Forum » Loža » Pogodba o nerazkrivanju informacij (NDA)
Pogodba o nerazkrivanju informacij (NDA)
katarina100 ::
Menim se za delo s podjetjem preko študentskega servisa in oni hočejo, da podpišem pogodbo o nerazkrivanju informacij (NDA). V redu, vendar sem v pogodbi zasledil, da sem v primeru kršitve (kar sicer ne nameravam) dolžal plačati nekaj 10 tisoč €.
Ali je to standardno ali naj poiščem neko drugo delo?
Malo me je strah, da bi si potem nekdo izmislil, da sem pogodbo kršil in bom v dolgovih.
Morda malo smešna vprašanja, ampak sem popoln laijk na tem področju.
Hvala
Ali je to standardno ali naj poiščem neko drugo delo?
Malo me je strah, da bi si potem nekdo izmislil, da sem pogodbo kršil in bom v dolgovih.
Morda malo smešna vprašanja, ampak sem popoln laijk na tem področju.
Hvala
Tero ::
Meni je smešno da študentsko dela ima kaj takega :D
Give a man a fish, he'll be fed for a day.
Teach a man to fish and he'll drown himself.
Teach a man to fish and he'll drown himself.
sandmat ::
katarina100 ::
Gandalfar ::
> Gre za manjše IT podjetje. Vem, da so v teh krogih NDA-ji nekaj normalnega, ampak me skrbi tisti znesek.
Blanket NDA-ji niso nekaj normalnega. Podpisujejo se za pozicije, ki imajo temu primerne kompenzacije. Prav tako se načeloma zelo jasno deklarira kaj je poslovna skrivnost in kaj ni. Torej oznake dokumentov oz. eksplicitno določena področja.
Blanket NDA-ji niso nekaj normalnega. Podpisujejo se za pozicije, ki imajo temu primerne kompenzacije. Prav tako se načeloma zelo jasno deklarira kaj je poslovna skrivnost in kaj ni. Torej oznake dokumentov oz. eksplicitno določena področja.
blindb ::
Ce ne bos krsil dogovorov, te nima kaj skrbeti. Ce jih nameravas krsiti, si si sam kriv in je edino prav da placas kazen za neupostevanje dogovorov. Ce je 10Eur ali 10.000Eur kazen, ni niti pomembno.
Mislim da bi morali uvesti davek na idiotizem.
Yacked2 ::
Ce ne bos krsil dogovorov, te nima kaj skrbeti. Ce jih nameravas krsiti, si si sam kriv in je edino prav da placas kazen za neupostevanje dogovorov. Ce je 10Eur ali 10.000Eur kazen, ni niti pomembno.
Seveda je pomembno, glede na to da gre za študentsko delo z verjteno ne prav visoko plačo in to da gre za manjše IT podjete, bi mene začelo skrbeti, da nimajo res namena kaj podtakniti in izterjati denar od tebe.
Korak naprej ni vedno ustrezen...sploh če si na robu prepada!
blindb ::
Ce imas takesn obcutek in nisi preprican, se pac zahvalis za priloznost in gres delat kam drugam.
Mislim da bi morali uvesti davek na idiotizem.
lambda ::
No ja, o tem kaj je normalno, bi se dalo razpravljat. 27 A4 strani bullshita ti pod nos porinejo v enem od največjih slo IT podjetij. Ampak ne na razgovoru, šele ko nastopiš delo.
GTX970 ::
27 A4 strani bullshita ti pod nos porinejo v enem od največjih slo IT podjetij.
Pa ne preko SŠ za 3 eur.
V velikih podjetjih je preveč birokracije neizbežna izkušnja.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: GTX970 ()
katarina100 ::
Zanima me, kako je zakonom. Kaj preprečuje (če sploh) delodajalcu, da bi si izmislil, da sem nekaj razkril (izdal) in da zahteva kazen?
blindb ::
A je vazno za kaksen znesek na uro se gre? Jaz bi dal NDA tako studentu, kot tajnici, kot programerju za polni cas, kot cistilki,... Jebiga, je ze dovolj da prebirajo emaile vse vladne in nevladne organizacije, ni potrebe da se kdo od internih odnasa sluzbene zadeve konkurenci pod nos.
Mislim da bi morali uvesti davek na idiotizem.
M-XXXX ::
A je vazno za kaksen znesek na uro se gre? Jaz bi dal NDA tako studentu, kot tajnici, kot programerju za polni cas, kot cistilki,... Jebiga, je ze dovolj da prebirajo emaile vse vladne in nevladne organizacije, ni potrebe da se kdo od internih odnasa sluzbene zadeve konkurenci pod nos.
Ni problema, saj ga lahko daš. Ampak to bo potrebno tudi plačati. Kolikor vem to celo zakonodaja rešuje koliko več moraš plačat, če nekomu daš NDA podpisat.
Mavrik ::
Ni problema, saj ga lahko daš. Ampak to bo potrebno tudi plačati. Kolikor vem to celo zakonodaja rešuje koliko več moraš plačat, če nekomu daš NDA podpisat.
Mislim da si pomešal konkurenčno klavzulo in NDA :)
The truth is rarely pure and never simple.
Smurf ::
No ja, podjetje te ne more kar tako iztoziti za 10k€, morajo prej dejansko dokazati, da si naredil taksno krsitev in toliksno skodo.
kunigunda ::
Ni problema, saj ga lahko daš. Ampak to bo potrebno tudi plačati. Kolikor vem to celo zakonodaja rešuje koliko več moraš plačat, če nekomu daš NDA podpisat.
Mislim da si pomešal konkurenčno klavzulo in NDA :)
A kdo ve kje zakon opredeljuje veljavnost konkurencne klavzule. Se ogromno govori o tem "dodatku" sicer ne velja, ampak me zanima, kje to se crno na belem pise ?
Mavrik ::
A kdo ve kje zakon opredeljuje veljavnost konkurencne klavzule. Se ogromno govori o tem "dodatku" sicer ne velja, ampak me zanima, kje to se crno na belem pise ?
10cm nižje na tej strani imaš povezavo do topica, ki ima v drugem postu to polinkano. Zdaj pa nazaj na temo :)
The truth is rarely pure and never simple.
Ziga Dolhar ::
No ja, podjetje te ne more kar tako iztoziti za 10k€, morajo prej dejansko dokazati, da si naredil taksno krsitev in toliksno skodo.
Drži, oškodovanec mora dokazati, da si dejansko kršil NDA. Ni pa potrebno, da bi dokazoval tudi višino dejansko nastale škode, vendar lahko ti, ki bi kršila NDA, od sodišča zahtevaš, da morebiti nesorazmerno visoko pogodbeno kazen zniža glede na dejansko nastalo škodo.
https://dolhar.si/
matijadmin ::
Ni problema, saj ga lahko daš. Ampak to bo potrebno tudi plačati. Kolikor vem to celo zakonodaja rešuje koliko več moraš plačat, če nekomu daš NDA podpisat.
Mislim da si pomešal konkurenčno klavzulo in NDA :)
Ni nujno, da je on pomešal. Veliko krat to pomešajo kar kadroviki oz. podjetja.
Sam sem dobil ob delu v naši podružnici ob delu za priznano švicarsko podjetje s področja preverjanja kakovosti eno veliko mineštro od pogodbe, ki je bila v nekaj delih kar protizakonita. Naslovljena je bila kot NDA (bila je tudi dejansko v angleščini), urejala pa je svašta, celo področje intelektualne lastnine (pri čemer bi mi brez učinka odvzela moralne avtorske pravice, ker to pri nas ni možno), učinkovala bi še kot konkurenčna klavzula (kar je bilo v konkretnem primeru projektnega dela na podlagi podjemne skrajno neugodno za delodajalca in ne zame - ker ne bi smel po opravljenem delu delati za konkurenco, bi mi pripadala kompenzacija).
Eno od določil je vsebovalo sklic na britanski zakon, tako je očitno, da je nastala v okolju s pravnim redom VB. Kakor koli, v pogodbi ni bilo zapisano, da velja katero koli drugo pravo niti ni bilo določeno kot pristojno nobeno sodišče, kar pomeni ob podpisu na naših tleh, da bi padla skozi sito našega prava.
Kadrovnici sem prijazno omenil, pa se je neprofesionalno izgovorila, da to potrebujejo samo zato, da zadovoljijo politiki korporacije in mi pojasnila, da niti slučajno ne bodo vztrajali pri prepovedi iz konkurenčne, ker vedo, koliko bi jih to stalo. Podpisal sem, ker mi ni bila v škodo in ker ni določala zame popolnoma nobene kazni.
LuiIII ::
Jaz sem pred leti z veselje mpodpisal pogodbo, ki je vsebovala tako konkurenčno kot NDA klavzulo. Ne ena ne druga nista bili veljavno postavljeni tako, da se nisem preveč sekiral, ko sem dal odpoved. Papir prenese marsikatero neumnost slovenskih podjetnikov.
AndrejO ::
No ja, o tem kaj je normalno, bi se dalo razpravljat. 27 A4 strani bullshita ti pod nos porinejo v enem od največjih slo IT podjetij. Ampak ne na razgovoru, šele ko nastopiš delo.
Hmmm... Če ima podjetje npr. notranja pravila (špeh kakšnih 27 A4 strani se že sliši temu podobno), potem ni nič "nenormalnega" na temu, da podpišeš, da si jih prebral in razumel. Tako, kot ni nenormalno, da podpišeš za službeno vozilo, službeni prenosnik, službeni mobilni telefon, ...
Seveda je prav, da prebereš in razumeš vse, kar se ti da pred nos za podpisati, ampak samo zato, ker podjetje potrebuje pozitiven dokaz, da si bil o nečem obveščen, se ni potrebno takoj zmrdovati. Nekaj, kar je tebi morda bullshit, je podjetju morda poceni in čisto ustrezna varovalka pred kakšnim pobom, ki bo kasneje, tudi na delovnem sodišču vehementno trdil, da "tega pa res nisem vedel" (12.3.4 točka notranjih pravil: vsi dokumenti so poslovna skrivnost, razen tistih, ki so jasno označeni z oznako "JAVNO").
Ostalo pa je tako ali tako urejeno že v pogodbi (npr. 228.c člen: prepovedano je razkrivati poslovne skrivnosti; 228.č člen: odškodnina v primeru razkritja poslovne skrivnosti znaša neposredno povzročeno škodo, vendar najmanj 1.000,00 EUR in največ 20.000,00 EUR).
Mavrik ::
In mogoče še majhen dodatek - ZGD pri nas prepoveduje širenje poslovnih skrivnosti sam po sebi, tako da NDA v Sloveniji ni čisto nujno potreben.
The truth is rarely pure and never simple.
AndrejO ::
In mogoče še majhen dodatek - ZGD pri nas prepoveduje širenje poslovnih skrivnosti sam po sebi, tako da NDA v Sloveniji ni čisto nujno potreben.
Huh? Si prepričan, da si mislil ZGD in ne Kazenski zakonik (KZ), ki pozna kaznivo dejanje izdaje in neupravičene pridobitve poslovne skrivnosti? In tudi, če je govora o slednjem, je NDA še vedno potreben, ker predstavlja osnovni mehanizem obveščanja osebe o njeni dolžnosti varovanja poslovne skrivnosti in hkrati pokriva vse tisto, kar zapade pod malomarnost ali napako in ne pod naklepno storjeno kaznivo dejanje.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: AndrejO ()
Phantomeye ::
heh, nekaj casa nazaj ja bilo na našem koncu ful popularno bit del nekega mrežnega marketinga, kjer si za neko posredniško podjetje sklepal zavarovalniške police, pri čemer si moral obiskovat plačljive seminarje, pa prepričat svoje družinske člane, da so se preko tebe zavarovali (samo zato, da si zaslužil tistih 200€). Skratka opravljal si delo zavarovalniškega agenta, brez ustreznega izobraževanja, stopnje izobrazbe in licence or whatever.
In so tudi imeli klavzulo, da ne smeš X let delat za nobeno zavarovalniško podjetje (tudi čez 10k€). Nobenega dodatka v pogodbi.
(p.s. jst tega nisem delal, sem pa vsakega od znancev, ki so se s tem ubadali, opozoril, da se na tak način izgubi prijatelje).
In so tudi imeli klavzulo, da ne smeš X let delat za nobeno zavarovalniško podjetje (tudi čez 10k€). Nobenega dodatka v pogodbi.
(p.s. jst tega nisem delal, sem pa vsakega od znancev, ki so se s tem ubadali, opozoril, da se na tak način izgubi prijatelje).
lambda ::
AndrejO > Če ima podjetje npr. notranja pravila (špeh kakšnih 27 A4 strani se že sliši temu podobno), potem ni nič "nenormalnega" na temu, da podpišeš, da si jih prebral in razumel.
AndrejO > Nekaj, kar je tebi morda bullshit, je podjetju morda poceni in čisto ustrezna varovalka pred kakšnim pobom ...
Iz vidika podjetja nič nenavadnega, notranja pravila ja. Me je pa zmotil pristop: vabilo ob določeni uri v kadrovniško pisarno, "tukaj se podpišete". Da bi dali človeku že prej na vplogled te 'interne akte' jim na kraj pameti ne pride. Ko pa potem greš dejansko brat tistih 27 strani te pa gledajo kaj se obiraš. Zato temu rečem bullshit, ker imajo sami tak odnos, kot da bi to bil. V resnici pa za njih precej koristna stvar za pravno fronto, v kolikor ga kdo kaj serje ...
AndrejO > Nekaj, kar je tebi morda bullshit, je podjetju morda poceni in čisto ustrezna varovalka pred kakšnim pobom ...
Iz vidika podjetja nič nenavadnega, notranja pravila ja. Me je pa zmotil pristop: vabilo ob določeni uri v kadrovniško pisarno, "tukaj se podpišete". Da bi dali človeku že prej na vplogled te 'interne akte' jim na kraj pameti ne pride. Ko pa potem greš dejansko brat tistih 27 strani te pa gledajo kaj se obiraš. Zato temu rečem bullshit, ker imajo sami tak odnos, kot da bi to bil. V resnici pa za njih precej koristna stvar za pravno fronto, v kolikor ga kdo kaj serje ...
AndrejO ::
Ah, to se pa čisto strinjam. Pravila so morda bila OK, osnovna ideja tudi, žal pa je bila implementacija prvovrsten bulšit, če je bila takšna, kot si jo opisal. Po laični oceni bi rekel, da je nekdo implementiral "dobro prakso" in žal pozabil vključiti razmislek čemu to dejansko služi in kako se lahko to izvede mnogo bolj elegantno in "uporabniku prijazno". Smrdi na cargo cult.
matijadmin ::
Phantomeye je izjavil:
heh, nekaj casa nazaj ja bilo na našem koncu ful popularno bit del nekega mrežnega marketinga, kjer si za neko posredniško podjetje sklepal zavarovalniške police, pri čemer si moral obiskovat plačljive seminarje, pa prepričat svoje družinske člane, da so se preko tebe zavarovali (samo zato, da si zaslužil tistih 200€). Skratka opravljal si delo zavarovalniškega agenta, brez ustreznega izobraževanja, stopnje izobrazbe in licence or whatever.
In so tudi imeli klavzulo, da ne smeš X let delat za nobeno zavarovalniško podjetje (tudi čez 10k€). Nobenega dodatka v pogodbi.
(p.s. jst tega nisem delal, sem pa vsakega od znancev, ki so se s tem ubadali, opozoril, da se na tak način izgubi prijatelje).
Konkurenčna klavzula ne more veljati, če ni dogovorjena pisno in če za čas prepovedi dogovorjeno nadomestilo. Če je res kar praviš, gre za zastraševanje s strani prava neukih ljudi.
In mogoče še majhen dodatek - ZGD pri nas prepoveduje širenje poslovnih skrivnosti sam po sebi, tako da NDA v Sloveniji ni čisto nujno potreben.
Huh? Si prepričan, da si mislil ZGD in ne Kazenski zakonik (KZ), ki pozna kaznivo dejanje izdaje in neupravičene pridobitve poslovne skrivnosti? In tudi, če je govora o slednjem, je NDA še vedno potreben, ker predstavlja osnovni mehanizem obveščanja osebe o njeni dolžnosti varovanja poslovne skrivnosti in hkrati pokriva vse tisto, kar zapade pod malomarnost ali napako in ne pod naklepno storjeno kaznivo dejanje.
Poslovna skrivnost je opredeljena v ZGD. Izdaja in neupravičena pridobitev poslovne skrivnosti pa sta KD, ki sta opredeljeni s predpisano sankcijo v KZ.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: matijadmin ()
Oberyn ::
Jaz kot zunanji izvajalec vedno podpišem tako pogodbo z naročnikom. Se mi zdi normalno, ena taka poslovna higiena. Na ta način lažje pride do zaupanja med menoj in naročnikom, ker so pravila igre znana in jasna. Neko zaupanje mora biti, končno imam potem dostop do izvorne kode njihovih projektov, njihove interne zaupne dokumentacije, razmerij do konkurence, načrtov za prihodnost, celo financ. To za firmo, ki od tega živi, ni glih šala. Tudi če delaš na lokaciji naročnika kot študent, si še vedno zunanji izvajalec. Saj ti ne morejo kar naprtiti enih izmišljenih zadev, to je treba dokazati.
RejZoR ::
Jezst sem NDA podpisal tud ko sem brezplačno začel delat za en ameriški igračarski studio (Unknown Worlds Entertainment). Sankcije sicer niso bile navedene ampak to ni prvič, da sem podpisoval NDA in mi je zadeva jasna. Pač da se ne leaka stvari, ki niso namenjene za javnost.
Angry Sheep Blog @ www.rejzor.com
SeMiNeSanja ::
Koneckoncev 'podpišeš' NDA tudi pri marsikaterem beta testu v katerem sodeluješ, pa čeprav samo s kljukico na download strani.
knesz ::
Meni se tovrstne NDA ne zdijo nič spornega. Novi stranki (praviloma podjetjem) v začetku sodelovanja sam predlagam tak podpis, imam osnutek - brez penalov, dve taki izjavi pa sem podpisal tudi z penali, eno za hrvaško firmo, 20k€.
sisemen ::
Eh ne vem zakaj bi se zaradi NDAja toliko obremenjeval, sem jih podpisal ze cel kup in se mi zdijo cisto normalen del posla. Ce se hoces zaceti pogovarjati o pomoci pri nekem projektu podjetja X, moras o projektu nekaj vedeti, ce pa podjetje X smatra ta projekt kot nekaj tajnega, ti da za podpisati NDA. Sicer ne moreta sodelovati, saj podjetje ne more drugace ohraniti tajnosti. Nic posebnega.
matijadmin ::
Ni poanta v tem, da podpišeš, pa tudi, da sprejmeš kar neke (po možnosti nezakonite) pogoje ni samoumevno, prej neumno.
Kot je že AndrejO izpostavil, delodajalcem se veliko krat iz najrazličnejših razlogov zatakne pri implementacij varoval sicer legitimne in potrebne poslovne integritete. O vzrokih težko ugibam, ker so ti odvisni od delodajalca do delodajalca, najpogosteje pa so pomanjkanje kompetentnega kadra, ki bi na implementacijo gledal celovito, imel dovolj pravnega znanja ...
Če gre za protizakonita določila, je še najmanjši problem podpisati, ker ne veljajo. Tudi tisto s kljukicami na dolvlečnih straneh je lahko včasih bolj včasih manj zavezujoče, a ga ne gre ignorirati. Sporno je podpisati kar koli sebi v škodo, naprimer kakšne drakonske in nesorazmerne kazni (ki bi jih sicer kot pravi Žiga lahko v sodnem postopku nižal proti nastali škodi). V mojem primeru je pogodbeni delodajalec kar v NDA vključil konkurenčno klavzulo in me (za 1 leto več kot dopušča zakon pri nas) skušal zavezati k prepovedi opravljanja dela za konkurenco, seveda tudi nadomestila ni določil (ker domnevam, da ni vedel, da mi pripada), kar pomeni, da bi mi pripadalo minimalno predpisano. Tudi moralnim avtorskim pravicam se ne moreš pri nas odreči, pa so bila določila v tej smeri. Hecno je, ker to ni bil nek Tinko Palinko, s. p., temveč švicarska korporacija, ki je koristila zunanje kadrovske storitve znanega podjetja iz Ljubljane.
Varovanje poslovnih skrivnosti je samoumevno in zakonsko določeno. Pri nas že ZGD dovolj dobro ureja poslovne skrivnosti, da PNI (angl. NDA) sploh ni potrebna (39. čl):
Pa tudi 236. člen KZ to še širše definira in povsem ustrezno sankcionira (pri čemer je za delodajalca pregon precej pasivne narave za razliko od pravde):
Kot je že AndrejO izpostavil, delodajalcem se veliko krat iz najrazličnejših razlogov zatakne pri implementacij varoval sicer legitimne in potrebne poslovne integritete. O vzrokih težko ugibam, ker so ti odvisni od delodajalca do delodajalca, najpogosteje pa so pomanjkanje kompetentnega kadra, ki bi na implementacijo gledal celovito, imel dovolj pravnega znanja ...
Če gre za protizakonita določila, je še najmanjši problem podpisati, ker ne veljajo. Tudi tisto s kljukicami na dolvlečnih straneh je lahko včasih bolj včasih manj zavezujoče, a ga ne gre ignorirati. Sporno je podpisati kar koli sebi v škodo, naprimer kakšne drakonske in nesorazmerne kazni (ki bi jih sicer kot pravi Žiga lahko v sodnem postopku nižal proti nastali škodi). V mojem primeru je pogodbeni delodajalec kar v NDA vključil konkurenčno klavzulo in me (za 1 leto več kot dopušča zakon pri nas) skušal zavezati k prepovedi opravljanja dela za konkurenco, seveda tudi nadomestila ni določil (ker domnevam, da ni vedel, da mi pripada), kar pomeni, da bi mi pripadalo minimalno predpisano. Tudi moralnim avtorskim pravicam se ne moreš pri nas odreči, pa so bila določila v tej smeri. Hecno je, ker to ni bil nek Tinko Palinko, s. p., temveč švicarska korporacija, ki je koristila zunanje kadrovske storitve znanega podjetja iz Ljubljane.
Varovanje poslovnih skrivnosti je samoumevno in zakonsko določeno. Pri nas že ZGD dovolj dobro ureja poslovne skrivnosti, da PNI (angl. NDA) sploh ni potrebna (39. čl):
(1) Za poslovno skrivnost se štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe, ki morajo varovati poslovno skrivnost.
(2) Ne glede na to ali so določeni s sklepi iz prejšnjega odstavka, se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe so odgovorni za izdajo poslovne skrivnosti, če so vedeli ali bi morali vedeti za tako naravo podatkov.
(3) Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.
Pa tudi 236. člen KZ to še širše definira in povsem ustrezno sankcionira (pri čemer je za delodajalca pregon precej pasivne narave za razliko od pravde):
(5) Za poslovno skrivnost se štejejo listine in podatki, ki so z zakonom, statutom, pravili ali drugim splošnim aktom ali odredbo pristojnega organa ali druge upravičene osebe razglašeni za industrijsko, bančno ali drugo poslovno skrivnost in so tako pomembni, da so z njihovo izdajo očitno nastale ali bi lahko nastale hujše škodljive posledice.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: matijadmin ()
knesz ::
matijadmin je izjavil:
Ni poanta v tem, da podpišeš, pa tudi, da sprejmeš kar neke (po možnosti nezakonite) pogoje ni samoumevno, prej neumno.
Kot je že AndrejO izpostavil, delodajalcem se veliko krat iz najrazličnejših razlogov zatakne pri implementacij varoval sicer legitimne in potrebne poslovne integritete. O vzrokih težko ugibam, ker so ti odvisni od delodajalca do delodajalca, najpogosteje pa so pomanjkanje kompetentnega kadra, ki bi na implementacijo gledal celovito, imel dovolj pravnega znanja ...
Če gre za protizakonita določila, je še najmanjši problem podpisati, ker ne veljajo. Tudi tisto s kljukicami na dolvlečnih straneh je lahko včasih bolj včasih manj zavezujoče, a ga ne gre ignorirati. Sporno je podpisati kar koli sebi v škodo, naprimer kakšne drakonske in nesorazmerne kazni (ki bi jih sicer kot pravi Žiga lahko v sodnem postopku nižal proti nastali škodi). V mojem primeru je pogodbeni delodajalec kar v NDA vključil konkurenčno klavzulo in me (za 1 leto več kot dopušča zakon pri nas) skušal zavezati k prepovedi opravljanja dela za konkurenco, seveda tudi nadomestila ni določil (ker domnevam, da ni vedel, da mi pripada), kar pomeni, da bi mi pripadalo minimalno predpisano. Tudi moralnim avtorskim pravicam se ne moreš pri nas odreči, pa so bila določila v tej smeri. Hecno je, ker to ni bil nek Tinko Palinko, s. p., temveč švicarska korporacija, ki je koristila zunanje kadrovske storitve znanega podjetja iz Ljubljane.
Sicer pa pri nas že ZGD dovolj dobro ureja poslovne skrivnosti, da PNI (angl. NDA) pri nas sploh ni potrebna:
(1) Za poslovno skrivnost se štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe, ki morajo varovati poslovno skrivnost.
(2) Ne glede na to ali so določeni s sklepi iz prejšnjega odstavka, se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe so odgovorni za izdajo poslovne skrivnosti, če so vedeli ali bi morali vedeti za tako naravo podatkov.
(3) Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.
Ne vem, če govorimo o istem. Ali je govora o delodajalcu, ali o poslovnem sodelovanju? Za NDA ob zaposlitvi (ko se govori o delodajalci, si predstavljam, da gre za zaposlitev) ne vem za noben primer, ko gre pa o poslovnem sodelovanju, pa že z predlogom o podlisu NDA pokažeš novemu poslovnemu partnerju, da zadeve jemlješ resno. Zato kot pravim, NDA večinoma vedno sam predlagam, v določenih primerih pa podpišem tudi NDA z pogodbeno kaznijo.
Invictus ::
Če ne misliš delati pkode podjetju za katerega delaš, potem podpisovanje teh pogodb tako ali tako ni problem.
Ne vem kaj komplicirate z NDA. Tuje stranke pač ne bodo podpisale pogodbe z vami, če ne podpišete NDA. Pa ni posla.
Konkurenčna klavzula je pa tako ali tako nekaj kar še delodajalci ne uporabljajo. Ker stane. Se pa mogoče splača pred podpisom pogajati o višini nadomestila za konkurenčno klavzulo.
Tako ali tako pa tukaj ni avtomatizma. Delodajalec mora uveljavljati določila iz pogodbe v nekem roku. Če ne, je zadeva zaključena.
Ne vem kaj komplicirate z NDA. Tuje stranke pač ne bodo podpisale pogodbe z vami, če ne podpišete NDA. Pa ni posla.
Konkurenčna klavzula je pa tako ali tako nekaj kar še delodajalci ne uporabljajo. Ker stane. Se pa mogoče splača pred podpisom pogajati o višini nadomestila za konkurenčno klavzulo.
Tako ali tako pa tukaj ni avtomatizma. Delodajalec mora uveljavljati določila iz pogodbe v nekem roku. Če ne, je zadeva zaključena.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
http://goo.gl/2YuS2x
http://goo.gl/2YuS2x
matijadmin ::
knesz, to iz ZGD velja tako za delovna razmerja kot poslovno sodelovanje, se pač smiselno tolmači. Enako kot OZ/ZDR za poslovno sodelovanje.
Invictius, ne boš verjel, po konkurenčni bi včasih posegli ne zavedajoči se, koliko to stane (ko sem jim omenil, so bili hudo zaskrbljeni in so kot iz topa hiteli zagotavljati, da je ne bodo uveljavljali). Meni se je to zgodilo dva krat in nikdar ni šlo za neznano in majhno podjetje, prej za veliko korporacijo (v enem primeru). Roko na srce, pri nas je malo podjetij predvsem pa kadrovikov, ki bi znali v vsakem trenutku za ključne zaposlene povedati, pri komu bi se jim splačalo in komu ne to uveljavljati. Stvarnost pa je še hujša, večina jih niti ve, kaj to je in kakšne obveze ima pri tem delodajalec.
Ostalim, določila kazni, če so pravična (predvsem pa zakonita), ni težava sprejeti. Hočem povedati, da so te stvari ne le samoumevne, tudi brez PNI iztožljive oz. pregonljive, torej dobro pravno urejene same po sebi. Ni pa potrebno žreti dreka prava neukih, ki bi radi pravico delili na svoj način.
Invictius, ne boš verjel, po konkurenčni bi včasih posegli ne zavedajoči se, koliko to stane (ko sem jim omenil, so bili hudo zaskrbljeni in so kot iz topa hiteli zagotavljati, da je ne bodo uveljavljali). Meni se je to zgodilo dva krat in nikdar ni šlo za neznano in majhno podjetje, prej za veliko korporacijo (v enem primeru). Roko na srce, pri nas je malo podjetij predvsem pa kadrovikov, ki bi znali v vsakem trenutku za ključne zaposlene povedati, pri komu bi se jim splačalo in komu ne to uveljavljati. Stvarnost pa je še hujša, večina jih niti ve, kaj to je in kakšne obveze ima pri tem delodajalec.
Ostalim, določila kazni, če so pravična (predvsem pa zakonita), ni težava sprejeti. Hočem povedati, da so te stvari ne le samoumevne, tudi brez PNI iztožljive oz. pregonljive, torej dobro pravno urejene same po sebi. Ni pa potrebno žreti dreka prava neukih, ki bi radi pravico delili na svoj način.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: matijadmin ()
AndrejO ::
matijadmin je izjavil:
knesz, to iz ZGD velja tako za delovna razmerja kot poslovno sodelovanje, se pač smiselno tolmači. Enako kot OZ/ZDR za poslovno sodelovanje.
Če pravilno berem ZGD (do včeraj določila sploh nisem poznal), potem to velja za vse, ravno tako pa je avtomatizem minimalen: " S tem sklepom morajo biti seznanjeni ... in druge osebe, ki morajo varovati poslovno skrivnost".
NDA je vsaj v mojih očeh splošno privzet mehanizem s katerim se zadosti enostavnem pogoju "mora biti seznanjen". Podjetja lahko notri vtaknejo še dodatna pogodbena določila (npr. o ugotavljanju škode, odgovornosti, pristojnosti sodišč, ... in verjetno še žnj. drugih relevantnih dogovorov). Verjetno sta odškodninska tožba in kaeznski pregon možna tudi brez NDA, si pa predstavljam, da je postopek potem bistveno daljši ter rezultat bolj nezanesljiv.
Ker ZGD velja za gospodarske družbe in ne za izvajalce nalog, se lahko v odsotnosti NDA ta izvajalec brani, da je GD sama naredila napako in kršila predpis, ker ga ni seznanila z ustreznimi akti.
Mojih 0,02 EUR...
matijadmin ::
AndrejO, niti ni tako minimalen (2. odstavek že zgoraj citiranega člena):
Nič ni narobe, da je PNI pogosta (in upravičeno tudi dobra) praksa. Sam sem vedno doslej PNI podpisal, če le ni bil pravno hudo vprašljiv in, če mi ni bil nesorazmerno v škodo ob sporu. Podobno dobiš ob zaposlitvi v državnih organih izjavo, s katero potrjuješ seznanitev z določenimi zakonskimi ali internimi omejitvami itn. Problem nastane, kadar nekateri v take dokumente tlačijo (ne) pravne neumnosti, ki še poslabšajo možnosti za reševanje sporov ali si želijo samovoljno deliti pravico(v škodo tako ali drugače angažirane delovne sile). Odškodninski postopek je zaradi PNI tako lahko celo daljši, če je kazen nesorazmerna s škodo ali pa vsebuje PNI druga nezakonita določila (kar je pri nas zelo pogosto). Od 4 PNI, ki sem jih dobil v podpis, je bil samo 1 pravno neoporečen (po pregledu dveh pravnikov).
ZGD še zdaleč ne velja samo za gospodarske družbe, od kje ti ta zamisel? Glej gornji odebeljen tekst (delavci in druge osebe - tudi taki, ki poslovno sodelujejo).
P. S.: Ne zagovarjam stališča, da je PNI slaba oblika urejanja kakršnega koli sodelovanja ali razmerja. Nasprotno, menim, da je temelj izkazovanja zaupanja, a ostro nasprotujem pravnim zmazkom (pa nisem pravnik), nesorazmernim kaznim, neki vzvišeni želji po deljenju pravice, ki se odraža kot kakršno koli enostransko (pogosto na strani šibkejše pogodbene stranke, kar ni nezanemarljiva okoliščina) škodljivo določilo.
Ne glede na to ali so določeni s sklepi iz prejšnjega odstavka, se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe so odgovorni za izdajo poslovne skrivnosti, če so vedeli ali bi morali vedeti za tako naravo podatkov.
Nič ni narobe, da je PNI pogosta (in upravičeno tudi dobra) praksa. Sam sem vedno doslej PNI podpisal, če le ni bil pravno hudo vprašljiv in, če mi ni bil nesorazmerno v škodo ob sporu. Podobno dobiš ob zaposlitvi v državnih organih izjavo, s katero potrjuješ seznanitev z določenimi zakonskimi ali internimi omejitvami itn. Problem nastane, kadar nekateri v take dokumente tlačijo (ne) pravne neumnosti, ki še poslabšajo možnosti za reševanje sporov ali si želijo samovoljno deliti pravico(v škodo tako ali drugače angažirane delovne sile). Odškodninski postopek je zaradi PNI tako lahko celo daljši, če je kazen nesorazmerna s škodo ali pa vsebuje PNI druga nezakonita določila (kar je pri nas zelo pogosto). Od 4 PNI, ki sem jih dobil v podpis, je bil samo 1 pravno neoporečen (po pregledu dveh pravnikov).
ZGD še zdaleč ne velja samo za gospodarske družbe, od kje ti ta zamisel? Glej gornji odebeljen tekst (delavci in druge osebe - tudi taki, ki poslovno sodelujejo).
P. S.: Ne zagovarjam stališča, da je PNI slaba oblika urejanja kakršnega koli sodelovanja ali razmerja. Nasprotno, menim, da je temelj izkazovanja zaupanja, a ostro nasprotujem pravnim zmazkom (pa nisem pravnik), nesorazmernim kaznim, neki vzvišeni želji po deljenju pravice, ki se odraža kot kakršno koli enostransko (pogosto na strani šibkejše pogodbene stranke, kar ni nezanemarljiva okoliščina) škodljivo določilo.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: matijadmin ()
RejZoR ::
Ne vem zakaj bi za podpis NDA nujno morala bit neka kompenzacija. NDA pomeni Non-Disclosure Agreement. Torej izjava o neizdajanju podatkov osebam, ki jim podatki niso namenjeni. Povsem jasno in vsak, ki sliši kratico NDA ve o čem se gre in čemu je namenjena. Če bi rad delil informacije se pozanimaš pri nadrejenih, če jih lahko (če nisi prepričan).
Angry Sheep Blog @ www.rejzor.com
knesz ::
Ne vem zakaj bi za podpis NDA nujno morala bit neka kompenzacija. NDA pomeni Non-Disclosure Agreement. Torej izjava o neizdajanju podatkov osebam, ki jim podatki niso namenjeni. Povsem jasno in vsak, ki sliši kratico NDA ve o čem se gre in čemu je namenjena. Če bi rad delil informacije se pozanimaš pri nadrejenih, če jih lahko (če nisi prepričan).
Pravilno bi bilo pri lastniku zadevajočih informacij oz. podatkov. Kot sem omenil, NDA se praviloma podpisuje med lastnikom podatkov in izvajalcem storitev, kateri rabi za izvajanje dostop do omenjenih podatkov.
Tako nekako.
AndrejO ::
matijadmin je izjavil:
AndrejO, niti ni tako minimalen (2. odstavek že zgoraj citiranega člena):
Minimalen iz vidika podjetja. Samo zato, ker podjetje pri sebi nekaj določi za poslovno skrivnost, to ne pomeni avtomatično, da bodo sedaj vsi za to vedeli.
Ko izločiš očitne poslovne skrivnosti, ti ostanejo neočitne, pri katerih mora podjetje brez NDA v postopku dokazovati, da je toženi vedel ali bi moral vedeti, da je govora o poslovni skrivnosti. Ravno tako razumem, da je po ZGD dolžnost podjetja, da osebe seznani s predpisi, ki interno določajo kaj so te poslovne skrivnosti. Torej ni avtomatizma v smislu samoumevnosti, da je vsem jasno kaj so te skrivnosti. NDA lepo in pravilno pokrije ta dva elementa: če si ga podpisal, potem si vedel oziroma bi moral vedeti, ravno tako pa je podjetje izpolnilo svojo dolžnost, ker te je obvestilo.
Dokazovanje tega nujnega elementa v primeru spora je nato skrčeno na predložitev podpisanega NDA-ja ali (kar je pravilo pri redno zaposlenih) pogodbe o zaposlitvi z ustreznim členom. No, občasno pa še kakšna izjava, kot jo je omenil nubes. To moraš namreč dokazati še preden prideš na problem dokazovanja obstoja škode, obsega škode in morebitne kazenske odgovornosti.
matijadmin ::
matijadmin je izjavil:
AndrejO, niti ni tako minimalen (2. odstavek že zgoraj citiranega člena):
Minimalen iz vidika podjetja. Samo zato, ker podjetje pri sebi nekaj določi za poslovno skrivnost, to ne pomeni avtomatično, da bodo sedaj vsi za to vedeli.
Ko izločiš očitne poslovne skrivnosti, ti ostanejo neočitne, pri katerih mora podjetje brez NDA v postopku dokazovati, da je toženi vedel ali bi moral vedeti, da je govora o poslovni skrivnosti. Ravno tako razumem, da je po ZGD dolžnost podjetja, da osebe seznani s predpisi, ki interno določajo kaj so te poslovne skrivnosti. Torej ni avtomatizma v smislu samoumevnosti, da je vsem jasno kaj so te skrivnosti. NDA lepo in pravilno pokrije ta dva elementa: če si ga podpisal, potem si vedel oziroma bi moral vedeti, ravno tako pa je podjetje izpolnilo svojo dolžnost, ker te je obvestilo.
Dokazovanje tega nujnega elementa v primeru spora je nato skrčeno na predložitev podpisanega NDA-ja ali (kar je pravilo pri redno zaposlenih) pogodbe o zaposlitvi z ustreznim členom. No, občasno pa še kakšna izjava, kot jo je omenil nubes. To moraš namreč dokazati še preden prideš na problem dokazovanja obstoja škode, obsega škode in morebitne kazenske odgovornosti.
Jasna situacija (ob seznanitvi) pomeni izogib konfliktom, v več primerih tudi lažje pravno reševanje sporov. Vedi, da se ene poslovne skrivnosti določajo z notranjimi akti ali pravili (moraš s tem seznaniti zadevajoče osebe), ene pa so kar a priori poslovne skrivnosti, če so za to podani pogoji (2. odstavek). V slednjem primeru pač seznanitve ni nujno potrebna (nepoznavanje prava škoduje ali kako že?), samo zdrava pamet, če že ni vodilo poštenje. Ampak to bi bilo sila zapleteno dokazovati, se strinjam, ker ne pomeni, da avtomatizma na temelju samoumevnosti ni.
PNI je tu lahko bistveno v pomoč, če je pametno napisan, pravno konsistenten in predvsem v celoti veljaven (kar je za veliko podjetij že samo po sebi velik uspeh, če dosežejo).
Zgodovina sprememb…
- spremenil: matijadmin ()
AndrejO ::
matijadmin je izjavil:
Vedi, da se ene poslovne skrivnosti določajo z notranjimi akti ali pravili (moraš s tem seznaniti zadevajoče osebe), ene pa so kar a priori poslovne skrivnosti, če so za to podani pogoji (2. odstavek). V slednjem primeru pač seznanitve ni nujno potrebna (nepoznavanje prava škoduje ali kako že?), samo zdrava pamet, če že ni vodilo poštenje.
Vem to, vem. Na TS sem imel čast pomagati pri teh stvareh. Kar se tiče 2. odst. pa je moje mnenje zelo enostavno: "očitnega" je zelo malo, "zdrava pamet" pa na sodiščih v pomankanju sodne prakse hitro odpove. Nekaj, kar je meni očitno, ni nujno tebi in na meni je, da na sodišču dokažem, da imam jaz prav in ne ti.
Bom pa pozabil na besedo "avtomatizem". Razumeva jo drugače, čeprav vidim, da se v bistvu strinjava, da se da tudi brez NDA pri nekaterih stvareh zmagati na sodišču, ne pa pri vseh in v veliko primerih tudi ne zlahka.
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
» | Konkurenčna klavzula (strani: 1 2 3 4 )Oddelek: Loža | 46340 (8298) | Beli_Zajcek |
» | Podpisani NDA v SlovenijiOddelek: Programiranje | 2768 (2129) | shadow7 |
» | Outsourcanje lastne službe (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Ostale najave | 23736 (15312) | St235 |
» | Prepoved uporabe FB v privat življenju (strani: 1 2 )Oddelek: Informacijska varnost | 13067 (11048) | fizikalac |