Forum » Elektrotehnika in elektronika » Zakaj stebri daljnovodov klonejo
Zakaj stebri daljnovodov klonejo
MatH ::
Vem, da je po vojni lahko biti general pa vendarle.
Mar ne bi bilo smiselno za kable daljnovodov uporabiti vpetja, ki bi popustilo preden bi se steber zvil? Tako bi danes imeli po tleh zgolj kable, stebri pa bi ostali celi. Ali pač??
Mar ne bi bilo smiselno za kable daljnovodov uporabiti vpetja, ki bi popustilo preden bi se steber zvil? Tako bi danes imeli po tleh zgolj kable, stebri pa bi ostali celi. Ali pač??
Edina stvar, ki na vseh računalnikih in telefonih dela tako kot mora, je macola.
dottor ::
Po primorsko notranjski regiji še cel kup takih, ki so jih postavli še Italijani. Je pa problem pri stebrih in kablih sama teža ledu, še posebej ko se ga nabere po 10 in več centimetrov. Če vzamemo da ima 1l vode 1kg, lahko za hiter izračun vzamemo isto maso še za led. Če je led debel recimo 10cm (kar je tudi bil po postojnskem) in pride na širino še 5cm dobimo 10x5x10cm vsakih 10 cm ali 10x5x100 vsak meter kar znese 5000cm3 , 1l vode pa vemo da je 1dm3. Mi pa imamo praktično 5kg leda na meter kabla, kar je na 10m kabla 50kg in 100m kabla 500kg. Med konstrukcijskimi drogovi je 100m in več kabla in to vsaj 2, kar pride hitro na 1t dodatne teže. Plus moreš računat, da so tla zaradi snega pod njim vlažna kar doda svoj + k temu da vse skupaj pade dol.
Temi pripiši še kolko burij je dalo skozi in podobnih ledenih pogojev pa vidiš da konstrukcija ne more zdržat večno.
Temi pripiši še kolko burij je dalo skozi in podobnih ledenih pogojev pa vidiš da konstrukcija ne more zdržat večno.
Xeon X5650@3.8GHz |Asus P6T|
2x4GB+4x2GB|ASUS R9 280X@1100MHz|
WD Green 240GB SSD + 4x1TB Hitachi
2x4GB+4x2GB|ASUS R9 280X@1100MHz|
WD Green 240GB SSD + 4x1TB Hitachi
korenje3 ::
Vem, da je po vojni lahko biti general pa vendarle.
Mar ne bi bilo smiselno za kable daljnovodov uporabiti vpetja, ki bi popustilo preden bi se steber zvil? Tako bi danes imeli po tleh zgolj kable, stebri pa bi ostali celi. Ali pač??
Ni možno, ker je kabel kontinuiran. To pa zato ker vsak spoj povzroča upore in če jih je na tisoče je to že problem. Torej če je recimo narejeno tako, da je kabel kontinuiran in se sname pod veliko preobremenitvijo, bi prišlo do kaskadnega efekta in bi tako cel kabel padel na tla. To pa pri 400kV vodu pomeni kratek stik ob dotiku z zemljo...
i9-12900k; 32GB DDR5-6000 CL36; Nvidia RTX 3080 ti;
Gigabyte Aorus z690 master; Be Quiet Dark Power 12 1000W
Gigabyte Aorus z690 master; Be Quiet Dark Power 12 1000W
RejZoR ::
Problem daljnovodnih stolpov je v večih stvareh.
- močnejša konstrukcija bi morala nositi večjo lastno težo
- spoji bi morali biti močnejši kar spet doda na težo
- večja površina pomeni več površine za nabiranje ledu, kar pomeni še več teže
- večja površina elementov pomeni več upora vetra
Taki kot so daljnovodni stolpi je nekako sweet spot teže, vzdržljivosti, minimalne površine za led in upor vetra.
- močnejša konstrukcija bi morala nositi večjo lastno težo
- spoji bi morali biti močnejši kar spet doda na težo
- večja površina pomeni več površine za nabiranje ledu, kar pomeni še več teže
- večja površina elementov pomeni več upora vetra
Taki kot so daljnovodni stolpi je nekako sweet spot teže, vzdržljivosti, minimalne površine za led in upor vetra.
Angry Sheep Blog @ www.rejzor.com
HighBane ::
Jaz sem enako spraševal, namesto da morajo zdaj večina stebrov nazaj postavljat, bi "samo" zamenjali polomljena vpetja, ki bi bila dimenzionirana, da popustijo preden se steber zruši. Res pa da ne vem, koliko bi bilo dobro, da bi šlo: pok, pok, pok in kar naenkrat bi cela linija padla po tleh.
einstein :P ::
Stebre bi morali delati tako, da kabli potekajo skozi steber, kar bi omogočalo večjo nosilnost in večjo stabilnost.
Recimo kaj takega, le z normalno konstrukcijo:
Recimo kaj takega, le z normalno konstrukcijo:
STAY OUT OF MY TERRITORY!
einstein :P ::
No daj še sliko nečesa normalnega, na photoshop varjante
Dobro se vidi, kaj sem imel v mislih (da kabli potekajo skozi in ne ob stebru), le da nebi imeli oblike jadra, temveč bi bili normalna konstrukcija, kot pri sedanjih stebrih.
STAY OUT OF MY TERRITORY!
Brane22 ::
Če gredo kabli skozi na tak način, potem je višina problem.
Najnižja veja bo imela problem z višino in povesom.
Najnižja veja bo imela problem z višino in povesom.
Brane22 ::
Tudi domnevam,d a je škodljivi vpliv faz manjši, če so ti te približno enako oddaljene.
Ravno tako kapacitivnost in polje proti zemlji.
Ravno tako kapacitivnost in polje proti zemlji.
einstein :P ::
Tudi domnevam,d a je škodljivi vpliv faz manjši, če so ti te približno enako oddaljene.
Ravno tako kapacitivnost in polje proti zemlji.
Saj bi lahko postavil kable horizontalno in šel v širino.
STAY OUT OF MY TERRITORY!
Blazz ::
Po primorsko notranjski regiji še cel kup takih, ki so jih postavli še Italijani. Je pa problem pri stebrih in kablih sama teža ledu, še posebej ko se ga nabere po 10 in več centimetrov. Če vzamemo da ima 1l vode 1kg, lahko za hiter izračun vzamemo isto maso še za led. Če je led debel recimo 10cm (kar je tudi bil po postojnskem) in pride na širino še 5cm dobimo 10x5x10cm vsakih 10 cm ali 10x5x100 vsak meter kar znese 5000cm3 , 1l vode pa vemo da je 1dm3. Mi pa imamo praktično 5kg leda na meter kabla, kar je na 10m kabla 50kg in 100m kabla 500kg. Med konstrukcijskimi drogovi je 100m in več kabla in to vsaj 2, kar pride hitro na 1t dodatne teže. Plus moreš računat, da so tla zaradi snega pod njim vlažna kar doda svoj + k temu da vse skupaj pade dol.
Temi pripiši še kolko burij je dalo skozi in podobnih ledenih pogojev pa vidiš da konstrukcija ne more zdržat večno.
Najbolj osnovna in najbolj pomembna stvar, ki jo pozabljaš, je ročica sile. Težo ledu povsem ob drogu lahko zanemariš. Pomembna je samo sila v sredini med obema drogoma.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Blazz ()
RejZoR ::
A ni lažje pripenjat kontinuiran kabel od strani kot pa ga spravljat skozi sredino? Če sem prav razumel nekoga zgoraj mora bit kabel v enem kosu, torej en megakabel, ki ga ne smeš podaljševat s spoji. Zato jih ne dajejo po sredini, ker ga je težje speljat pol...
Angry Sheep Blog @ www.rejzor.com
einstein :P ::
A ni lažje pripenjat kontinuiran kabel od strani kot pa ga spravljat skozi sredino? Če sem prav razumel nekoga zgoraj mora bit kabel v enem kosu, torej en megakabel, ki ga ne smeš podaljševat s spoji. Zato jih ne dajejo po sredini, ker ga je težje speljat pol...
Niti malo težje, kot zunaj. ali greš s kolutom vmes, ali okoli, isti šit.
STAY OUT OF MY TERRITORY!
einstein :P ::
Po primorsko notranjski regiji še cel kup takih, ki so jih postavli še Italijani. Je pa problem pri stebrih in kablih sama teža ledu, še posebej ko se ga nabere po 10 in več centimetrov. Če vzamemo da ima 1l vode 1kg, lahko za hiter izračun vzamemo isto maso še za led. Če je led debel recimo 10cm (kar je tudi bil po postojnskem) in pride na širino še 5cm dobimo 10x5x10cm vsakih 10 cm ali 10x5x100 vsak meter kar znese 5000cm3 , 1l vode pa vemo da je 1dm3. Mi pa imamo praktično 5kg leda na meter kabla, kar je na 10m kabla 50kg in 100m kabla 500kg. Med konstrukcijskimi drogovi je 100m in več kabla in to vsaj 2, kar pride hitro na 1t dodatne teže. Plus moreš računat, da so tla zaradi snega pod njim vlažna kar doda svoj + k temu da vse skupaj pade dol.
Temi pripiši še kolko burij je dalo skozi in podobnih ledenih pogojev pa vidiš da konstrukcija ne more zdržat večno.
Najbolj osnovna in najbolj pomembna stvar, ki jo pozabljaš, je ročica sile. Težo ledu povsem ob drogu lahko zanemariš. Pomembna je samo sila v sredini med obema drogoma.
Kar seveda ni res.
Tukaj to ne deluje tako. kabel na drugi strani nosi še en steber in, ko greš naprej, še en, in še en... Tako, da na stebre v veliki večini deluje samo tlačna sila, razen kar je tistih stranskih napetosti, če stebri niso čisto poravnani v liniji in, kar je zunanjih vplivov (predvsem in v glavnem veter).
Kako pa potem spajajo vtrgane kable, verjetno ne menjajo cele linije?
Z "implosion splice" tehnologijo:
STAY OUT OF MY TERRITORY!
Zgodovina sprememb…
- spremenil: einstein :P ()
einstein :P ::
PS: seveda nisem siguren, da je to pri nas v uporabi, ampak to je eden od načinov.
Če te bolj zanima:
Če te bolj zanima:
STAY OUT OF MY TERRITORY!
Zgodovina sprememb…
- spremenil: einstein :P ()
MatH ::
Da povem bolj po kmečko: "kljuka" na kateri visi kabel bi popustila preden se steber ukloni. Kabel bi bil še vedno kontinuiran. In ja, ko bi kabel enkrat padel, bi padel po celi liniji, a to se je zgodilo tudi s stebri - klonilo jih je več v vrsti.
Tako recimo v okolici Pivke na novo postavljajo začasen daljnovod z lesenimi stebri.
Tako recimo v okolici Pivke na novo postavljajo začasen daljnovod z lesenimi stebri.
Edina stvar, ki na vseh računalnikih in telefonih dela tako kot mora, je macola.
alexa-lol ::
einstein :P je izjavil:
Stebre bi morali delati tako, da kabli potekajo skozi steber, kar bi omogočalo večjo nosilnost in večjo stabilnost.
Recimo kaj takega, le z normalno konstrukcijo:
Ta varianta je sicer lepša ampak predraga. To je industrijski objekt ne pa arhitekturni. Kaj takega bi se lahko šli v AbuDabiju kjer imajo preveč denarja.
Pač za za tako obtežbo obstjaja neka verjetnost. Vsak objekt ima predvideno življensko dobo. Enkrat se to seka in se dlajnovod podre. Lahko bi naredili še 100x močnejše ampak bi to bilo tudi 100x dražje. Verjetnost da bi se kdaj podrl bi s tem sicer zmanjšali ampak ni dovolj bang-for-the-buck.
Recimo če bi uvedli še dodatno redundanco bi se verjetno ceneje izšlo oz. lahko bi kable tudi zakopali.
Pač to je vedno igra med tem kakšna je verjetnost da se objekt podre in med tem koliko smo pripavljeni investirati in v povprečju se izide, ko se ne se pa pač ne, ampak s tem ko smo gradili bolj "poceni" smo dovolj prišparali da spet zgradimo poceni. Nekako tako kot hiše v US ko jih tornado odpihne.. so dovolj poceni da imaš čez 2 meseca novo, odpihne ti jo pa enkrat na 15 let naprimer.
Ta ideja da bi popustil tist vezni člen med kablom in konstrukcijo je popolnoma logična in ne vem zakaj ni tako.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: alexa-lol ()
einstein :P ::
@alexa-lol
jaz: "Recimo kaj takega, le z normalno konstrukcijo:"...
Zakopavanje je svinjsko drago.
Tisto, da bi vezni člen popustil, si ne moreš privoščit... Zaradi vsake malenkosti ali druge manjše napake, bi zadeva popustila, kabel bi padel, druga dva stebra bi cuknilo in tudi tista bi popustila in tako naprej in po možnosti bi kabel ubil recimo kmeta, ki bi stal na njivi, ko bi elektrika preskočila nanj in šla skozenj v zemljo.
Ta varianta je sicer lepša ampak predraga. To je industrijski objekt ne pa arhitekturni. Kaj takega bi se lahko šli v AbuDabiju kjer imajo preveč denarja.
jaz: "Recimo kaj takega, le z normalno konstrukcijo:"...
Zakopavanje je svinjsko drago.
Tisto, da bi vezni člen popustil, si ne moreš privoščit... Zaradi vsake malenkosti ali druge manjše napake, bi zadeva popustila, kabel bi padel, druga dva stebra bi cuknilo in tudi tista bi popustila in tako naprej in po možnosti bi kabel ubil recimo kmeta, ki bi stal na njivi, ko bi elektrika preskočila nanj in šla skozenj v zemljo.
STAY OUT OF MY TERRITORY!
korenje3 ::
edina zanesljiva rešitev je da se električne kable napelje pod zemljo.
i9-12900k; 32GB DDR5-6000 CL36; Nvidia RTX 3080 ti;
Gigabyte Aorus z690 master; Be Quiet Dark Power 12 1000W
Gigabyte Aorus z690 master; Be Quiet Dark Power 12 1000W
einstein :P ::
Poleg tega, bi kabel po nepotrebnem lahko naredil nepredstavljivo škodo, sploh če bi padel po celi dolžini...
Kar je seveda predrago...
edina zanesljiva rešitev je da se električne kable napelje pod zemljo.
Kar je seveda predrago...
STAY OUT OF MY TERRITORY!
Zgodovina sprememb…
- spremenil: einstein :P ()
tomi_m ::
Kaj pa če bi v to zajlo (vodnik) vgradili dodatnega z nekoliko večjo upornostjo - ki bi grel zadevo po potrebi? Električar Jože pa bi bodisi vklopil bodisi izklopil ta dodaten vodnik po potrebi.
Aston_11 ::
Kaj pa če bi v to zajlo (vodnik) vgradili dodatnega z nekoliko večjo upornostjo - ki bi grel zadevo po potrebi? Električar Jože pa bi bodisi vklopil bodisi izklopil ta dodaten vodnik po potrebi.
Včeraj je nek profesor po radiu razlagal, da so kanadčani preučili dve stvari - tresenje žic in gretje žic. Oboje se je pokazalo, da preveč obremeni omrežje, tako da so še vedno na podirajoči klasiki.
settler ::
einstein :P je izjavil:
Tisto, da bi vezni člen popustil, si ne moreš privoščit... Zaradi vsake malenkosti ali druge manjše napake, bi zadeva popustila, kabel bi padel, druga dva stebra bi cuknilo in tudi tista bi popustila in tako naprej in po možnosti bi kabel ubil recimo kmeta, ki bi stal na njivi, ko bi elektrika preskočila nanj in šla skozenj v zemljo.
Če steber zdrži recimo max. 800 kg na vodnik, narediš tako da vezni člen pač 600 kg. Pri recimo normalni teži žice 200 kg, kar bi pomenilo da pri 3kratni obremenitvi odpove vezni člen. Edini problem, ki zna tukaj nastopiti je torzija ali pa prečna sila, ki bi, če se podere samo ena faza, znalo steber zlomiti.
einstein :P ::
Kaj pa če bi v to zajlo (vodnik) vgradili dodatnega z nekoliko večjo upornostjo - ki bi grel zadevo po potrebi? Električar Jože pa bi bodisi vklopil bodisi izklopil ta dodaten vodnik po potrebi.
Tudi, če bi to uspešno delovalo - ali bi Jože tudi plačal tak drag podvig?
einstein :P je izjavil:
Tisto, da bi vezni člen popustil, si ne moreš privoščit... Zaradi vsake malenkosti ali druge manjše napake, bi zadeva popustila, kabel bi padel, druga dva stebra bi cuknilo in tudi tista bi popustila in tako naprej in po možnosti bi kabel ubil recimo kmeta, ki bi stal na njivi, ko bi elektrika preskočila nanj in šla skozenj v zemljo.
Če steber zdrži recimo max. 800 kg na vodnik, narediš tako da vezni člen pač 600 kg. Pri recimo normalni teži žice 200 kg, kar bi pomenilo da pri 3kratni obremenitvi odpove vezni člen. Edini problem, ki zna tukaj nastopiti je torzija ali pa prečna sila, ki bi, če se podere samo ena faza, znalo steber zlomiti.
Če bi še tako izpopolnil zadevo, še vseeno pade vodnik na tla, kar zna biti zelo nevarno in poleg tega lahko tudi poškoduje kaj dragega.
STAY OUT OF MY TERRITORY!
Zgodovina sprememb…
- spremenil: einstein :P ()
dzinks63 ::
Pithlit ::
Ni možno, ker je kabel kontinuiran.
I may be stupid... ampak.
Beričevo-Divača je dolg koliko? 70km? Si ne predstavljam koluta na katerem je 70km kabla. Nekako je že treba tole skup štukat.
bi prišlo do kaskadnega efekta in bi tako cel kabel padel na tla.
IMHO (I may be stupid) je še vedno ceneje cel kabel lepo nazaj zapenjat kot pa stolpe na novo postavljat. In hitreje.
To pa pri 400kV vodu pomeni kratek stik ob dotiku z zemljo...
A je tolk težko dat na vpetje eno stikalo/senzor ki vodnik izklopi ko se le-ta odpne... in je tako kabel mrtev že dolgo preden se sploh dotakne tal?
Ne vem, I may be stupid and all...
Life is as complicated as we make it...
einstein :P ::
Kaj pa če bi dali kable v zemljo?
To smo že rekli, da je daleč predrago.
Ni možno, ker je kabel kontinuiran.
I may be stupid... ampak.
Beričevo-Divača je dolg koliko? 70km? Si ne predstavljam koluta na katerem je 70km kabla. Nekako je že treba tole skup štukat.
bi prišlo do kaskadnega efekta in bi tako cel kabel padel na tla.
IMHO (I may be stupid) je še vedno ceneje cel kabel lepo nazaj zapenjat kot pa stolpe na novo postavljat. In hitreje.
To pa pri 400kV vodu pomeni kratek stik ob dotiku z zemljo...
A je tolk težko dat na vpetje eno stikalo/senzor ki vodnik izklopi ko se le-ta odpne... in je tako kabel mrtev že dolgo preden se sploh dotakne tal?
Ne vem, I may be stupid and all...
Glede stikal, ki bi to odklapljala - verjetno še dosti dražje, kot zakopavanje pod zemljo.
Glede spajanja kablov sem dal pa prejle zgoraj video, seveda ni na kolutu 70km kabla.
STAY OUT OF MY TERRITORY!
Zgodovina sprememb…
- spremenil: einstein :P ()
bluefish ::
Kaj ko bi te električne vodnike premazali s kašnim vodoodbojnim nano premazom, tehnologija materialov gre naprej in takšen vodnik, na katerega se ne prime praktično nič, ne bi imel nobenih problemov s samo zamrznitvijo ali z delanjem ledu na njem.Načeloma imajo tovrstni premazi določeno temperaturno območje. Poleg vsega se s časom sperejo z materiala. Tekom izdelave kabla le tega ni problem premazati, nastanejo pa precejšnji stroški pozneje.
einstein :P ::
Kaj ko bi te električne vodnike premazali s kašnim vodoodbojnim nano premazom, tehnologija materialov gre naprej in takšen vodnik, na katerega se ne prime praktično nič, ne bi imel nobenih problemov s samo zamrznitvijo ali z delanjem ledu na njem.Načeloma imajo tovrstni premazi določeno temperaturno območje. Poleg vsega se s časom sperejo z materiala. Tekom izdelave kabla le tega ni problem premazati, nastanejo pa precejšnji stroški pozneje.
Pa snežinke tudi nebi kar zdrsele dol.
STAY OUT OF MY TERRITORY!
Malajlo ::
Kolikor sem na postojnskem opazil, se je najprej kabel utrgal, potem pa je še steber položilo, ker je bila stranska sila prevelika. Stebri samo nosijo kable. Tisti, ki so na ovinku, so drugače konstruirani. Tudi zadnji steber je precej drugačen kot tisti vmesni.
korenje3 ::
Ni možno, ker je kabel kontinuiran.
I may be stupid... ampak.
Beričevo-Divača je dolg koliko? 70km? Si ne predstavljam koluta na katerem je 70km kabla. Nekako je že treba tole skup štukat.
bi prišlo do kaskadnega efekta in bi tako cel kabel padel na tla.
IMHO (I may be stupid) je še vedno ceneje cel kabel lepo nazaj zapenjat kot pa stolpe na novo postavljat. In hitreje.
To pa pri 400kV vodu pomeni kratek stik ob dotiku z zemljo...
A je tolk težko dat na vpetje eno stikalo/senzor ki vodnik izklopi ko se le-ta odpne... in je tako kabel mrtev že dolgo preden se sploh dotakne tal?
Ne vem, I may be stupid and all...
1. o štukanju smo že pisali.
2. Gre se za zanesljivost in varnost. Če kabel pade na tla je še vedno pod napetostjo.
i9-12900k; 32GB DDR5-6000 CL36; Nvidia RTX 3080 ti;
Gigabyte Aorus z690 master; Be Quiet Dark Power 12 1000W
Gigabyte Aorus z690 master; Be Quiet Dark Power 12 1000W
BlaY0 ::
Ne vem no, meni se gretje ne zdi tako slaba varianta... mogoče me bo kak energetik popravil. Ponavadi je recimo mesto itak napajano iz večih daljnovodov (primer Postojne), se pravi backup je. Odklopiš enega, vanj spustiš večji tok oziroma manjšo napetost na koncu pa neko breme. Po moje bi bilo dosti, če bi se zajle segrele za stopinjo ali dve. To bi potem delal izmenično in periodično na vseh daljnovodih.
Pithlit ::
o štukanju smo že pisali.
Zmotil me je tvoj pavšalni odgovor "ni možno". Brez neke obrazložitve.
Sem dobila odgovor. Torej možno je (kljub tvojemu zatrjevanju)... problem je le cena.
Life is as complicated as we make it...
korenje3 ::
o štukanju smo že pisali.
Zmotil me je tvoj pavšalni odgovor "ni možno". Brez neke obrazložitve.
Sem dobila odgovor. Torej možno je (kljub tvojemu zatrjevanju)... problem je le cena.
"ni možno" je bil odgovor na njegov način vpetja. način vpetja nima veze s kontinuiranim ali prekinjenim kablom.
i9-12900k; 32GB DDR5-6000 CL36; Nvidia RTX 3080 ti;
Gigabyte Aorus z690 master; Be Quiet Dark Power 12 1000W
Gigabyte Aorus z690 master; Be Quiet Dark Power 12 1000W
alexa-lol ::
einstein :P je izjavil:
Tisto, da bi vezni člen popustil, si ne moreš privoščit... Zaradi vsake malenkosti ali druge manjše napake, bi zadeva popustila, kabel bi padel, druga dva stebra bi cuknilo in tudi tista bi popustila in tako naprej in po možnosti bi kabel ubil recimo kmeta, ki bi stal na njivi, ko bi elektrika preskočila nanj in šla skozenj v zemljo.
Če steber zdrži recimo max. 800 kg na vodnik, narediš tako da vezni člen pač 600 kg. Pri recimo normalni teži žice 200 kg, kar bi pomenilo da pri 3kratni obremenitvi odpove vezni člen. Edini problem, ki zna tukaj nastopiti je torzija ali pa prečna sila, ki bi, če se podere samo ena faza, znalo steber zlomiti.
Torzija in prečna sila nima veze ker itak bi se projektiralo na najbolj neugodno obtežbo, recimo da bi na eni strani vse potrgalo, na drugi pa ne ampak bi bile ravno na meji.
einstein :P ::
Da ne odpiram nove teme...
Bi se dalo na kakšni strani dobiti pregled nad vsemi daljnovodi, ki potekajo po Sloveniji in njihove napetosti ter izvore?
Bi se dalo na kakšni strani dobiti pregled nad vsemi daljnovodi, ki potekajo po Sloveniji in njihove napetosti ter izvore?
STAY OUT OF MY TERRITORY!
Tarzan ::
Vkopavanje sploh ni predrago, če upoštevaš koliko stane vzdrževanje že samo po sebi, kaj šele v primeru žleda, orkanskega vetra ali snega. Če moraš na 10 do 30 let v celoti menjavat stebre, kablovje in vmes parkrat letno čistit in popravljat celotno traso, vsaj enkrat do dvakrat letno povsod, kjer se daljnovodi približajo drevesom popucat veje (ali drevesa), ki bi lahko ogrozila žice...
Če bi vkop potekal tako kot je treba, bi bili v nekaj deset letih poplačani. Glede na to, kake investicije se gredo v energetiki, bi bila to odločitev vredna prešernove nagrade za življensko delo.
Če bi vkop potekal tako kot je treba, bi bili v nekaj deset letih poplačani. Glede na to, kake investicije se gredo v energetiki, bi bila to odločitev vredna prešernove nagrade za življensko delo.
c00L3r ::
Mogoče pa vkopavanje ni v interesu, ker potem ne bi mogli pri vzdrževanju denarja zapravljat.
Tarzan ::
BlaY0 ::
Ma daj, vsako leto prijavljajo najvišje dobičke v gospodarstvu v Sloveniji. Naj enkrat za spremembo namesto da si to razdeljujejo med sabo, to vrnejo nazaj kot investicijo...
Aston_11 ::
mirator ::
Pri dimenzioniranju daljnovodov se upošteva dopustne zatezne sile, možnost dodatnega bremena ter hitrost vetra ter seveda geomehanske lastnosti zemljišča, kjer so predvidena stojišča.
Seveda so vsi parametri vzeti za statistično ugotovljene maksimalne vrednosti posamezne regije. Nemogoče pa je projektirati na razmere, ki se pojavijo na vsakih 100 let oz. ko se zgodijo nepredvidljiva naključja.
Je pa tudi zelo pomembno, kako so daljnovodi vzdrževani. Vse to bodo pokazale analize, ki jih verjetno ne bo malo.
Seveda so vsi parametri vzeti za statistično ugotovljene maksimalne vrednosti posamezne regije. Nemogoče pa je projektirati na razmere, ki se pojavijo na vsakih 100 let oz. ko se zgodijo nepredvidljiva naključja.
Je pa tudi zelo pomembno, kako so daljnovodi vzdrževani. Vse to bodo pokazale analize, ki jih verjetno ne bo malo.
Furbo ::
Vprašati se je tudi to, kako so stebri vzdrževani. Bojim se, da gredo vse strašne omrežnine in podobni stroški v žepe politikov, ne pa v stebre, ki bi se jih moralo po direktivah EU menjati precej pogosteje, kot se to počne pri nas.
i5-13600K, Noctua NH-D15, STRIX Z790-F, 32GB DDR5, 2TB Samsung 990PRO,
Toughpower GF3 1000W, RTX3070, ALIENWARE AW3423DWF, Dell S2722QC
Toughpower GF3 1000W, RTX3070, ALIENWARE AW3423DWF, Dell S2722QC
einstein :P ::
Vprašati se je tudi to, kako so stebri vzdrževani. Bojim se, da gredo vse strašne omrežnine in podobni stroški v žepe politikov, ne pa v stebre, ki bi se jih moralo po direktivah EU menjati precej pogosteje, kot se to počne pri nas.
politikom bi morali zdaj v tem času trgati od plače za popravilo stebrov.
STAY OUT OF MY TERRITORY!
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
» | Bi živeli pod daljnovodom? (strani: 1 2 3 4 )Oddelek: Elektrotehnika in elektronika | 39995 (16272) | Invictus |
» | Naravne katastrofe v Sloveniji (strani: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 )Oddelek: Loža | 82056 (71189) | Pšenični |
» | Kakšna je zaščita pri padcu vodnikov na tlaOddelek: Elektrotehnika in elektronika | 6525 (5783) | energetik |
» | daljnovodni kabli(žice)Oddelek: Elektrotehnika in elektronika | 10635 (9399) | einstein :P |