V Jugoslaviji se je živelo bolje

Včasih si lahko vse sam naredil - dobil službo, si sezidal bajto, še fental si se lahko sam. Vsega je bilo.

lexios je 16. jun 2015 ob 17:58 izjavil:

Ampak problem je predvsem v tem, da ko "jugonostalgiki" jamramo o lepihzlatihčasi(tm) "namreč ugotavljamo, da bi nam ob resursih, ki smo jih podedovali, ob poštenem vodenju, bilo lahko neprimerno bolje, kot je vsem bivšim vzhodno evropskim državam, pa so nas zaradi parcialnih interesov, spravili daleč nazaj." Torej problem je tranzicija fantje, to kar nihče od vas tule ne zanika, ampak vseeno vsak goni svojo mantro...

Med leti 1950 in 2000 je Slovenija izkusila vztrajen razvojni razkorak glede na razvojno raven Avstrije. Leta 1950 je Slovenija dosegala 74 odstotkov razvitosti avstrijske ravni BDP na prebivalca. Do leta 2000 je nivo razvitosti vztrajno stagniral in se ustalil na 42 odstotkih medtem, ko se je v letu 2010 povzpel na 48 odstotkov.

Torej v obdobju SFRJ so nas zaradi parcialnih interesov spravili daleč nazaj, po ponovni uvedbi kapitalizma pa smo po prehodnem obdobju spet pričeli dohitevati zahodni svet.

ohnowhy je 16. jun 2015 ob 14:17 izjavil:

solatko je 16. jun 2015 ob 14:10 izjavil:

...pa so nas zaradi parcialnih interesov, spravili daleč nazaj.

Ja, saj, pri kapitalizmu točno veš, da te bodo nategnili, če bodo le imeli priložnost, in se navadiš biti nekako bolj oprezen.

Samo glede na prirejene podatke in samovoljno izbrane kriterije.

sheeshkar je 16. jun 2015 ob 18:50 izjavil:

Torej v obdobju SFRJ so nas zaradi parcialnih interesov spravili daleč nazaj, po ponovni uvedbi kapitalizma pa smo po prehodnem obdobju spet pričeli dohitevati zahodni svet.

Ja premalo smo fušali. Če bi bili vsi tako prizatevni in marljivi kot solatko, bi bili že velesila!

Ambicija je bistvena.

Tranzicijsko poročilo Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) ugotavlja, da Slovenija v času tranzicije ni napravila večjega napredka na področju privatizacije velikih državnih podjetij in podjetniškega prestrukturiranja, kar Slovenijo uvršča na zadnje mesto med razvitejšimi tranzicijskimi državami

...

Pregled indikatorjev uspešnosti uvedbe širših ukrepov za popoln prehod v tržno gospodarstvo razkrije, da Slovenija morda ne velja za najbolj uspešno tranzicijsko državo navkljub dejstvu, da je država ves čas uživala najvišji BDP na prebivalca med tranzicijskimi državami. Slovenija je največje zaostanke nabrala na področjih privatizacije velikih podjetij, podjetniškega prestrukturiranja, varstva konkurence, finančnih institucij in infrastrukture. Ohranjanje državnega lastništva velikih podjetij v imenu nacionalnih interesov odraža močan odpor interesnih skupin s posebnimi interesi do privatizacije velikih podjetij.

...

Poročilo o Globalni konkurenčnosti Svetovnega gospodarskega foruma je v okviru institucionalne kakovosti poslovnih okolij v 139 državah izvedlo obširno raziskavo makroekonomskega, institucionalnega, infrastrukturnega, finančnega, izobraževalnega in tehnološkega okolja. Na področju institucij zasebnega sektorja se je Slovenija uvrstila izredno nizko. Med 139 državami se na področju učinkovitosti delovanja nadzornih svetov ter zaščite interesov malih delničarjev, Slovenija uvršča na 118. mesto oz. 119. mesto. Podobno nizek rezultat je Slovenija dosegla na področju odprtosti za tuje neposredne investicije in tuje lastništvo podjetij, kjer je dosegla 116. mesto. Osrednja institucionalna hiba slovenske tranzicije je izredno nizka stopnja zaupanja v elemente pravne države. Nedelovanje pravne države v Sloveniji v veliki meri zaznamuje odsotnost sojenja v razumnem roku, neučinkovito delovanje sodišč, nizka stopnja varovanja lastninskih pravic ter visoka stopnja legalne korupcije, ki se kaže v izjemni moči neformalnih omrežij pri ugrabitvi države na področjih jamstvenih shem in javnih naročil. Obenem je odsotnost delovanja pravne države v veliki meri posledica nizke stopnje zunanje in notranje neodvisnosti sodstva. Na eni strani tranzicija v Sloveniji ni bila zaznamovana z efektivno politično neodvisnostjo sodstva medtem ko je Slovenija politično neodvisnost doživela brez kakršnekoli notranje neodvisnosti sodstva, ki je namesto ponotranjenja etičnih temeljev vladavine prava, kot so sojenje v razumnem roku in pripadnost političnim načelom liberalno-demokratske ureditve, obdržalo etično kontinuiteto socialističnega režima.

...

Slovenija velja za državo z izredno rigidnim trgom dela. Strukturna ureditev trga dela v Sloveniji je v veliki meri podvržena dediščini socialističnega samoupravnega ekonomskega sistema, kjer sta na trgu dela prevladovali življenjska varnost zaposlitve in nemogoči pogoji za večjo fleksibilnost trga dela. V času politične samostojnosti se je Slovenija ves čas ponašala z eno izmed najbolj rigidnih struktur trga dela med razvitejšimi državami. Obdobje tranzicije je zaznamovalo tehnološko prestrukturiranje velikih podjetij, ki so se v začetku devetdesetih let soočila z nizko delovno produktivnostjo, ki je v celoti zaostajala za ravnmi produktivnosti v razvitih državah. Vendar so politike zgodnje upokojevanja, ki so nastale v času Demosove in kasnejših Drnovškovih vlad, tehnološko presežni delovni sili omogočil izhod iz trga dela z zgodnjo upokojitvijo. Po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, je povprečna efektivna starost ob upokojitvi leta 1991 znašala 52 let za ženske in 56 let za moške. Izjemno ugodni pogoji zgodnjega upokojevanja so kasneje ključno vplivali na visoko raven delodajalčevih in delojemalčevih prispevkov za socialno varnost, ki so glavni vir visokega davčnega bremena dela. Ureditev trga dela v Sloveniji je danes podvržena togi korporativistični ureditvi, kjer se politike o trgu dela sprejemajo na ravni Ekonomsko-socialnega sveta (ESS). Korporativni delitveni dogovori in centralistično določanje plač na ravni ESS so sindikatom omogočili brezpogojno monopolno moč pri plačnih pogajanjih, ki se je kasneje sprevrgla v dvig ravni plač članov sindikata in oteževanju pogojev za vstop na trg dela za nečlane sindikata.

Po oceni OECD, Slovenija spada med države z najbolj neprožnimi ureditvami trga dela. Na področju rednih zaposlitev, se Slovenija med državami OECD uvršča na drugo mesto glede na kriterij togosti zaposlitve, takoj za Portugalsko.

...

Visoka efektivna davčna obremenitev dela z prispevki za socialno varnost in visokimi odpravninami sta v Sloveniji ves čas zavirali rast zaposlovanja in posledično zmanjšanje brezposelnosti. Davčni primež v Sloveniji je med najvišjimi tako v državah EU kot tudi v skupini držav OECD. Leta 2009 je davčni primež zajel 40 odstotkov stroškov dela, kar je Slovenijo uvrstilo na osmo mesto v Evropski. Vendar je od relativne primerjave veliko bolj skrb vzbujajoče dejstvo, da je davčni primež od leta 1991 naprej presegal kritično raven 33 odstotkov, kjer davčna obremenitev dela ustvarja resne distorzije zaposlovanja in rasti produktivnosti. Hkrati visok davčni primež na trgu dela članom sindikatov dviguje plačno premijo in v odsotnosti konkurenčnih pritiskov zmanjšuje priložnosti za delavce, ki zaradi previsokih vstopnih ovir pri zaposlovanju in odpuščanju ne morejo najti zaposlitve.

Na grafikonu je prikazana dinamika produktivnosti dela za Estonijo, Slovaško in Slovenijo glede na avstrijsko raven produktivnosti. Leta 2009 je Slovaška po seriji visokih stopenj rasti docela dohitela raven produktivnosti Slovenije medtem ko je Estonija do leta 2009 občutno zmanjšala zaostanek v delovni produktivnosti za Slovenijo. Zastoj slovenske produktivnosti glede na slovaško raven v celoti odraža nizek delež intenzivnosti znanja v predelovalnih dejavnostih kot tudi šibko varovanje konkurence, visoka davčna obremenitev in slabša razvitost finančnega sektorja v Sloveniji Izenačevanje stopenj produktivnosti hkrati pomeni tudi izenačevanje BDP na prebivalca, po pariteti kupne moči, kar implicira da bo Slovaška ob nespremenjeni dinamiki rasti produktivnosti kmalu v celoti dosegla primerljivo raven BDP na prebivalca medtem ko sta bili, za primerjavo, državi v začetku devetdesetih v razvojni razliki oddaljeni za več desetletij.

Seveda, tranzicija ni uspela, saj si citiral, zakaj ne. Jasno pa je tudi, kdo ima korist od tega, da tranzicija ni uspela.

O katerih podatkih konkretno je govora?

ohnowhy je 16. jun 2015 ob 21:17 izjavil:

lexios je 16. jun 2015 ob 21:15 izjavil:

Sj vem... Ampak bistveno kar se tranzicije v Sloveniji tiče je tole: "obdržalo etično kontinuiteto socialističnega režima"

Ja, no, saj se očitno razumemo in strinjamo, kaj je rak-rana Slovenije, ne razumem, zakaj se lovimo glede tako očitnih in banalnih zadev. Razen, če si ironičen v svojem povzetku, tega pa ne zaznam, sorry.

Rak-rana Slovenije je enaka kot rak-rana vseh ostalih kapitalističnih držav. To je, da cilj kapitalizma ni poravnan s človeškimi vrednotami in jih vedno pomendra, kadar pride v nasprotje z njimi.

dstr17_ je 16. jun 2015 ob 21:25 izjavil:

Očitno se ne zavedaš kako funkcionirajo trop, mravljišča in jate in govoriš v tri dni. In očitno se tudi ne zavedaš, da je občutek za pravičnost in enakost sestavni del mnogih vretenčarjev, ne le človeka.

dstr17_ je 16. jun 2015 ob 21:25 izjavil:

Socializem kot tak te rak-rane ni imel, kvečjemu jo je imel stalinizem-leninizem in podobne zgrešene interpretacije socializma.

dstr17_ je 16. jun 2015 ob 21:30 izjavil:

Občutek za pravičnost in enakost se da eksperimentalno preveriti. Res ti ne bom dajal linkov do člankov, ker jih ne boš prebral, bom ti pa dal link do kratke demonstracije: ...

dstr17_ je 16. jun 2015 ob 21:30 izjavil:

Razumem, ampak mi smo smrtniki s svojimi napakami, ločujemo med lepo teorijo in kruto prakso.

To ni noben izgovor da lahko mižimo pred napakami kapitalizma.

lexios je 16. jun 2015 ob 21:09 izjavil:

...

lexios je 16. jun 2015 ob 21:37 izjavil:

Ja, no, saj se očitno razumemo in strinjamo, kaj je rak-rana Slovenije, ne razumem, zakaj se lovimo glede tako očitnih in banalnih zadev.

Ker očitno zadeve niso tako očitne in banalne. Ampak vam pa že en čas razlagam, da večinoma govorimo o isti stvari, vključno s Solatkom et al. - istem problemu, ga pa nekateri očitno po svoje interpretirajo...

dstr17_ je 16. jun 2015 ob 21:48 izjavil:

Ampak kapitalizem imamo, boljše delujoče alternative pa ne moremo niti preveriti, ker prehitro propadejo.

To čemur neoliberalci rečejo "boljše" je v resnici samo postavljanja BDP kot edino merilo. Ampak v resnici obstaja še kup drugih kazalcevin glede na njih je kapitalizem zanič sistem. Npr. Kuba ima bistveno manjše neenakosti, je okoljsko bistveno bolj vzdržna, ima visoko življenjsko dobo in visok HDI (human development index).

dstr17_ je 16. jun 2015 ob 21:48 izjavil:

če hočeš spremembe, moraš na konkretnih primerih dokazati

To je logika konzervativcev. Po tej logiki bi še danes živeli v kameni dobi. Ampak levičarji vemo, da je treba včasih narediti tudi korak v neznano.

dstr17_ je 16. jun 2015 ob 21:48 izjavil:

...ima visoko življenjsko dobo in visok HDI (human development index)...

dstr17_ je 16. jun 2015 ob 22:00 izjavil:

Tipični nestrpni desničar. Če se kdo ne strinja z njim ga je treba onemogočiti in zapreti.

dstr17_ je 16. jun 2015 ob 22:04 izjavil:

Stalin je mrtev. Desničarji pa stremijo k temu, da se onemogoči in zapira tiste, ki se z njimi ne strinjajo.

dstr17_ je 16. jun 2015 ob 22:06 izjavil:

Ja, tisti, ki hoče druge onemogočati in zapirati bo sodil o tem kaj je ad hominem. Povsem tipično za desničarje.

#000000 je 16. jun 2015 ob 22:12 izjavil:

Tolk je blo fajn da smo mogl še pralni prašek, kavo in pomaranče švrcat, da o črni borzi deviz ne zgubljamo besed. Ampak finta je ker je stanje še vedno isto, le da vso robo dobiš v hoferju ipd. če maš denar, takrat je denar.

lexios je 16. jun 2015 ob 22:50 izjavil:

Pišete kontrolko? Srečno!

ohnowhy je 16. jun 2015 ob 22:43 izjavil:

Lexios, napiši jasno in glasno, napravi nek zaključek (četudi napačen), tema namreč izgublja na momentu, edino tako boš lahko pritegnil pozornost. Meni pa drži pesti jutri, gre za biti ali ne biti :)