FRI ali FE

BivšiUser2 je 14. dec 2017 ob 16:27 izjavil:

So faksi po eni strani tudi krivi, ko se promovirajo redko kdo položi karte na mizo in reče, da bo ful dela. Ko sem še jaz bil dijak so vse zavili v celofan. Sam kot promotor Multimedije sem sicer dobil izrecno navodilo, da jih položim na mizo, tako da se nekaj spreminja.

Fak no, a je današnja gerneracija res tako lena in zabita, da ne zna iti po 4 letni program na FE ali FRI?

Pa še javno je obljavljen.

https://urnik.fri.uni-lj.si/timetable/f...

ginekk je 14. dec 2017 ob 16:38 izjavil:

Markus386 je 14. dec 2017 ob 14:59 izjavil:

Večina študentov, še bolj pa faliranih in tistih, ki jim je FRI pobožna želja, si faks predstavljajo čisto narobe... Tudi FE...

Napačne predstave so nažalost kar realen problem naših faksov. Najprej študenti mislijo da bodo že prvi teden programirali nov Skyrim/delali fršterkerje, potem jih pa preseneti matematika in fizika.

Itak, ker so programiranje in delanje fršterkejev obrtna znanja, ne pa inženirska širina oziroma uvodnica v znanost.

Za obrtno znanje je povsem dovolj srednja šola.
(preden sem šel na FRI sem hodil na srednjo elektro in tam smo že sestavljali ojačevalce, nekaj malega znali dizajnirat in tudi popravit)

Da, vendar veliko oz. večina ljudi pride z gimnazije in oni bi potrebovali kar kakšen konkreten obrtniški predmet, ki bi bil zanimiv. Kar se UNI programa na FE tiče, sta prva dva letnika zelo teoretična in ne ravno trivialna. Človek se veliko lažje uči stvar, ki ve kako jo bo lahko uporabil, ne samo "ja to je zelo pomembno za inžinirja, uči se...".

Delam v firmi, kjer smo zaposleni diplomanti in magistri obeh fakultet. Bojazni, da službe ne bi dobil, ni (še toliko bolj se mi dopade zaradi interdisciplinarne narave poklica). Meni osebno bi bilo, kot računalničarju, škoda zabivat ure za štancanje spletnih strani/storitev/karkoli, ker je toliko drugih, bolj zanimivih področij na voljo.

Za službo je žal treba razmišljat že med študijem. Tam 2,3. letnik. Tu se pojavi težava ko vse teorije ne vedo kako spravit v prakso

MasterTade je 16. dec 2017 ob 23:38 izjavil:

Za službo je žal treba razmišljat že med študijem. Tam 2,3. letnik. Tu se pojavi težava ko vse teorije ne vedo kako spravit v prakso

no, v splosnem ni tako za vsakega. lahko se spontano odlocis, da hoces sluzbo, posljes par CVjev in izberes najprimernejso ponudbo. ce si sposoben, bos lahko preprical delodajalca tudi ce nimas nobenih prakticnih izkusenj izven faksa.

kar je v nasprotju z bullshitom ki ga nekateri bumbarji trosijo po slo-techu ze nevem koliko let, in zato ima folk nepotrebne skrbi in nizko samopodobo pri iskanju prve zaposlitve.

Invictus je 17. dec 2017 ob 07:59 izjavil:

Še nisem doživel, da bi katero podjetje imelo izobraževalno dokumetancijo za novozaposlene...

Da ne govorim o mentorstvu...

no, v IT je mentorstva dosti za juniorje, ce firma pac ni ostarel dinozaver z 20 let staro miselnostjo.

spet, veze in poznanstva ti lahko kaj prinesejo in dajo firmi dobro besedo, ampak nikakor pa ni to nujno potrebna stvar. vecina folka nima nobenih posebnih vez (v stilu da nekoga poznajo in ta sodelovcem poda dobro besedo), pa vseeno dobi siht, ce so sposobni.

tudi to z raznimi projekti ob studijem je pogojno. plus, ce jih mas, vendar nikakor niso pogoj. vecina ljudi, ki so redno delali faks, v prosten casu ni delala nekih posebnih projektov - ker je prostega casa pac malo in ker ljudje v tistem malo casa vecinoma pocnejo druge stvari.

Plače so odvisne od službe in dela, ki ga opravljaš, ne od diplome.

Če se zaposliš v javnem sektorju, bodo enake in nizke. Če greš v privat, in se greš nek 9-5 job, bodo tudi bolj tako-tako, okoli povprečja oz ne dosti nad. Če si kaj boljši, pa tudi ni važno a programiraš computer vision, ali za embedded iot devicee, plače bodo dobre.

Sploh ker je toliko prekrivanja, je težko najti neko razliko v plačah, ker je bolj vezana na področje dela in firmo.

Kako pa ste kaj zadovoljni s stvarmi, ki ste se jih naučili na FE ali FRI (posebej IŠRM)? Tisti, ki ste šli tam, seveda.

Koncal UN FE. Ko se pogovarjam s kolegi iz ETH, MIPT, ... se mi zdi da je bilo vse skupaj bolj en tecaj kot nek resni studij.

Heja, ker sklepam da se še nisi prijavil, ti lahko dam izkušnje iz prve roke, saj sem trenutno 2 letnik FRIja VSŠ. Long post incoming:
Preden sploh kaj povem so obe smeri super za službo in obe imajo garantirano prihodnost. Drugače dost o FEju več ne bom govoru, ker ga ne obiskujem, je pa moj cimer na FEju tako da če imaš vprašanje lahko posredujem.
Če se že odločiš za FRI bi priporočal VSŠ. Zakaj? Poglej si predmetnik https://www.fri.uni-lj.si/upload/Slike/... . Kot vidiš imaš v prvem letniku vglavnem obvezne predmete, potem si pa lahko izbereš karkoli te zanima. Nisem še videl na katerem drugem dodiplomskem programu takšno izbirnost (v 2 in 3 letniku si izbereš 80% predmetov). Sicer boš res manj matematike slišal, vendar pa se boš večino stvari itak naučil na delu (če jih boš že rabil), saj kako so kolegi omenili se vseh tem na faksu le dotakneš. Lahko pa tudi izbiraš predmete z UNIja (jih imam in neke razlike ni), tako da ne vidim neke prednosti UNI-ja razen tega, da lahko nakoncu rečeš da si univ. dipl. inž.
Stvar vglavnem ni lahka. Bod pripravljen imet ~35ur predavanj/vaj (če vse obiskuješ - v prvem letniku ful priporočam) in odvisn od predmeta 1-5ur dodatnih na teden. Je res, da pri enih nimaš nč sprotnega dela, pri drugih pa vsak teden po 6-10 ur debuggiraš domače naloge (predvsem programiranja). Zdaj glede razmerja "prakse" vs "teorije" kaj dost nevem rečt, ker je zaenkrat skoraj vsa teorija prišla prav pri enem ali drugem izbirnem predmetu. Nasploh je stvar ful hudo razdelit, saj teorija pri npr. algoritmih konkretno pride prav pri programiranju.
Glede tega kak folk se najde na faksu. Kot so rekli najdeš kaj hočeš, od folka ko je že v srednjih hodu po hackathonih do folka ko še ni v življenju za if stavek slišal. Je pa res, da dobra polovica pade prvi letnik. Zato je včasih smešno, ko v prvem letniku skoraj ni prostore za vse (200+), v drugem pa je pri kakem izbirnem slabih 20 folka.
Drugače pa nevem zakaj toliko folka napamet govori, da je samo teorija in ni nič hardware-ja na FRIju. Saj če pogledaš shemo predmetov, vidiš, da dejansko lahko izbereš skoraj 80% predmetov iz hardware (digitalna vezja, organizacija računalnikov, vgrajeni sistemi, vhodno izhodne naprave, načrtovanje digitalnih naprav, računalniška arhitektura,...), kjer pri enih predmetih dejansko delaš pametno hišo iz IoT in podobne zadeve.
Glede profesorjev in asistentov nisem imel še nobenega problema, z vsemi se je vse dalo zmenit. Večina jih podpira neko dodatno delo in trud, tako lahko dobiš fajne bonus pike za sodelovanje in programiranje dodatnih izzivov. Imel sem celo asistenta, kateri nas je povabil na pir in nam pokazal njegovo pametno hišo. Drug mi je ponudil, da mi pomaga pri DN preko teamviewera ob 1 zjutraj, ko sem imel problem z softwarjem. Poleg rednih predavanj so skoraj vsak teden gostujoči predavatelji, kateri predavajo direktno iz prakse oz njihovih raziskovanj (Blockchain, IoT, Machine learning). Možno je delo tudi v laboratorijih. Konkreten primer: Delal sem v laboratoriju za umetno inteligenco z robotsko roko, kolega dela z Roomba roboti. Tako, da če hočeš neko dodatno delo jo precej podpirajo.
Glede služb:
Verjetno ima okrog 40% sošolcev že neko službo in to po 1 letniku. Sam sem jo najdel brez problema še v prvem letniku. Trenutno bi imel plače nekje okrog 1000 neto če bi delal 9-5 vsak dan, vendar so zelo razumljivi in tako delam samo 1-2 dni na teden. Podobno je pri sošolcih. Vglavnem če hočeš službo jo najdeš brez problema že po prvem letniku, saj kadra primankuje. Poleg tega, pa je kot programer, verjetno najlažje najti poklic tudi v tujini.
Sicer sem se že precej razpisal, vendar če te kaj še bolj podrobno zanima kar vprašaj. Malo me je "sprožilo", koliko folka je bashal tule FRI, brez da bi sploh stopili, ne pa obiskovali fakulteto. Pod nobenim primerom pa ni FE slaba izbira. Saj konec koncov z katerokoli smer inženirstva nemoreš zgrešiti.

BivšiUser2 je 23. jan 2018 ob 21:50 izjavil:

Po prebranem sklepam, da je na FRIju bolje biti na VSŠ kot na UNIju.

uni je precej boljši. Pač ni vsak za študij, enim bolj leži "praksa" v proizvodnji. Če je študij pravi, ne more bit "preveč teorije", ker študij (sploh uni) ni namenjen temu, da bo produciral code monkeyje.

sandmat je 23. jan 2018 ob 22:01 izjavil:

BivšiUser2 je 23. jan 2018 ob 21:50 izjavil:

Po prebranem sklepam, da je na FRIju bolje biti na VSŠ kot na UNIju.

uni je precej boljši. Pač ni vsak za študij, enim bolj leži "praksa" v proizvodnji. Če je študij pravi, ne more bit "preveč teorije", ker študij (sploh uni) ni namenjen temu, da bo produciral code monkeyje.

UNI na FRI je drek, med tem ko mam na FEju že šiht. Preveč teorije, profesorji mislijo, da so bogovi, ker znajo obračat enačbe in metat v izpite cake, asistenti izjavljajo, da je gtx 1080 v consumer svetu midrange kartica,....med tem ko se na FE tudi kaj bolj zanimivega dogaja. Mi res žau, da FE pri multimediji sodeluje s FRI, to bi lahko bil xkrat boljši študij, če FRIja ne bi bilo zraven.

Smurf je 23. jan 2018 ob 23:07 izjavil:

BivšiUser2 je 23. jan 2018 ob 22:31 izjavil:

Kvaliteta asistentov/profesorjem, se ne ocenjuje po poznavanju graficnih kartic... (marsikateri tudi ne zna dobro kuhati, ampak kaj ima to veze).

Da ne ve kuhati ok, to izjavi človek, kjer imajo grafične veze, ni. Ajde, če bi jih primejal s Quadroti, potem bi se dalo debatirat....Pavšalno pljuvanje? Kaj ma j***** ARS iskati na multimediji, še celo ker tip ne ve brati s slajdov. Isto pri programiranju. Namesto, da rekuzijo prakticiramo na nekih kaljicah na šahovnici, bi lahko kakšne direktorije prečesavali rakurzivno (drugače nimam nič proti Slivniku), ampak ja več prakse sem do zdaj odnesel od FEja, čeprav so me vpisu zanimali FRI predmeti.

tilen970 je 24. jan 2018 ob 00:28 izjavil:

Kar pa na FRIju totalno ni res, saj drugače ne bi bilo več padcev na VSŠju kot UNIju in hkrati višji vpisni pogoji.

na FRI se na vss vpisuje se slabsi folk kot na uni, tako da to nic ne pomeni. pac vpisuje se na splosno nesposoben folk, ampak tisti ki vejo da so nesposobni gredo na vss.
UNI ima nekaj brezvezne teorije okoli informatike, sicer je je pa ravno prav. ravno za to gres na faks, da dobis sirino in poznavanje osnovnih zadev ki jih drugace nikoli ne bi.

Kaj ma j***** ARS iskati na multimediji, še celo ker tip ne ve brati s slajdov. Isto pri programiranju. Namesto, da rekuzijo prakticiramo na nekih kaljicah na šahovnici, bi lahko kakšne direktorije prečesavali rakurzivno (drugače nimam nič proti Slivniku), ampak ja več prakse sem do zdaj odnesel od FEja, čeprav so me vpisu zanimali FRI predmeti.

ravno ARS je primer teorije, ki je pomembna (poznavanje delovanja procesorja, cachinga, pomnilniske hierarhije, assemblerja itd. je pomembna in ce delas na nizkem nivoju, in ce delas na visjem nivoju) in ki je drugace nikoli ne bi spoznal.

Vau ko se unijevci vžigajo ker je njihov hefe VSŠjevec z magisterijem iz ekonomije.

In ja GTX1080 je midrange kartica, ker še vedno lahko kupiš boljše. Sam top kartico si lahko malokdo privošči...

Za fanatike je res midrange v consumer level. Za profesionalno rabo temu niti low end ne moreš povedati.

ARS je čisto koristen predmet, sam folk na VSŠ tega ne ve, razlog piše zgoraj.

Potem se naj Kodek vrne iz penzije, da upraviči to trditev.

Predava Branko Šter. Multimedija ni samo PS, ampak pokriva proces kreiranja izvora ter prenos podatkov do ponora. Imam kar kul predmete, kjer med drugim pokrivamo RTV sisteme (če se odločim za delo pri RTV mi boš itak ti dajal za kruh, v koliko prispevek še plačuješ ), radijske in optične komunikacije in še bi lahko našteval. Eni zgleda res te zadeve enačite s PS (ki ga imamo sicer nekaj naslednji semester) in konzumiranjem multimedije.

BivšiUser2 je 24. jan 2018 ob 11:18 izjavil:

Predava Branko Šter.

Mislim, da je bil moj asistent za ARS... Ni ravno za pohvalit. Pač inercija, ker je šel Kodek v penzijo... Kodek je vsaj malo šel okoli pa ZDA (MIT), mislim da je celo doktoriral tam.

BivšiUser2 je 24. jan 2018 ob 11:18 izjavil:

Multimedija ni samo PS, ampak pokriva proces kreiranja izvora ter prenos podatkov do ponora. Imam kar kul predmete, kjer med drugim pokrivamo RTV sisteme (če se odločim za delo pri RTV mi boš itak ti dajal za kruh, v koliko prispevek še plačuješ ), radijske in optične komunikacije in še bi lahko našteval. Eni zgleda res te zadeve enačite s PS (ki ga imamo sicer nekaj naslednji semester) in konzumiranjem multimedije.

Glede na to, kar je trenutno po TV stolpih, boš Kodeka še kako rabil, če boš hotel kaj več vedeti kako kaj deluje.

BTW. službe na RTV v oddajnikih ne boš dobil, ker se prenaša oz roda v rod. Preveč luštna in udobna služba .

BivšiUser2 je 23. jan 2018 ob 22:31 izjavil:

sandmat je 23. jan 2018 ob 22:01 izjavil:

BivšiUser2 je 23. jan 2018 ob 21:50 izjavil:

Po prebranem sklepam, da je na FRIju bolje biti na VSŠ kot na UNIju.

uni je precej boljši. Pač ni vsak za študij, enim bolj leži "praksa" v proizvodnji. Če je študij pravi, ne more bit "preveč teorije", ker študij (sploh uni) ni namenjen temu, da bo produciral code monkeyje.

UNI na FRI je drek, med tem ko mam na FEju že šiht. Preveč teorije, profesorji mislijo, da so bogovi, ker znajo obračat enačbe in metat v izpite cake, asistenti izjavljajo, da je gtx 1080 v consumer svetu midrange kartica,....med tem ko se na FE tudi kaj bolj zanimivega dogaja. Mi res žau, da FE pri multimediji sodeluje s FRI, to bi lahko bil xkrat boljši študij, če FRIja ne bi bilo zraven.

Kakšno plačo ima tvoj šiht? po pisanju sodeč koplješ jarke. Na srečo večina laboratorijev fura quadrote, titane in tesle, ne vem zakaj bi hotel imet 1080?

Mimogrede, ravno v takšnem opisu je razlika med tistimi, ki bodo razvijali in tistimi, ki so jim enačbe preveč in bodo implementirali že 100x videno

tilen970 je 24. jan 2018 ob 00:28 izjavil:

sandmat je 23. jan 2018 ob 22:01 izjavil:

BivšiUser2 je 23. jan 2018 ob 21:50 izjavil:

Po prebranem sklepam, da je na FRIju bolje biti na VSŠ kot na UNIju.

uni je precej boljši. Pač ni vsak za študij, enim bolj leži "praksa" v proizvodnji. Če je študij pravi, ne more bit "preveč teorije", ker študij (sploh uni) ni namenjen temu, da bo produciral code monkeyje.

Ta elitism glede UNI-ja mi res gre naživce. Sicer ne vem če si z tem hotel reči, da VSŠ producira code monkeye. Po izkušnjah to vglavnem govorijo ljudje, kateri so študij naredili pred 10 leti in več nevejo kako je tekoče stanje ali pa so tisti, ki UNI naredijo komaj z 6 in za faks oziroma osebno rast ne naredijo nič več kot je minimalno potrebno. Na koncu so pa najbolj ponosni na "uni" pred svojim nazivom. Konec koncov je odvisno od posameznika, če ob faksu tudi kaj dela za svojo karierni razvoj. Na obeh programih se oboji najdejo. Jaz sem povedal z mojega stališča, ko se mi zdi predvsem izbirnost predmetov velik plus, saj vsakemu omogoči, da se vsaj malo osredotoči v neko področje. Predvsem sem pa to izpostavil, ker so ljudje pred mano postal, kako "teoretičen" je FRI in kako npr. sploh ni hardwarerja, brez da bi vsaj prej preverili predmetnik.
Priznam pa, da obstajajo programi kjer se VSŠ res nemore primerjat z UNIjem. Kar pa na FRIju totalno ni res, saj drugače ne bi bilo več padcev na VSŠju kot UNIju in hkrati višji vpisni pogoji.

uni je boljši, ker je vsš samo uni z "manj teorije" in ne dovolj prakse in s tem ne izpolnjuje predvidenih aspektov. in ne, nisem končal študija pred 10 leti, sem precej mlajši ;)

Točk med uni in vsš ne moreš primerjat 1-1, ker lahko na vsš prideš s poklicno maturo s 4 predmeti (60% točk) in je 40% točk uspeh na 4-letnem programu (neprimerljivo z maturitetnim programom).

sandmat je 24. jan 2018 ob 11:59 izjavil:

BivšiUser2 je 24. jan 2018 ob 11:18 izjavil:

Predava Branko Šter. Multimedija ni samo PS, ampak pokriva proces kreiranja izvora ter prenos podatkov do ponora. Imam kar kul predmete, kjer med drugim pokrivamo RTV sisteme (če se odločim za delo pri RTV mi boš itak ti dajal za kruh, v koliko prispevek še plačuješ ), radijske in optične komunikacije in še bi lahko našteval. Eni zgleda res te zadeve enačite s PS (ki ga imamo sicer nekaj naslednji semester) in konzumiranjem multimedije.

V bistvu pokrivate popolnoma obrtniško delo, s čimer ni nič narobe in razumem, da ti je všeč. Zato pač ne nucaš formul. Še asistenti iz FE pravijo, da ta program ne bi smel bit UNI.

Zdej čakam nekoga s 3-letno srednjo, da pride v pogovor in pove, kako brezveze so vsi procenti in logaritmi v srednji šoli, ker on tega ne nuca za polaganje ploščic in kako je prfoks iz srednje neumen, ker mu je vzvišeno podajal to snov, on pa zasluž na roke tud jurja na mesec k nč, pa mu ni treba znat nobene formule.

V bistvi so kul, dokler z njimi rešuješ dejanske probleme, lahko TSP zaradi mene.

"Nepotrebna" teorija UNI programov je pogosto odločilni faktor med tem, ali samo kucaš kodo po navodilih drugih ali pa ta navodila daješ drugim ti. Ampak kot ste že zgoraj omenili: nismo vsi primerni za vse vloge.

Kaj sem prej hotel povedat je to, da študenti UNIja in VSŠja niso tako črno-belo kot enkli tule omenjate. V obeh programih se najde folk ko je sposoben. Nemorte rečt da so vsi uni študenti boljši od VSŠja, saj vidim dost študentov ko se teorijo napifla, se mu posreči tista 6ka in teorijo nikoli ni prav razumel. Tale sklepam da ne bo direktor. Maš pa na VSŠju tud folk ko hodi okrog po hackathonih, dela v open source projektih v prostem času ipd. Sklepam pa da je za vodilne mesta tudi uni premal brez večletnih izkušenj oz brez 2 stopnje in dejanskega znanja.
Vglavnem sem hotu povedat kako naivno se mi zdijo izjave kot "To je sigurn VSŠjevec sprogramiru".

Tudi bralno razumevanje UNIjevcev je na psu, dokazano na tem forumu.

Invictus je 24. jan 2018 ob 15:34 izjavil:

Problem večina VSŠjevcev je, da ne znajo slovenščine .

Kar jih precej omeji, sploh ko je treba napisati kako dokumentacijo ali pa, bog ne daj, poslovni dopis brez slovničnih napak.

lol no, tole je pocasi ze dost, izmislil si si nek paralelen svet kjer so vsi sposobni racunalnicarji UNIjevci, vsi nesposobni pa VSSjevci
jezik matra veliko vecino developerjev, ker pac nanese, da vecina tehnicno-naravnanih ljudi nima najboljsega posluha za jezik

to vidis na vsakem koraku, jaz recimo moram vsakemu novemu kosu dokumentirane kode prepisat dokumentacijo, ker me preprosto prevec triggera slovanska anglescina (bohnedaj, da bi kdo uporabljal 'the', 'a', 'an' na pravilnih mestih, razlikovanje med 'its' pa 'it's' je raketna znanost itd.)

Invictus je 24. jan 2018 ob 16:38 izjavil:

Ne, to vidiš samo pri tistih, ki ne zanjo uporabljati spellcheckerja ;).

Daj, napiši en sestavek v angleščini, da ti ga raztrgamo.