Forum » Znanost in tehnologija » Zakaj so galaksije ploščate?
Zakaj so galaksije ploščate?
Valentin ::
Nastajanje delcev in izginevanje energije, prav zanima me kaj vse se še dogaja v teh nemerljivih trenutkih časa...
Thomas, če prav razumem:
Zakon o ohranitvi energije je v nekem zelo majhnem
trenutku fluktuacije bil kršen.
Vendar enostavno nimamo na voljo dovolj časa, da bi to dokazali, ker tisti foton izgine preden ga lahko zaznamo.
Torej lahko rečemo, da ni bil kršen.
Pa še čisto hipotetično:
Recimo, da bi nekako ujeli v past tisti virtualni foton, še preden izgine.
Energija vesolja bi se povečala za en foton, zakon o ohranitvi energije bi bil prekršen.
Kaj bi se zgodilo tedaj ? Bi bile kakšne posledice ?
GOO ?
Thomas, če prav razumem:
Zakon o ohranitvi energije je v nekem zelo majhnem
trenutku fluktuacije bil kršen.
Vendar enostavno nimamo na voljo dovolj časa, da bi to dokazali, ker tisti foton izgine preden ga lahko zaznamo.
Torej lahko rečemo, da ni bil kršen.
Pa še čisto hipotetično:
Recimo, da bi nekako ujeli v past tisti virtualni foton, še preden izgine.
Energija vesolja bi se povečala za en foton, zakon o ohranitvi energije bi bil prekršen.
Kaj bi se zgodilo tedaj ? Bi bile kakšne posledice ?
GOO ?
Thomas ::
Valentin,
> Vendar enostavno nimamo na voljo dovolj časa, da bi to dokazali, ker tisti foton izgine preden ga lahko zaznamo.
To nekako je razširjeno mnenje. Vendar ne more biti samo to.
Vsak trenutek bi nastalo in potem izginilo neko ogromno število fotonov. Kdaj več nastalo, kdaj več izginilo. Včasih bi bili v plusu, včasih v minusu. Random walk okrog povprečnega stanja. Kakor imamo random walk pri sili, ki deluje na del stene posode s plinom. Ali pa v številu fotonov, ki tečejo iz svetila.
Tukaj nobene take kumulativne fluktuacije ni. Kot nič ne bi bilo prepuščeno naključju pri teh virtualnih delcih.
Pa še nekaj je:
Ponavadi se reče, da na radioaktivni atom ne moremo vplivati, kdaj točno bo razpadel. Na noben način ne bi smeli. Toda po drugi strani vsi prav dobro vemo, da to ni res. Če ta atom pospešimo v pospeševalniku do 0.999999c in ga izstrelimo v Vesolje, bo preživel z verjetnostjo 99,9% naslednjih milijon let. Če mu pa tega ne bi storili, bi z verjetnostjo 99,9% ne dočakal naslednjega dne. Vplivali smo.
Samo če vem to - še ne znam teh delčkov povezati v sliko. Me pa zelo zanima, kakšna je. To pa seveda.
> Vendar enostavno nimamo na voljo dovolj časa, da bi to dokazali, ker tisti foton izgine preden ga lahko zaznamo.
To nekako je razširjeno mnenje. Vendar ne more biti samo to.
Vsak trenutek bi nastalo in potem izginilo neko ogromno število fotonov. Kdaj več nastalo, kdaj več izginilo. Včasih bi bili v plusu, včasih v minusu. Random walk okrog povprečnega stanja. Kakor imamo random walk pri sili, ki deluje na del stene posode s plinom. Ali pa v številu fotonov, ki tečejo iz svetila.
Tukaj nobene take kumulativne fluktuacije ni. Kot nič ne bi bilo prepuščeno naključju pri teh virtualnih delcih.
Pa še nekaj je:
Ponavadi se reče, da na radioaktivni atom ne moremo vplivati, kdaj točno bo razpadel. Na noben način ne bi smeli. Toda po drugi strani vsi prav dobro vemo, da to ni res. Če ta atom pospešimo v pospeševalniku do 0.999999c in ga izstrelimo v Vesolje, bo preživel z verjetnostjo 99,9% naslednjih milijon let. Če mu pa tega ne bi storili, bi z verjetnostjo 99,9% ne dočakal naslednjega dne. Vplivali smo.
Samo če vem to - še ne znam teh delčkov povezati v sliko. Me pa zelo zanima, kakšna je. To pa seveda.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Valentin ::
Teli delci iz kvantnih fluktuacij so torej res virtualni.
S to razliko, da pa vplivajo na našo realnost.
Obstaja primer, ko se lahko tak virtualni delec spremeni v realnega.
V zvezi z 'izhlapevanjem' črne luknje.
Ko se namreč pojavita virtualna delca blizu event horizonta, lahko naprimer tistega z negativnim nabojem potegne v črno luknjo, kar povzroči zmanjšanje njene mase. Tisti s pozitivnim pa zbeži v vesolje. Tako izgleda, kot da je črna luknja izssevala en delec.
No, približno tako pravi Hawking, se mi zdi.
Ali obstajajo še kakšni drugi vplivi kvantnih fluktuacij pa ne vem.
Kaj pa če so samo odsev nekega pojava v ozadju, ki ga še ne poznamo ?
S to razliko, da pa vplivajo na našo realnost.
Obstaja primer, ko se lahko tak virtualni delec spremeni v realnega.
V zvezi z 'izhlapevanjem' črne luknje.
Ko se namreč pojavita virtualna delca blizu event horizonta, lahko naprimer tistega z negativnim nabojem potegne v črno luknjo, kar povzroči zmanjšanje njene mase. Tisti s pozitivnim pa zbeži v vesolje. Tako izgleda, kot da je črna luknja izssevala en delec.
No, približno tako pravi Hawking, se mi zdi.
Ali obstajajo še kakšni drugi vplivi kvantnih fluktuacij pa ne vem.
Kaj pa če so samo odsev nekega pojava v ozadju, ki ga še ne poznamo ?
Thomas ::
> Kaj pa če so samo odsev nekega pojava v ozadju, ki ga še ne poznamo ?
To se meni zdi še najbolj logično, ker povezave očitno so.
Delec ki zapusti črno luknjo ji zmanjša maso za natančno svojo.
Dve črni luknji z enakima nabojema se odbijata, radioaktivnemu atomu lahko preprečimo razpad ...
To background povezavo so dolgo časa imeli za prepovedano - ampak po moje jo bo treba spet (in dokončno) uvest.
IMHO.
To se meni zdi še najbolj logično, ker povezave očitno so.
Delec ki zapusti črno luknjo ji zmanjša maso za natančno svojo.
Dve črni luknji z enakima nabojema se odbijata, radioaktivnemu atomu lahko preprečimo razpad ...
To background povezavo so dolgo časa imeli za prepovedano - ampak po moje jo bo treba spet (in dokončno) uvest.
IMHO.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Thomas ::
Naredimo en miselni eksperiment!
Najprej je ena zvezda, okoli katere orbitiraš.
Potem pa random in enakomerno nastajajo zvezde in galaksije okoli tebe. Kot da Vesolje raste do neskončnega okoli in okoli.
Ko pride do določene velikosti, se začne poznati malenkost več zvezd na eni strani, kot na drugi. Ker pa te zvezde niso pri miru, se tudi to pozna v nihanju gravitacijskega polja okoli tebe. Počasi postaja zaznavno in njegove spremembe tudi. Že davno preden doseže kakšno neskončno velikost, te premetava kot da si v sodu čez Niagarske slapove. Samo mnogo, mnogo bolj.
Toda to se ne dogaja. Ker tako veliko Vesolje le ni. Očitno.
Najprej je ena zvezda, okoli katere orbitiraš.
Potem pa random in enakomerno nastajajo zvezde in galaksije okoli tebe. Kot da Vesolje raste do neskončnega okoli in okoli.
Ko pride do določene velikosti, se začne poznati malenkost več zvezd na eni strani, kot na drugi. Ker pa te zvezde niso pri miru, se tudi to pozna v nihanju gravitacijskega polja okoli tebe. Počasi postaja zaznavno in njegove spremembe tudi. Že davno preden doseže kakšno neskončno velikost, te premetava kot da si v sodu čez Niagarske slapove. Samo mnogo, mnogo bolj.
Toda to se ne dogaja. Ker tako veliko Vesolje le ni. Očitno.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| ⊘ | Kaj je blo pred velikim pokom? (strani: 1 2 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 5752 (4400) | Ziga Dolhar |
| » | Je bilo vesolje ustvarjeno iz niča? (strani: 1 2 3 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 10446 (7495) | Saladin |
| » | Kvantne fluktacijeOddelek: Znanost in tehnologija | 1325 (1230) | nicnevem |
| ⊘ | LeksikonOddelek: Znanost in tehnologija | 8869 (8837) | OwcA |
| ⊘ | LeksikonOddelek: Znanost in tehnologija | 5502 (4621) | Thomas |