FRI vs FE

• Prva stopnja FE UNI program


• Prva stopnja FRI

szalb je 5. okt 2015 ob 18:37 izjavil:

Če te zanima računalništvo, potem je ena možnost tudi IŠRM (interdisciplinarni študij računalništva in matematike), ki ga FRI izvaja skupaj s FMF. Tukaj je poudarek na teoretičnih osnovah, imaš več matematike in poudarek je na dokazih in izpeljavah. Tudi izpiti na FMF so večinoma težji (in včasih neprimerljivo težji) kot tisti na FRI (zlasti, če si izbereš kak eksotičen izbirni predmet skupaj z matematiki). Tudi študij splošne matematike je zelo relevanten, ker ko končaš, se na delu z lahkoto priučiš kar rabiš (če imaš vsaj malo občutka za programiranje).

Od študija sem odnesel ogromno. Naučiš se dokazovati pravilnost algoritmov; na program lahko gledaš kot na matematičen objekt ali pa kot na niz znakov nad neko končno abecedo; naučiš se, kako deluje prevajalnik; naučiš se osnov analize algoritmov; naučiš se osnove teorije računske zahtevnosti (obstajajo inheretno težki problemi, za katere verjetno pri določenih predpostavkah ne obstajajo učinkoviti algoritmi; obstajajo problemi, ki so "nerešljivi" v smislu, da ne obstaja program, ki problem reši v splošnem; ročna ura in "super-računalnik" sta "enako močna" v smislu, da vse kar lahko izračuna "super-računalnik", lahko izračuna tudi ročna ura, le "malo" počasneje dela (spet, "malo" v smislu, da je za konstanten faktor počasnejša); naučiš se, da lahko določene razrede rekurzivnih enačb rešujemo povsem algoritmično; naučiš se, kako delujejo določeni deli Wolfram Alpha; načiš se osnove kriptografije (z algoritmi in izreki); in še veliko, veliko drugih stvari.)

Študij ti spremeni pogled na računsko znanost (saj veš, kako je rekel Edsger Dijsktra: računalništvo ima toliko veze z računalnikom, kolikor ima astronomija veze s teleskopi). Dobiš globoko razumevanje temeljnih konceptov; danes z lahkoto odprem Cormen et al. in razumem celo poglavje ter rešim večino nalog; brez problemov preberem članek o Bitcoinu in razumem dober del, ker sem vse osnovne koncepte, ki nastopajo v članku, spoznal na študiju.

Smurf je 6. okt 2015 ob 13:05 izjavil:

Invictus je 6. okt 2015 ob 09:55 izjavil:

Razvoj hardwara, če ni ravno specifičen (kar v večini ni), oz. postane po pogovoru z FE/FRIjevcem, obsedenim s hardwarom, je preprosto predrag.

Po drugi strani imas pa ravno v Sloveniji kar nekaj firm, ki zivijo od specificnega hwja z visoko dodano vrednostjo. Ce se splaca kaj s v Sloveniji proizvajati, so to ravno take stvari.

DOOM_er je 5. okt 2015 ob 14:32 izjavil:

hehe je malo nerodno napisal, ampak je tudi v programu potrebno upoštevati ali imamo priklopljene notrjanje pull-upe ali pull-downe ali jih imamo zunaj, kako gledamo referenčno napetost, kdaj se upošteva ter katera, zakaj ni taka kot je napisana v datasheetu, zakaj se tranzistorji odpirajo na 0 in kateri se odpirajo na 1 ter zakaj je temu tako. To so stvari ki jih načeloma poznamo štromarji, malo FRIjevcev ve take malenkosti ki vplivajo na to ali bomo imeli čez en mesec skurjeno vezje ali ne. Vsi smo specializirani v določene stvari, sam nimam pojma o programiranju GUI-ja, znam pa razne Cortexe ipd, medtem ko je FRIjevcu datasheet Cortexa španska vas ampak včasih samo debelo gledam ko butne skupaj GUI v petih minutah. Da bi si pa merili penise med sabo kdo je bolj pomemben pa tako ali tako pri meni odpade. Do FRIjevcev imam spoštovanje zaradi znanja ki so ga oni osvojili in razvili tako da lahko jaz nemoteno delam na kompjutru brez problemov s programsko opremo, od FRIjevcev pa pričakujem da imajo malce respekta do nas ki jim "sestavljamo kište da imajo kje gonit kodo "

Simbioza in prav je tako

smoke je 5. okt 2015 ob 22:32 izjavil:

szalb je 5. okt 2015 ob 18:37 izjavil:

Če te zanima računalništvo, potem je ena možnost tudi IŠRM (interdisciplinarni študij računalništva in matematike), ki ga FRI izvaja skupaj s FMF. Tukaj je poudarek na teoretičnih osnovah, imaš več matematike in poudarek je na dokazih in izpeljavah. Tudi izpiti na FMF so večinoma težji (in včasih neprimerljivo težji) kot tisti na FRI (zlasti, če si izbereš kak eksotičen izbirni predmet skupaj z matematiki). Tudi študij splošne matematike je zelo relevanten, ker ko končaš, se na delu z lahkoto priučiš kar rabiš (če imaš vsaj malo občutka za programiranje).

Od študija sem odnesel ogromno. Naučiš se dokazovati pravilnost algoritmov; na program lahko gledaš kot na matematičen objekt ali pa kot na niz znakov nad neko končno abecedo; naučiš se, kako deluje prevajalnik; naučiš se osnov analize algoritmov; naučiš se osnove teorije računske zahtevnosti (obstajajo inheretno težki problemi, za katere verjetno pri določenih predpostavkah ne obstajajo učinkoviti algoritmi; obstajajo problemi, ki so "nerešljivi" v smislu, da ne obstaja program, ki problem reši v splošnem; ročna ura in "super-računalnik" sta "enako močna" v smislu, da vse kar lahko izračuna "super-računalnik", lahko izračuna tudi ročna ura, le "malo" počasneje dela (spet, "malo" v smislu, da je za konstanten faktor počasnejša); naučiš se, da lahko določene razrede rekurzivnih enačb rešujemo povsem algoritmično; naučiš se, kako delujejo določeni deli Wolfram Alpha; načiš se osnove kriptografije (z algoritmi in izreki); in še veliko, veliko drugih stvari.)

Študij ti spremeni pogled na računsko znanost (saj veš, kako je rekel Edsger Dijsktra: računalništvo ima toliko veze z računalnikom, kolikor ima astronomija veze s teleskopi). Dobiš globoko razumevanje temeljnih konceptov; danes z lahkoto odprem Cormen et al. in razumem celo poglavje ter rešim večino nalog; brez problemov preberem članek o Bitcoinu in razumem dober del, ker sem vse osnovne koncepte, ki nastopajo v članku, spoznal na študiju.

Zanimiv post. Kateri predmeti bi rekel, da so bili ključni za tvoje razumevanje Cormenove knjige? Diskretne strukture ali mogoče kaj drugega? Sprašujem, ker jo sam trenutno predelujem.

lebdim je 28. feb 2016 ob 18:03 izjavil:

Ne štekam, kaj toliko komplicirate okrog teh fakultet. Na koncu na delovnem mestu se verjetno v IT-ju itak vsa ta znanja iz različnih fakultet povežejo med seboj in je praktično vseeno, kam si hodil, ali na FRI, FE, FS, ali pa na pedagoško računalništvo.

Recimo, zgled: jaz ne poznam CNC strojev, vem pa, da je to stroj, naprava, ki mu moraš povedati, kaj želiš od njega, torej moraš mu dati neke ukaze, to je pa področje programiranja.

KraitPay je 1. mar 2016 ob 08:29 izjavil:

Na koncu smo končali skoraj istočasno z razliko parih dneh. S tem da kar 50% njih ni razumelo fizike pri vsem tem, medtem, ko mi program smo razumeli in bi ga seveda lahko še nadgrajevali.

SO pa potem bili zelo jezni, ker smo večina po ustnem zagovoru dobili boljše ocene. Končali smo pravi čas, kodo smo solidno razumeli, bila je primitivna vendar je delovala, pri elektroniki pa ni bilo težav.
Računalničarji so kodo spisali hitreje in bolj učinkovito, vendar niso imeli pojma zakaj so izbrali točno tisti upor in zakaj je kondenzator tam zraven ter zakaj je tam operacijski ojačevalnik. Zakaj moram to vedet če sem računalničar, so se jezili.

Invictus je 1. mar 2016 ob 09:19 izjavil:

Programiranje termistorjev, foto detektorjev in podobnih senzorjev pač ni neka znanost. Sama znanost je v podatkih in kaj narediti z njimi, kar pa nima s samim programiranjem nobene veze. Kako pa to sprogramirati, bi moralo biti napisano v design dokumentu.

Ravno tako ti jaz lahko najdem cel kup primerov, kjer je diplomant FE tako zabluzil IT infrastrukturo ali strukturo baze, da je bilo treba vse postavit na novo.

Kot je rekel Smurf, ni stvari, ki se je ne bi tako FEjevec ali FRIjevec priučil, če je dovolj odprte glave.

sandmat je 1. mar 2016 ob 09:56 izjavil:

KraitPay je 1. mar 2016 ob 08:29 izjavil:

Na koncu smo končali skoraj istočasno z razliko parih dneh. S tem da kar 50% njih ni razumelo fizike pri vsem tem, medtem, ko mi program smo razumeli in bi ga seveda lahko še nadgrajevali.

SO pa potem bili zelo jezni, ker smo večina po ustnem zagovoru dobili boljše ocene. Končali smo pravi čas, kodo smo solidno razumeli, bila je primitivna vendar je delovala, pri elektroniki pa ni bilo težav.
Računalničarji so kodo spisali hitreje in bolj učinkovito, vendar niso imeli pojma zakaj so izbrali točno tisti upor in zakaj je kondenzator tam zraven ter zakaj je tam operacijski ojačevalnik. Zakaj moram to vedet če sem računalničar, so se jezili.

ouch kakšna bučka. Ne, s primitivno kodo stvari niste solidno razumeli, temveč ste skucali nekaj skupaj ravno toliko da dela. Ne pa si delat utvar, da je to kaj več vredno kot to, da računalničar vzame tistih par uporov in ga niti ne zanima zakaj so tam. To nam naredijo kitajci za 1$/dan, zakaj bi se obremenjevali s tem?

S "solidnim razumevanjem" primitivne kode ne boš nikoli spisal konkretnega embedded projekta. Res je, da ga računalničar tudi ne bo zlotal, ampak ga to niti ne moti, ker lahko vzame out of the box rešitev, ki stane 20$. Kodo pa bo spisal do nivoja, o katerem lahko z računalniškimi predmeti štromarja le sanjaš.

Takšne pavšalne zgodbice nikakor ne doprinesejo k dobremu imenu štromarja, zato bi se jih izogibal v izjavah, ki naj bi dosegle ravno obratno.

Invictus je 1. mar 2016 ob 09:19 izjavil:

Programiranje termistorjev, foto detektorjev in podobnih senzorjev pač ni neka znanost. Sama znanost je v podatkih in kaj narediti z njimi, kar pa nima s samim programiranjem nobene veze. Kako pa to sprogramirati, bi moralo biti napisano v design dokumentu.

Ravno tako ti jaz lahko najdem cel kup primerov, kjer je diplomant FE tako zabluzil IT infrastrukturo ali strukturo baze, da je bilo treba vse postavit na novo.

Kot je rekel Smurf, ni stvari, ki se je ne bi tako FEjevec ali FRIjevec priučil, če je dovolj odprte glave.

točno to. Spisat kodo ki bo na platici lavfala več kot 5 minut brez crasha je večja znanost kot naslavljanje par vhodov. Vsak inženir z malo inteligence pa se lahko tega priuči.

Markus386 je 1. mar 2016 ob 13:14 izjavil:

No no.. stromar lahko importa library, ki vecino stvari pohendla sam, implementiral watchdoga, da ce zadeva crashne, da se restarta v roku pol sekunde, in je to to. Medtem ko ta skatlica za 20usd dela lepo v pisarni, ko jo pa enkrat postavis ven na mraz/vrocino/svetlobo/..., pa ne dela vec. Neglede na kolicino kode. Poglej ze recimo raspberry pi, kjer vse dela, poceni, super, pa ga fotkas z dslrjem (hint: mocan flash, mocnejsi od ledice na telefonu), pa crashne.

Markus386 je 1. mar 2016 ob 13:14 izjavil:

Pac, lahko si merimo ku*ce, kdo vec naredi... bistvo je pa, da rabis znat oboje, ali pa met v timu oboje, na vsakem od faksu je pa vec povdarka na enem od tega.

KraitPay je 2. mar 2016 ob 10:35 izjavil:

Amapak algoritem je računalniška domena. Se pravi integriranje, odvajanje, seštevanje in odštevanje. V ozadju laufa na mikroprocesorju program ki kalkulira. Me zanima koliko "programerjev" ve sploh kaj to PID je.
Ravno zaradi PID-a sem se na faxu skoraj skregal s profesorjem, ker smo morali pisati algoritem za PID. Ma odkrivanje tople vode mi ni všeč, sploh ker je to že vse razvito.
Kako pa uporablja je pa druga pesem, sploh vedeti odzive različnih procesov. PIDja ne bo šel nastavljat programer, prej štromar, zanimivo je pa to, da ga je verjetno še štromar implementiral v izdelek.
Vodenje elektromotorjev z zaprto regulacijo; tam ni nobenega programerja, ker nima tam kaj delat. Čeprav je 80% samo program, ostali balast je stikalna tehnika.