FRI

Mene pa zanima naslednje: V gimnaziji nimam fizike, ker sem ekonomska gimnazija. A bi bil to velik problem oz. ali je mogoče kakšen pogoj da moraš imet fiziko v srednji šoli. Pa tud če ni tega pogoja, ali ti je potem ko prideš na faks zelo težko, ker nimaš nobenega predznanja fizike.

Fiziko imaš samo na UNI smeri, vsš nima. Jaz sem hodil na splošno gimnazijo (mel fiziko) in potem šel prvo leto na FRI UNI. Kolokvije iz fizike sem pisal 60%, s seveda nekaj učenja.
Kasneje sem se zaradi drugih predmetov prepisal na vsš. Mislim, da so določeni predmeti na uni smeri kar nekaj težji od vsš-jevskih..

Sicer pa ni predpogoj, da si imel fiziko v srednji.

IMHO bi utegnil mel kar nekaj problemov, ampak to še ni razlog, da se ne vpišeš. Jaz bi si na tvojem mestu ene orenk inštrukcije dobil oziroma nekoga, ki ti naredi en orenk srednješolski pregled.

Na primer mene...

Ja, takle se ga grejo dandanes naši pedagoški strokovnjaki v Zver TEAMu.

Ja če maš kej v elektronski obliki, kak pregled, če je razlaga zravn tok bol, se toplo priporočam, če si tok ljubezniv in mi pošleš.

Da smo si na jasnem:
FRI UNI - nekaj fizike JE
FRI VSŠ - nekaj fizike ne sploh

Hehe dost folka nardi samo fiziko pa morda kako programiranje na UNI pol pa ponavljajo

Ta je bla zlobna! Se bom zelo potrudu da ne bo z mano isto . Sicer pa keri so pol še kej drugi predmeti, kateri so "lažji", kateri težji?

>>Ja če maš kej v elektronski obliki, kak pregled, če je razlaga zravn tok bol, se toplo priporočam, če si tok ljubezniv in mi pošleš.

V mislih sem mel inštrukcije.

Računalništvo brez kombinatorike? Pa to je neverjetno .

Ni gibalne količine?
Pa tile srednješolci niti za na akademijo za biljard niso .

Bom povedal po Bigwhalovsko: Fiziko pa morš menda ja poznat! Da se lahko giblješ po prostoru, loviš ravnotežje, plavaš v bazenu in da se ob sprehodu po pločniku ne zaletiš v kandelaber!

Ko je enkrat nek študent podobno zatrdil Magajni (Analiza II na FMF),: "Kje, hudiča, bom kdaj rabil dokaz Gaussovega izreka?" mu je ta odgovoril:

>>Ko je enkrat nek odličen ruski matematik hudil z gručo vojakov v neki deželi, so ga zajeli teroristi, pa je rekel: "Pustite me, jaz sem le ubog matematik." Terorist mu reče:"Če si res tak matematik, pa izpelji, recimo, Gaussov izrek! Da vidimo, koliko te je v hlačah." Matematik izrek gladko izpelje in so ga izpustili. Vidite, otroci, matematika je zelo uporabna stvar!

Da še jaz pristavim svoja 2 centa.

Sem študent na FRI, vpisan v tretji letnik na smeri informatika, na univerzitetni smeri. Sem prvi v generaciji, ki študira po spremenjenem programu, torej moj študij traja 4 leta in absolventski staž in ne več 9 semestrov in absolventski dodatek. Očitno nov program še ni prilagojen na bolonjsko reformo, tako da bo relativno kmalu program ponovno spremenjen ...

Kakorkoli. Ideja za prvo spremebo programa je bila ugotovitev, da bi lahko študenti s fakultete odnesli več, kot dejansko odnesejo. Iz starega so naredili dva nova programa. Računalništvo in in informatika (RI), ki se v tretjem letniku razcepi na tri smeri, in sicer računalniške sisteme (hardware), programsko opremo (software) in informatiko, za katero hudomušno, a včasih žal primerno, pravijo noware. Drug program se imenuje računalništvo in matematika oz. s polnim imenom Interdisciplinarni študij računalništva in matematike (IŠRM), ki poteka v sodelovanju FRI in FMF. Program IŠRM se izvaja na obeh fakultetah.

Za interdisciplinarni študij ne morem nudit velik informacij. Lahko pa na kratko omenim, da si nekaj predmetov delimo, nekaj jih ima pa vsak program zase. Ponekod imamo iste vaje, ista predavanja, istega profesorja pa celo drugačno ime predmeta, a to je že drug vidik, o katerem tukaj ne bomo. V nadaljevanju bom govoril o programu računalništvo in informatika.

Kot so nekateri ugotovili, nam je bilo prihranjene nekaj matematike. Premalo, po moji oceni. Kajti v višjih letnikih se srečujemo s predmeti, ki imajo, kar je v tehniških strokah standard, temelje v matematiki. Tako se na primer uradno pri Analizi I in Analizi II nismo nikjer učili dvojnih in večdimenzionalnih integralov. Pri predmetih, kot so verjetnost in statistika, osnove teorije informacij, modeliranje in simulacije, numerične metode, ... jih pa je bilo potrebno znat. Pa to je le eden od primerov, kjer nam je sprememba programa otežila študij. Reforma študija v praksi izgleda tako, da se snov devetih semestrov, z nekaj izjemami, spredava v osmih.

Nekdo je zapisal, da ko si opravil z matematičnimi predmeti, imaš fakulteto dejansko narejeno. No, to je le mit. Po mojem mnenju matematični predmeti na našem programu sodijo med lažje predmete. Kot je napisal Fizikalko, matematika na FRI ni hard. Lahko bi na primer se učili več diskretne in morda še manj analitične matematike. Ampak kurikulum je dokaj notranje povezan in spremebe pri enem se hitro pokažejo še pri drugih predmetih, kot je razvidno iz primera neznanja integralov, kot sem zapisal zgoraj.

Še o zahtevnosti novega v primerjavi s starim programom. Prejšnja leta je bilo v navadi, da so posamezne skupine, torej računalniški sistemi, programska oprema in informatika vsebovale približno 60 študentov. Prva generacija novega programa ima skupine velike le 20 študentov. Pri čemer morem omenit, da nas je bilo v prvi letnik vpisanih približno enako število brucev kot prejšnja leta, ko se je izvajal še star program. Ostaja pa dejstvo, da je naša matematika lažja in da je je manj, kot v prejšnjih letih ...

Spet se eni zgražate, kako da smo računalnikarji brez kombinatorike in podobnih predmetov. Očitno pristojni mislijo, da veščine kombinatorike ne pripomorejo k boljšim računalnikarjem in da bo optimizacija programa boljša, če spremenijo druge stvari. Tako je na primer v primerjavi s starim programom (primerjava je opravljena s tem, da pri pripravi na izpiti rešuješ stare izpite iz predmetov, ki so po starem programu nosili isto vsebino, in jo primerjaš s tem, kar na izpitu dobiš sam) otežena snov pri predmetih kot so programiranje 1 in 2, algoritmi in podatkovne strukture, osnove teorije informacij, ... skratka pri domala vseh računalniških predmetih. Meni se ta poteza ne zdi napačna, saj sem od mnogo starejših kolegov slišal, kako da je preveč matematike in premalo računalniško obarvane snovi. Aha, da se razumemo. "Računalniški predmeti" niso predmeti, kjer se klika po računalniku, ampak s tem izrazom mislim na predmete, ki vsebujejo snov, ki se neposredno nanaša na računalništvo. Super primer takšnega predmeta so algoritmi in podatkovne strukture in teoretične osnove računalništva. Predmeti, ki predstavljajo praktično uporabo matematike, a ti zanje ni potrebno znanje integriranja v kompleksni ravnini.

In da še odgovorim na nekaj prej postavljenih vprašanj.

Potrebujemo predznanje programiranja?
Niti najmanj, škodi pa zagotovo ne. Za FRI potrebuješ odprto glavo in željo po učenju.

Nisem imel fizike v srednji šoli, a grem lahko na FRI UNI?
Če ti matematika ni tuja in ogabna, potem kar pridi. Enga dobrga inštruktorja pa si preskrbljen. Pa tudi brez njega, a z več dela, bi verjetno šlo. Izkušnje pa težko podam, saj sam sem fiziko v srednji šoli imel.

No, tako lepo napisanega, strukturiranega in argumentiranega posta pa v Šoli že dolgo ne. Respect.

Bistveno bolj bi se faks mogu povezat z industrijo. To v takem smislu, da bi na faksu delali naloge za posamezne firme.

>>Vse se ven meče na vseh ravneh. Podobno so najprej v srednjih šolah pri fiziki (matura!) ven ruknili vrtilno količino, pred kratkim pa še gibalno >>količino. Je za revčke božčke pretežko, konceptualno prezahtevno, menda. Groza. Ni čudno, da folk niti razmišljat več ne zna, ko prode >>potem na fax.

Zakaj v srednji šoli krčijo naravoslovne predmete, namesto da bi recimo število ur slovenščine in književnosti razpolovili ali pa ta predmet uvedli kot izbirni. Saj vemo zakaj gre folk na FDV... zato ker ni fizike in kemije itd...Tisti, ki pa bi radi šli na bolj tehnični fax, recimo FRI, pa najprej prestrašeno po forumih sprašujejo, ali bodo sploh zmogli par enačb rešiti na faxu

da je tok balasta v šoli ( slovenščina sploh)

Točno! Se zelo dobro vidi iz prispevka.

aja še nekaj glede FRIja
Absolutno najtežji predmeti so pri prof. Mihelcicu - kjer moraš pa praktično obvladat knjigo (ena je 250 strani ena pa 355 ). Folk se uči po par tednov skupi pa še vedno ruknejo -> da ne omenjamo da sta 2-3 vprašanja na izpitu kr neki, da sploh nardiš, kaj šele da bi pisal enih 80 posto Skratka raje bi mel še analizo 3&4 pa brez ekonomike in poslovnih funkcij(grem stavt da povprečen ekonomist ne nardi izpita kar tko... )

Ko sem izbiral podiplomsko smer, sem videl, da obstaja tudi nekaj v stilu informatika v ekonomiji. Tam ima menda Mihelčič okoli 80% vseh predmetov. Meni ni jasno, ali to sploh kdo izbere za študij, saj vsi, ki jih poznam jaz, vključno z mano, si raje luknjo v koleno zvrtajo, kot da bi kaj takega študirali.

Kar se tiče ekonomistov pri Mihelčiču, je težava vsaj v terminologiji. Sem slišal že precej pripomb ekonomistov, čez Mihelčičeve umotvore pri poimenovanju zadev.

Je pa treba omeniti, da bodo se po bolonjskem sistemu stvari drugače vrednotile(po bolonjskem se bodo šolali vsi, ki se bodo vpisali na FRI v šol. letu. 08/09 in seveda vsi nadaljni):

Ja kaj pa mi generacija 2007/2008? A mi bomo mel pa še zmeri 4 leta? To te pol degredirajo eno stopno nižje, pa šolanje podalšajo za 1 let (3+2 let).

da je tok balasta v šoli ( slovenščina sploh)

Točno! Se zelo dobro vidi iz prispevka.

Ja problem je, da nam filajo neko brezvezno slovenščino in neke tuje pisatelje, ki kr neki pišejo (mi smo zdle npr. pri knj. med vojnama in beremo enga človka, k je napisu 2+ brez uporabe ločil - pol pa reč d je to normaln in da boš to kdaj rabu v RL), namesto tega bi naas lahko učil kej bolj pametnega, kar bi nam v RL prišlo bolj prav.

freud a si sploh prebral kar sem napisal?

NE, ti se boš šolal po starem programu, pridobil boš pa 7. stopnjo(govorim za UNI)-> kar je isto kot 3+2 po bolonjskem. Nihče te ne bo degradiral.

To rundo se tudi kot pripadnik FRI UNI moram strinjat s Fizikalkom - v matematične predmete sem vložil (hm ... 15-30 dni učenja za vse skp?, predavanja in vaje v to seveda niso vključena) pa sem v 3. letniku in s čisto normalnimi ocenami, tako da o kaki hudi matematiki ne moremo govorit. Moram pa rečt, da je ponekod namesto same matematike potrebno nekoliko več povezovanja s samo računalniško stroko. Verjetno je k manjši zahtevnosti matematike pripomogel tudi prenovljen program. Bi se pa dalo razpravljati o nekaterih ustnih izpitih na tem faksu ...

Ziv!

No pa da se jaz podam svojo izkušnjo.

Letos sem ponovnoma vpisan v 1. letnik FRI - UNI (8 semesterki). V srednjo šolo sem hodil na tehnicno gimnazijo - računalniška smer. Tako v srednji sem imel dosti fizike pa tudi nekaj programiranja je bilo, sicer cisto osnove ampak vseeno bolse kot nic. Matematike smo imeli manj kot stanradni gimazijski program.(informatiko in fiziko za maturo)

No zakaj ponavljam? Zmanjkal mi je samo eden izpit za napredovanje v 2. letnik. Ostali so mi 4 izpiti med temi so trije matematični.

Oba predmeta v zvezi s fiziko (fizika, računalniške tehnologije) sem opravil skoraj brez da bi mignil, ker je bilo srednjesolsko predznanje vec kot dovol in opravil z visokimi ocenami. Tako da osebno se mi fizika ni zdela nic tezkega, je na nivoju srednjesolske, samo vec snovi na enkrat moras obvladat. Hodil sem na vaje je bilo cisto dovol za osvežit znanje, predavanja sem cisto odpisal.

Računalniške predmete sem tudi vecinoma opravil (Programiranje1, Računalnišku praktikum, Preklopne strukture), tudi te brez vecjih tezav z solidnimi ocenami. Programiranje 1 , so cisto osnove programiranja, isto kot sem mel v srednji samo drug programski jezik (java), funkcije, procedure, if stavke, for in while zanka, rekurzijija, razumevanje objektnega programiranja itd... cisto osnove skratka, tko da sam predmet ne zahteva nekega predznanja in se da naucit ce sproti delas vaje...
Računalniški praktikum je itak najbol banalni predmet, ker te učijo kako delat z raznimi urejevalniki in podobno pisarniško solato za tajnice...
Preklopne strukture, jah malo tezji predmet po mojem, ne toliko zaradi snovi same, ampak zaradi nacina opravljanja izpita. Predmet pa ti predstavi osnovne logične gradnike vezji, tko da cisto osnovna vezja rises pa to.Nic pretirano tezkega.Spet ni treba nic predznanja, vse ti pokazejo od zacetka...

Od matematičmnih premdetov sem opravil samo Analizo 1, ki je prakticno matematika iz srednje samo tu in tam se kaj dodatnega poves, pa vec snovi na enkrat moras znat.

Kaj mi je ostalo? Trije matematični predmeti!!! Analiza2, linearna algebra, diskretne strukture...
Za vse tri sem hodil tako na vaje kot predavanja, ker sem opazil da je moje matematično predznanje sibko, sem se odlocil, da bi s sprotnim delom kaj nadoknadit... Na koncu sem vse tri izpite sel 3 krat delat in vedno mi je zmanjakolo tistik 5% - 10% do tiste boge 6. Jebi ga, saj ne da bi sel izpite na blef pisat, amkap ocitno je bilo moje predznanje v matematiki presibko da bi ga pravocasno nadoknadil. No sedaj se mi ti trije predmeti ne zdijo nic tezkega (vsaj snov), verjetno zato, ker sem se za vsakega ze tolikokrat ucil, da pac snov razumem. Cakam samo roke izpitov in upam, da jih bom letos opravim.

Ocitno sem potreboval veliko casa, da sem zakrpal luknjo v matematicnem znanju s srednje sole, kot pa gimnazicij, ki so vecinoma matematične predmete naredili brez vecjih tezav. Glede na to, da pa racunalniski in fizikalni predmeti ne zahtevajo nekega predznanja, so tudi to vec ali manj naredili in prisli v 2. letnik.

No ce malo pogledam se ostale kolege iz srednje sole, ki so se vpisali na isti program.Ali ponavljajo, ali so v 2. letniku in iz 1. letnika so jim ostlai samo se matematični predmeti, ali pa so se prepisali na VSŠ, kjer je matematike vsaj za polovico manj, vecji povdarek pa je na sami racunalniških premdetih.

Po lastni izkusnji lahko trdim, da je na FRI-UNI najpomembnejse predznanje MATEMATIKE, vse ostalo se da sproti navadit, samo ce tukaj nimas predznanja se bos celo leto lovil(vsaj jaz sem se), ker smatrajo pac da obvladas tisto s srednje sole 300%. Ker pa nimajo vse srednje sole npr. programiranja tam zacnejo razlagati vse od zacetka, matematiko pac imajo vsi... Ce bi vedel pred 5 leti bi se vpisal na gimnazijo, ker bi imel vec matematike, pa rajsi malo vec matematike v srednji kot pa malo programiranja...

Kolikor cujem od kolegov ki so v 2. letniku je matematike tam manj, oz. tista ki je je dosti bol povezana z računalništvom, tko da kot zgleda ce zvozis predmete iz 1. letnika, da si dal skozi osnove ki jih kasneje nadrgajujes in povezujes...

Aja, pa da nebi kdo mislil, da je to neka huda matematika tukaj, količinsko jo je kar nekaj, snov sama pa ni tako huda za razumevanje, fora je v tem, da ce ene stvari ne razumes, tudi naslednje verjetno ne bos, ker se vsaj malenkost navezuje, vsaj vecina snovi.. Imam tudi kolega, ki studira fiziko in kolikor sva se pogovarjala lakho trdim, da imajo dosti vec in tezjo matematiko tam.

Zdi se mi malo smesno, da v osonovi soli, kot so vsaj meni, priporocili tehnično gimnazijo, ker sem ze takrat razmislaj, da bi pac sel studirat racunalnistvo. No vsaj zadeva se zdi logična ne? Finta je v tem, da tisto znanje iz računalnistva, ki ga ti pridobis v tem srednjesolskem programu pridobis v 1. lentiku na faxu. Matematike iz srednje sole pa ne, ker se smatra, da to obvladas. Se pravi je bolse imeti cimvec matematike v srednji tudi ce racunalnistva samega nic. Tehnična gimnazija je zelo primerna za VSŠ ne pa toliko za UNI, kjer bi vseeno dal prednost navadni gimnaziji.

Zakjucek, ce hoces imeti cimmanj problemov na FRI UNI, rabis cimbolse znanje MATEMATIKE drugo je vse sekundarno.