost, da te zaposlijo. Po mojih izkušnjah je danes v Sloveniji (poleg vez in poznanstev) kar nekakšna "ustaljena praksa" (ne samo v računalništvu oz. elektro smeri, pač pa tudi v drugih področjih), da te najprej podjetje preizkusi kot študenta, potem pa te zaposlijo v kolikor rabijo kader. Pravtako delodajalci zahtevajo izkušnje, ko iščeje nove ljudi (drži sicer, da imajo včasih "malce" utopične zahteve, ampak to je druga zgodba). Najbolje, da vidiš koliko bi ti ostajalo prostega časa in se potem odločiš ali bi šel še delat zraven ali bi kaj razvijal v prostem času. Sigurno je velik + tudi, če si samoiniciativen in se kaj naučiš / raziskuješ sam, kot pa da ne delaš nič.

Sam sem študiral na FRI-ju in začel delati konec 2. letnika. Ne vem ali je bilo tako samo pri meni ali tudi pri kom drugim, ampak meni se je s tem odprlo novo obzorje. Drži, da sem imel zelo malo prostega časa (včasih tudi spanca), ampak mi niti sekunde ni žal, da sem še delal zraven. Študijske zadeve so se mi zdele lažje, začel sem ceniti znanje, ki so ga predavali na faksu (prej se mi je kar nekaj koristnih tematik zdelo bolj brezveze - se zavedam, da sem takrat bolj bluzil oz. nisem bil med najbolj pridnimi študenti) in ker sem v službi kar nekaj preprogramiral se je ta "kilometrina" začela poznati tudi pri pisanju domačih nalog / seminarskih / diplomski nalogi.

GummyBear ::

Meni se ravno ne zdi, da bi se faksa prekrivala (mogoče je prekrivanja 1% ali dva). Velik del (popravek: skoraj vsi) iz FRI-ja se zaposlijo kot razvijalci mobilnih ali desktop ali web aplikacij oz. spletnih strani. Tu štromar nima kaj početi - razen če zna programirati, elektro znanje mu tu nič ne pomeni.

In tudi, da bi nekdo iz FRI-ja zašel v FE vode mi je tudi malo nelogično. Na FRI-ju jih polovica ne zna ohmovega zakona, ne znajo delati z merilniki, ne poznajo dovolj podrobno elektro materiala. FRI-jevc zna samo to, da mora biti tokokrog sklenjen in nekje v tokokrogu mora biti baterija/akumulator. Pa vseeno, bolj verjetno se mi zdi, da bo FE-jevc zašel v FRI vode, kot pa obratno.

Smurf ::

GummyBear je izjavil:

Meni se ravno ne zdi, da bi se faksa prekrivala (mogoče je prekrivanja 1% ali dva). Velik del (popravek: skoraj vsi) iz FRI-ja se zaposlijo kot razvijalci mobilnih ali desktop ali web aplikacij oz. spletnih strani. Tu štromar nima kaj početi - razen če zna programirati, elektro znanje mu tu nič ne pomeni.

In tudi, da bi nekdo iz FRI-ja zašel v FE vode mi je tudi malo nelogično. Na FRI-ju jih polovica ne zna ohmovega zakona, ne znajo delati z merilniki, ne poznajo dovolj podrobno elektro materiala. FRI-jevc zna samo to, da mora biti tokokrog sklenjen in nekje v tokokrogu mora biti baterija/akumulator. Pa vseeno, bolj verjetno se mi zdi, da bo FE-jevc zašel v FRI vode, kot pa obratno.

To je zato, ker ne poznas studija na obeh smereh. Analiza vezij je samo en del(veja) FE-ja za katero se odlocis. Jaz sem na moji smeri elektrotehnike(avtomatika) zadnji 2 leti programiral pri prakticno vsakem predmetu, vezij pa prakticno nisem videl.

          ::

Meni se zdi popolnoma jasno, da se lahko tako FRIjevec, kakor FEjevec s časom nučita nasprotnega področja. Vprašanje je, koliko to traja in zakaj bi to kdo počel, a kljub temu naj bi taki ljudje obstajali. Kakor pa mi je uspelo izvedeti, večji problem predstavljajo taki, ki se imajo za nekaj več na podlagi zaključene smeri šole. Ker je moj vir iz področja računalništva, mi je navedel primere elektronikov, ki na podlagi programiranja krmilnikov (kjer se vse dogaja v okolju, omejenem na delo z vhodi in izhodi), svoje znanje programiranja posplošujejo kar na vsesplošno znanje o razvoju programske opreme. Verjetno pa obstaja tudi obratno. Ravno pred kratkim mi je demonstriral slikovit primer: naloga je bila izvesti krmiljenje enega parametra v proizvodnem procesu. "Samouki" programer je za to nekaj dni pisal zelo sofisticiran algoritem, ki pa vseeno ni deloval po zahtevah. Za zadevo je nato izvedel nekdo s širšim znanjem (menda elektronik), ki je v nekaj vrsticah napisal PID krmiljenje in nato porabil še nekaj ur za nastavitev parametrov.

Smurf ::

Ampak lahko pa tudi FRIjevcu v 15 min razlozis kako naresti good enough PID regulator in nastaviti parametre.

Ja pri resnih regulatorjih se stvari prece zakomplicirajo (in bi morali FRIjevci prebrati kar nekaj knjig), ampak po pravici receno tukaj zmrzne tudi 90% (95%?) stromarjev.

Invictus ::

Pri takih dodatnih napravcah so predvsem pomembne prejšnje izkušnje.

Prvič se je pa vsak zafrkaval.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

KraitPay ::

Amapak algoritem je računalniška domena. Se pravi integriranje, odvajanje, seštevanje in odštevanje. V ozadju laufa na mikroprocesorju program ki kalkulira. Me zanima koliko "programerjev" ve sploh kaj to PID je.
Ravno zaradi PID-a sem se na faxu skoraj skregal s profesorjem, ker smo morali pisati algoritem za PID. Ma odkrivanje tople vode mi ni všeč, sploh ker je to že vse razvito.
Kako pa uporablja je pa druga pesem, sploh vedeti odzive različnih procesov. PIDja ne bo šel nastavljat programer, prej štromar, zanimivo je pa to, da ga je verjetno še štromar implementiral v izdelek.
Vodenje elektromotorjev z zaprto regulacijo; tam ni nobenega programerja, ker nima tam kaj delat. Čeprav je 80% samo program, ostali balast je stikalna tehnika.

Smurf ::

KraitPay je izjavil:

Amapak algoritem je računalniška domena. Se pravi integriranje, odvajanje, seštevanje in odštevanje. V ozadju laufa na mikroprocesorju program ki kalkulira. Me zanima koliko "programerjev" ve sploh kaj to PID je.
Ravno zaradi PID-a sem se na faxu skoraj skregal s profesorjem, ker smo morali pisati algoritem za PID. Ma odkrivanje tople vode mi ni všeč, sploh ker je to že vse razvito.
Kako pa uporablja je pa druga pesem, sploh vedeti odzive različnih procesov. PIDja ne bo šel nastavljat programer, prej štromar, zanimivo je pa to, da ga je verjetno še štromar implementiral v izdelek.
Vodenje elektromotorjev z zaprto regulacijo; tam ni nobenega programerja, ker nima tam kaj delat. Čeprav je 80% samo program, ostali balast je stikalna tehnika.

Ne vem, jaz imam sodelovca FRIjevca, ki je programer, se je pa moral na parih projektih ukvarjati tudi z regulacijo. Prebral si je nekaj knjig in mu moram priznati, da ima sedaj bistveno vec znanja kot vecina FEjevce (avtomatikov, ki se ravno s tem ukvarjajo). Debate z njem na tem podrocju (sam sem ravno to FE-Avtomatik, ze s kar nekaj znanja tako teoreticnega kot prakticnega, tudi programer) so zelo konstruktivne, ker mi dostikrat prikaze zadeve iz drugega zornega kota. Verjetno so lahko izdelki ravno zato precej dobri, ker sem jaz stromar, priucen programiranja, on pa programer, priucen dolocenih stromarskih ved. Hkrati pa sva lep dokaz kako so lahko oba pocneva, oba dela.

          ::

Saj moj namen ni bil poveličevati te ali one smeri, pač pa povdariti to, da programiranje ne pomeni samo pisanja kode, ampak je potrebno tudi poznavanje "algoritmov in podatkovnih struktur", da se kodiranja lotiš na pravi način. In ker FRI in FE, kakor gledam predmetnike, ker se tudi sam odločam za kaj od tega, nista samo "programiranje" in "lotanje", ampak predvsem "background" znanja, ki so pri teh poklicih potrebna.

Invictus ::

Mislim da je v tej temi preveč filozofov, ki teoretično razglabljajo, kot pa ljudi, ki so dejansko že kaj naredili.

Če je diplomirani inženir, tako FE kot FRI, nesposoben prebrati in razumeti kako angleško napisano strokovno knjigo, ki jo rabi pri projektu, pol je bolje da gre inštalirat Windowse ali vleči kable.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

          ::

Invictus je izjavil:

Mislim da je v tej temi preveč filozofov, ki teoretično razglabljajo, kot pa ljudi, ki so dejansko že kaj naredili.


Menda od ljudi, ki znajo kaj delati, ne pričakuješ, da bodo dele dneve pametovali po forumih?

Invictus ::

Zakaj pa ne če tako dopušča čas ? Dokler je stranka srečna s tvojim delom, lahko delaš tud 2 uri na dan ...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x
1
2
3


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

FRI ali FE (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Šola
11620985 (15756) 7982884e
»

A se je možno samostojno naučit programiranja? (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Programiranje
14935778 (31872) darkkk
»

FRI (strani: 1 2 3 4 5 )

Oddelek: Šola
22148610 (36130) awy
»

FE ali FRI

Oddelek: Šola
247881 (7087) i386

!_S.O.S_! => iz FE(uni) na FRI(uni) ? - (razlika med obema itd.)

Oddelek: Šola
82719 (2536) hamax

Več podobnih tem