» »

EM Drive

EM Drive

1
...
3 4
5
»

Unknown_001 ::

Em, kolega trenutno mi nisi pojasnil popolnoma ničesar.

Zakaj ne moreš enostavno "Let it go ?"

Stvar se zihr še greje za popizdit, če že mora absorbirat. Pa je temperaturno obremenjevanje sploh zaželeno?
Wie nennt man einen Moderator mit der Hälfte des Gehirnis ?

Begabt

BigWhale ::

Ce bi EM drive deloval, potem en tak paper napkin izracun pravi, da bi potreboval 34kW za pospesek 1m/s^2 ce imas 10 ton tezko plovilo.

Solar array od ISS zgenerira nekje med 80kW in 120kW. Se pravi potrebujemo kako tretjino tega. Easy peasy. Oh wait. Solar Array od ISS ma nekaj vec kot 35 ton. Se pravi mamo zdej 20 ton tezko ladjo, ki jo lahko pospesujemo z 0.5m/s^2.

Kaj bomo nardil z vso toploto?

Mal bo treba se delat na tem EM driveu. Zdej je slabsi kt prvi avto na paro al pa prvi avion.

WarpedGone ::

Od "imposibru" smo prišli na "je slab"... good.
Zbogom in hvala za vse ribe

Unknown_001 ::

WarpedGone je izjavil:

Od "imposibru" smo prišli na "je slab"... good.


V bistvu gre za blazno neuporabno zanič zasnovan sistem pogona, s katerim je res nemogoče karkoli pametnega narest. Sploh ni fora da bi stvar fiziko postavila na glavo. Gre bolj za to, da ljudje hiteč razlagat pojave iščejo neke bližnjice in poenostavitve ki niso uporabne. Stvar ni po osnovni ideji nič boljša, kot če bi probal v posodo izstrelit žogico, v tem primeru gre za foton ki ni del mase sistema, ki ob odboju vrši premeno gibalne količine tako kot izstreljena žogica ko se zaleti v steno, po odboju je edin smiselno spustit ven, da odleti nekam v 3PM. Ni važno. Torej za pogon ne potrebuješ ekstra mase, ampak zgolj vir energije, ki je lahko zunanji? Materija in energija pa naj bi bila po po trenutnih dognajih itak tesno povezana med seboj. Recimo masni defekt ki se odrazi kot ogromna količina energije pri jederskem razpadu.

Mislim, v teoriji mogoče špila ampak treba bo bolj pametno zasnovo narest kot pa ta butast zaprt pisker za golaž. Ko se je foton odbil, ga spusti naj gre stran od plovila. Simple as that. Če je pa komu škoda energije? Jah pobje, ne moreš imeti hkrati opravljenega dela in pri sebi enako količino razpoložljive energije kot prej.
Wie nennt man einen Moderator mit der Hälfte des Gehirnis ?

Begabt

vostok_1 ::

BigWhale je izjavil:

Ce bi EM drive deloval, potem en tak paper napkin izracun pravi, da bi potreboval 34kW za pospesek 1m/s^2 ce imas 10 ton tezko plovilo.

Solar array od ISS zgenerira nekje med 80kW in 120kW. Se pravi potrebujemo kako tretjino tega. Easy peasy. Oh wait. Solar Array od ISS ma nekaj vec kot 35 ton. Se pravi mamo zdej 20 ton tezko ladjo, ki jo lahko pospesujemo z 0.5m/s^2.

Kaj bomo nardil z vso toploto?

Mal bo treba se delat na tem EM driveu. Zdej je slabsi kt prvi avto na paro al pa prvi avion.


To sem tudi jaz razmišljal. Termično je precej neroden.
Predvidevam, da so ion drive-i bolj učinkoviti kar se tega tiče.

Unknown_001 je izjavil:

WarpedGone je izjavil:

Od "imposibru" smo prišli na "je slab"... good.


V bistvu gre za blazno neuporabno zanič zasnovan sistem pogona, s katerim je res nemogoče karkoli pametnega narest. Sploh ni fora da bi stvar fiziko postavila na glavo. Gre bolj za to, da ljudje hiteč razlagat pojave iščejo neke bližnjice in poenostavitve ki niso uporabne. Stvar ni po osnovni ideji nič boljša, kot če bi probal v posodo izstrelit žogico, v tem primeru gre za foton ki ni del mase sistema, ki ob odboju vrši premeno gibalne količine tako kot izstreljena žogica ko se zaleti v steno, po odboju je edin smiselno spustit ven, da odleti nekam v 3PM. Ni važno. Torej za pogon ne potrebuješ ekstra mase, ampak zgolj vir energije, ki je lahko zunanji? Materija in energija pa naj bi bila po po trenutnih dognajih itak tesno povezana med seboj. Recimo masni defekt ki se odrazi kot ogromna količina energije pri jederskem razpadu.

Mislim, v teoriji mogoče špila ampak treba bo bolj pametno zasnovo narest kot pa ta butast zaprt pisker za golaž. Ko se je foton odbil, ga spusti naj gre stran od plovila. Simple as that. Če je pa komu škoda energije? Jah pobje, ne moreš imeti hkrati opravljenega dela in pri sebi enako količino razpoložljive energije kot prej.



Da.

Če se iznajde kak pameten direkten sistem, ki bo pretvarjal energijo v maso in bil dovolj priročen za ga pripopat na vesoljsko ladjo, šure, bi boljši kot napajat mikrovalovko z reaktorjem.
There will be chutes!
It came from the lab.
Like tears in rain. Time to die. v_1 2012-21

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: vostok_1 ()

Unknown_001 ::

V bistvu se gre torej le za to,da bodisi energijo pretvoriš v maso ali pa "relativistično maso" med gibanjem ter nato po izreku o gibalni količini delaš dalje.

V bistvu je to bolj kot ne to... Mislim ne more bit trenutni fizikalni model narobe, če smo z njim prišli tako daleč, potem aksiomi (poenostavitve, ko ne vidiš podrobnejših povezav) držijo. Le novinarje bo treba mal pomirit pa jih z ritalinom fotrat en cajt, da ne bodo nekih šokantnih senzacionalnih izjav prodajal narodu.
Wie nennt man einen Moderator mit der Hälfte des Gehirnis ?

Begabt

Zgodovina sprememb…

BigWhale ::

WarpedGone je izjavil:

Od "imposibru" smo prišli na "je slab"... good.


Ne nismo. Tole je se vedno impossible. :)

Gaius ::

Naj bi bila nova novica, ampak se mi zdi, da sem to videl že lani enkrat:

http://www.dailymail.co.uk/sciencetech/...

c3p0 ::

Glede na članek, naj bi EM drive bil NASA ideja?

Radical, fuel-free EmDrive has been hypothesised for years by Nasa

jype ::

c3p0 je izjavil:

Glede na članek, naj bi EM drive bil NASA ideja?
Daily Mail, tovariš. Ključen podatek.

Unknown_001 ::

https://en.m.wikipedia.org/wiki/Radiati...

I think i see, where is the problem...

Dejansko je sistem zaprtega lonca retardiran.
Wie nennt man einen Moderator mit der Hälfte des Gehirnis ?

Begabt

Zgodovina sprememb…

WarpedGone ::

Wikipedia: RF_resonant_cavity_thruster:
Such thrusters have been hypothesized since 2001 when British engineer Roger Shawyer published details of the concept. To date, there is no theoretical consensus as to how a resonant cavity could produce such thrust.[6]


"No theoretical consensus" enostavno pomeni, da zadeve ne razloži nobena sprejeta teorija, razložijo jo le nekatere 'nesprejete' i.e. bol ali manj heretične glede na uveljavljeno dogmo katere teorije so kosher. Tko da lahko nehate segrevat ozračje s svojimi "V bistvu je to bolj kot ne to..".

Stvar bo 'enostavno' preverit - pravilna teorija je tista, ki bo uspela povedat kako narest boljši EMD in hkrati, kako dober je 'maximalno' dober i.e. kje so teoretične meje EMD.

Da je obstoječ izmerjen efekt mizeren, je nepomembno. Po košer teorijah bi moral bit 0, karkoli več od 0 je "škandal".
Zbogom in hvala za vse ribe

BigWhale ::

Zadeve ne razlozi nobena teorija predvsem zato, ker nihce niti ne ve a so dejsno izmerili kak potisk ali ne.

Glej, pejdi na banko, vzami nekaj kredita in naredi prototip pri katerem bos dobil potisk, ki ga ne bo tako tezko izmeriti in ne bos rabil prepricevati celotnega sveta, da dejansko nekaj je. Nekaj kar lahko z zagotovostjo potrdis in izmeris. Sej vseen, ce ne ves od kje si to dobil, s tem se bomo ze pol ukvarjali.

jype ::

WarpedGone je izjavil:

Da je obstoječ izmerjen efekt mizeren, je nepomembno.
Nepomembno bi bilo, če efekt ne bi bil znotraj napake.

WarpedGone ::

2 x Imposibru.... good.
Zbogom in hvala za vse ribe

BigWhale ::

A si ze vzel kredit in ponovil poizkus?

Grey ::

Unknown_001 je izjavil:

WarpedGone je izjavil:

Od "imposibru" smo prišli na "je slab"... good.


V bistvu gre za blazno neuporabno zanič zasnovan sistem pogona, s katerim je res nemogoče karkoli pametnega narest. Sploh ni fora da bi stvar fiziko postavila na glavo. Gre bolj za to, da ljudje hiteč razlagat pojave iščejo neke bližnjice in poenostavitve ki niso uporabne. Stvar ni po osnovni ideji nič boljša, kot če bi probal v posodo izstrelit žogico, v tem primeru gre za foton ki ni del mase sistema, ki ob odboju vrši premeno gibalne količine tako kot izstreljena žogica ko se zaleti v steno, po odboju je edin smiselno spustit ven, da odleti nekam v 3PM. Ni važno. Torej za pogon ne potrebuješ ekstra mase, ampak zgolj vir energije, ki je lahko zunanji? Materija in energija pa naj bi bila po po trenutnih dognajih itak tesno povezana med seboj. Recimo masni defekt ki se odrazi kot ogromna količina energije pri jederskem razpadu.

Mislim, v teoriji mogoče špila ampak treba bo bolj pametno zasnovo narest kot pa ta butast zaprt pisker za golaž. Ko se je foton odbil, ga spusti naj gre stran od plovila. Simple as that. Če je pa komu škoda energije? Jah pobje, ne moreš imeti hkrati opravljenega dela in pri sebi enako količino razpoložljive energije kot prej.

Ja p*zda! Pa koji k*rac potrebuje laser polprosojno zrcalo tam noter?! J*bo jih sunac! Naj odprejo pa naj gre ven svetloba namesto da imamo ta zaprt pisker za golaž!

SimplyMiha ::

No, pa se je razkrila skrivnost EM pogona (vsaj NASA-inega): magnetno polje.

Test reveals that the magic space unicorns pushing the EM-drive are magnetic fields.

NASA's EM-drive is a magnetic WTF-thruster

vostok_1 ::

Well.

I guess we'll be stuck to earth for quite a while then.
No "The Expanse" anytime soon.

Next best thing so Ion-thrusterji, ki pa so precej meh, considering the required mass and energy.

Tk da ja. Kvečjemu upload in slow moving nanosonde. Vse ostalo je pointless. Od generation ships do solar sails.
There will be chutes!
It came from the lab.
Like tears in rain. Time to die. v_1 2012-21

BigWhale ::

Cakamo, da WarpedOne nardi svoj poizkus in dokaze NASI, da se motijo. :>
1
...
3 4
5
»


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Prva demonstracija "hladne" fuzije ? (strani: 1 2 3 414 15 16 17 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
846145918 (49721) 7982884e
»

Zakaj naj se ne bi bilo možno gibati hitreje od svetlobne hitrosti? (strani: 1 2 3 4 5 6 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
25950412 (41566) jype

Vesoljska tekma (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
13525842 (21511) Mavrik
»

V CERN-u shranili antimaterijo za 1000 sekund (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
9930287 (25350) Thomas

Več podobnih tem