Naravne katastrofe v Sloveniji

DeeJay je 5. feb 2014 ob 23:31 izjavil:

mene pa zanima, zakaj se sploh postavlajo daljnovodi... a nebi blo bolj enostavno vse skup v zemljo dat, pa bi bil mir?

Ni problema. Samo vsaj 2x dražji štrom boš imel.

jest10 je 6. feb 2014 ob 09:31 izjavil:

DeeJay je 5. feb 2014 ob 23:31 izjavil:

mene pa zanima, zakaj se sploh postavlajo daljnovodi... a nebi blo bolj enostavno vse skup v zemljo dat, pa bi bil mir?

Ni problema. Samo vsaj 2x dražji štrom boš imel.

Sicer se ne opredeljujem do tega, kje bi morali biti daljnovodi, po zraku ali v tleh, ampak - štrom se bo definitivno podražil zaradi te škode. Občutno. Mark my words. Pri nas nihče za nič ne odgovarja, pretekli dobički bodo pozabljeni, da bi morali del zaslužka vračati v vzdrževanje in posodabljanje napeljave se bo pozabilo, takisto na plačevanje omrežnine. Uvedlo se bo še kakšno novo postavko, sprva za prehodni čas, potem pa kar za stalno.

Kot rečeno, mene sicer ne briga, kje gre štrom, po zemlji ali po zraku. Živimo pa v alpski deželi, naši predniki so pomrznjenim padavinam celo dali ime "žled", tako da blebetanje o tem, kako nas je presenetil, je odveč. Kljub temu, da smo imeli v zadnjih 30 letih pretežno bolj mile zime, smo imeli žled vsaj 2x v zadnjih 15 letih - morda res bolj lokalno, ampak point je, da moramo na žled računati po celi državi. Nadalje, moji starši se spomnijo zim, ko je naenkrat padlo toliko snega, da so imeli otroci zgrajene cele rove pod snegom. Blebetat o rekordni količini snega je skorajda nagnusno.

Skratka, več desetletij se že ni ustrezno vzdrževalo in nadgrajevalo daljnovodov. V deželi, kjer računaš na žled, statične lastnosti kovinskih daljnovodov predvidiš po potrebi za 5-kratno težo kablov in tudi upoštevaš spremembo lastnosti materialov pri nižjih temperaturah. Takisto skrbiš za to, da se na daljnovode ne podirajo drevesa. Podiranje dreves ne stane toliko, kot sanacija, sploh pa ne toliko, kot gospodarska škoda, ki nastane, ker podjetja na prizadetih območjih ne morejo poslovat.

A je ceneje dat drate v zemljo (in se ob enem povezat še s kakim telekomunikacijskim podjetjem, ki bi sofinanciral izkop za polaganje optike), ali pa je ceneje imet drate v zraku - to je v tem trenutku brezpredmetno. Dejstvo je, da infrastruktura ni bila primerno vzdrževana.

Imagodei:"Sicer se ne opredeljujem do tega, kje bi morali biti daljnovodi, po zraku ali v tleh, ampak - štrom se bo definitivno podražil zaradi te škode. Občutno. Mark my words. Pri nas nihče za nič ne odgovarja, pretekli dobički bodo pozabljeni, da bi morali del zaslužka vračati v vzdrževanje in posodabljanje napeljave se bo pozabilo, takisto na plačevanje omrežnine. Uvedlo se bo še kakšno novo postavko, sprva za prehodni čas, potem pa kar za stalno."


V celotnem znesku (račun) je sama električna energija zastopana z 30%, ostalo so pritekine od omrežnine do ne ve vem kaj.

Torej?

@šernk
Če prikazujejo en in isti steber to ne pomeni da je padel samo en in ne pomeni da so vsi, sam vem za vsaj 10 železnih drogov ki so padli v okolici Postojne ( od Pivke proti Il.Bistrici je še hujše ), lesenih je padlo mnogo več. Kaj točno je zate vojno stanje? Ljudje so brez ogrevanja možnosti za kuhanje ni, zmanjkalo je prenosnih plinskih naprav. (Postojna) . Sam imam elektriko že dva dni ( s tem da kuham na plin :) ). Prav tako lokalni radio dela dva dni ( tukaj lahko dobiš kaj lokalnih informacij ) Interneta ni. In verjemi mi da zadnjih 40 let ni bilo takega žledu, bil je dvakrat vendar ni bil P dim proti temu kar se je zgodilo sedaj. Led je bil debel tudi do 10 cm. Uradno naj bi obnova trajala 1 mesec neuradno pa 4. Ekipe, tudi tiste tujine ki so prišle na pomoč niso imele kje prespati ker je bilo vse brez ogrevanja. Slike ki so v moji povezavi so iz prvega dne ko sem se vračal iz nočne, pravi val je šele sledil.

Bencinske prve dva dni niso delovale, predvčerajšnim je bila vrsta na edini delujoči kot v časih bonov.
Kljub temu tisti ki imamo elektriko ne moreš uporabljati steklokeramične , pečice, fena, el grelcev, el. bojlerjev ... vseh el potratnih naprav...

Dokler sam ne izkusiš kaj takega se ti ne sanja kaj to pomeni, ko gledaš poročila ni to to to je nekje drugje. Zapelji se do Postojne pa poglej kaj je na stvari.

Če živiš na nedosegljivem kraju(VAS), ki zna biti odrezan od sveta če je zaprta cesta nimaš bit kj presenečen.
Bajtice, ki so v najem majo ponavad agregat zravn...pa te bajtice za vikend najeme niso niti približno tok velke, tok urejene al pa tok toplotno izolirane kot bajte iz vasi, ki so ble zdele totalno v riti.
Hrane imajo vsi kokr vidim za cel mesec(ker jih najbolj skrbi to, da se bo meso odtajalo) ampak na alternativen način gretja oz dobavljanja elektrike so pa vsi po celi Sloveniji lepo pozabili.
Na tvju so mel dejansko cloveka iz vasi, ki je imel vse na elektriko....se pravi mu ni delalo NIČ.
In tole z elektriko bi se lahko zgodilo tudi brez žleda. Potres...5 metrov snega, padec letala,...popizdijo cigani pa pokradejo 20 km kablov...you name it.
Jst sm bil resnično presenečen, da so bli kmetje, ki majo tok za povedat čez meščanske srajce...se pravi folk, ki ma traktorje, ki zna delat z opremo, ki se ji jst ne bi na 5 metrov približal, folk ki je tm po možnosti lastnik gozda pa ma vsaj 2-3 jagre v vasi, presenečeni, ko je prišlo do izpada elektrike.
Da more zdej ta folk hodit okol pa kupvat plin.
Kolega je baje na tv-ju clo videl prispevek, kjer je nekdo rekel, da mu je zmanjkalo peletov in da mora zdaj CELO drva kurit. Da moras CELO drva kurit sred gozda.
Če to ni katastrofa pol pa ne vem kaj je. In s tem ne mislim vremena in "žleda".

zee je 6. feb 2014 ob 10:20 izjavil:

Mogoče se bolj splača na 30 let en teden delat kot pa 30 let plačevati občutno več za vzdrževanje?

Tam v petdesetih letih (leta 1953) so bile na Nizozemskem zarado kombinacije vetra in visoke plime obsezne poplave, ki so zalile dobrsen del drzave. V izogib podobnim situacijam je drzava zacela z gradnjo obseznega sistema jezov in kanalov. Gradnja je bila koncana leta 1998.

Torej? Da se! Upostevajo podnebne spremembe je treba pricakovati, da bodo taksni vremenski ekstremi vse bolj pogosti, zato bi kazalo kaj narediti s tem v zvezi, ampak v Sloveniji se podobnega projekta ne da izpeljati, ker bi se izkazalo, da je prakticno nemogoce iz 100 in enega razloga.

Seveda se da. Moj point je bil, da je vprašanje če se splača. Včasih je zdravilo slabše od bolezni. Tale nizozemska katastrofa je nekaj povsem drugega.

Stroški vzdrževanja (pregledovanja, občasnih popravil) nekega stebra, ki ima npr. 2x večjo nosilnost kot obstoječi, se pa ne povečajo bistveno.

Si prepričan? Kaj pa strošek izgradnje? Pa ne pozabi, toliko škode na tako velikem odstotku Slovenije še ni bilo.

Saj, denar je sveta vladar. Večji dobiček imajo, če izgradijo poceni omrežje in potem kasirajo od zavarovalnice, če jim slučajno kakšna naravna nesreča kaj poruši, in s tem sanirajo. Čemu neki bi vzdrževali?

Verjetno zato ker nikoli ni konkurence "BILO".
No ampak če slovenci "nbi bile riti", bi sedaj odvetniki oglaševali odškodninske tožbe proti tistemu, ki ti izdaja račun. Seveda bodo poizkusili z naravno katastrofo, samo to v EU-ju ne bo palilo, potem jim bo pa EU upalilo kazen...

Dejte no, Ko bereš nekaj takega : Med Koprom in Ljubljano kmalu dizelske lokomotive, znak ČISTE nesposobnosti. V normalnih državah, se včeraj nebi več oglašal trenutni šefe SŽ ampak Ex. Ampak sej boste itak spet sofinancirali, nesposobnost naroda reči NE.

imagodei je 6. feb 2014 ob 12:00 izjavil:

Zato, ker jim ena taka naravna nesreča, kot je tale, v obdobju 10, 20, 30 let vseeno naredi toliko škode, da se na dolgi rok ne splača? Imeli bodo izpad dohodka iz poslovanja - elektrike, ki je ne prodaš, ne moreš računati. Ogromni kupi denarja bodo šli za sanacijo. Poleg tega bodo imeli višje stroške, plačati bo treba zunanje izvajalce, nadure njihovim zaposlenim, dizelsko gorivo za nadomestne agregate...

Samo, tukaj je spet nevarnost, da se bomo obnašali tako, kot pri bankah: nagrade (tudi kadar ni dobička oz. je celo izguba) gredo upravam in nadzornim svetom, škodo pa plačujemo vsi.

Kaj ko bi malo številke predložil? Ali smo v gostilni. Pol bi pa eno union.

Danes šel ravno iz faksa(FE) mimo ELESA, in tam spredaj so se pogovarjali delavci ELESA.
Nekdo je nekomu v hecu rekel:" No vidiš, kako si pa konstruiral izolatorje, da se je podrl celoten stolp ne pa izolator."

Zdaj naj si pa vsak svoje misli...

Vidva sta prepametna za ta forum, kaj ko bi šla te govorice širit na kak elektroforum.

echo je 6. feb 2014 ob 12:29 izjavil:

Podzemni kabli so nepraktični, dragi poleg tega pa so izgube in motnje veliko večje. To se pogovarjamo o izredno visokih napetostih in tokih, že pri zračnih linijah imaš težave zaradi kapacitivnosti med zemljo in žico.

Ampak pri vpeljavi DCja bi praktično vse njihove slabosti postale velike prednosti.

Pithlit je 6. feb 2014 ob 12:39 izjavil:

echo je 6. feb 2014 ob 12:29 izjavil:

Tako intenziven žled je eden teh stoletnih pojavov

Joj ta spomin... Žled je vsakoletni pojav. Tako 'intenzivnega' pa fasamo vsake par let. Sicer malenkost bolj lokalizirano... ampak problem ostaja.

Problem je da se odgovornim fučka... ker itak razmetavajo s tujim denarjem. Ako bi s svojim, bi bile te stvari zrihtane tko kot se gre.

Obseg žleda je izredno pomemben, ko se pogovarjamo o večstransko napajanih sistemih in visokonapetostnih povezavah.
Pri lokaliziranem žledu pač popraviš škodo, s podrtimi stolpi in vsake dva metra podrtim drevjem pa se lahko fučkaš.
Odgovorni pa pač nimajo znanja. Sej ga je težko imeti, če se menjaš na štiri leta, niso to črnobele zadeve, ampak je treba pravo nianso sive zadet.

Težko je omrežje dimenzirat za take pojave, ker ne boš upravičil stroškov.
Pol pa spet jamramo, ne?

Pithlit je 6. feb 2014 ob 12:18 izjavil:

Pa izpustil si gospodarsko škodo ki jo taki izpadi povzročajo podjetjem (ki morajo to škodo, poleg tega da je treba sanacijo omrežja častit, kriti sama).

Gospodarsko škodo sem omenjal drugje, na tem mestu sem jo pa spustil namenoma, ker sem odgovarjal na vprašanje, zakaj bi se elektro podjetjem splačalo vzdrževat oz. predimenzionirat nosilce za kable. Direktno iz tega je njihova škoda pač izpad dohodka in pa stroški sanacije (vključno s plačili zunanjim izvajalcem in plačilom nadur) - ne pa splošna gospodarska škoda, ki izhaja iz izpada elektrike.

Hinavstvo gor dol levo desno. Že njihovi delavci/podizvajalci delajo po sistemu jebi-veter, ko ti z buldožerjem vleče betonske stebre po dvorišču, ker se mu ne da 2x prelagat. Ta njihova organizacija je verjetno čist v pi....

A ti vsakih par let saniraš eno pokrajino... ali pa enkrat na 50 let pol slovenije... je čist ista pašta.

Ob primerni izvedbi (jebiga, tudi stroški so s tem povezani - ampak, ponovno, odgovornih to ne gane ker denar itak ni njihov) bi se temu v veliki meri izognili. In sanacija, kolikor bi jo pač le bilo, bi bila cenejša.

Še vedno cel kup gostilniškega nabijanja pa nobenih številk.

@mn

Ti številke verjetno obvladaš, da si tako pameten?

Konkretnih številk ti jaz ne znam sestavit skupaj. Ti lahko iz kakšnega drugega področja morda naračunam razliko med preventivo in kurativo. Zelo bi me presenetilo, če bi v energetiki preventiva stala več kot kurativa. Lahko se pa motim, pa je ceneje vsakih 20 let na novo postavit nekaj 100km daljnovodov.

Kot pravi Pithlit - žled je slovenska realnost, z njim je treba računat. To, da žled iz januarja 2010 ali februarja 2009 ni bil tako medijsko odmeven, ne pomeni, da ljudje na tistem koncu niso bili prizadeti. Če bi se letošnji žled zgodil samo v Postojni in okolici, bi bili tisti ljudje in industrija ravno tako brez štroma ter škoda na elektro infrastrukturi enaka. Isti drek je, ali vsako desetletje saniraš eno izmed pokrajin, ali pa vsakih 50 let celo Slovenijo.

Potem, ko ugotoviš, da se bo srednje močan žled pojavil približno 1-2x na desetletje, gospodaren podjetnik stvari dimenzionira tako, da bo infrastruktura preživela.

Zanimivo, kajne, da mediji ne poročajo, kako se sesedajo strehe hiš pod težo snega? Alpska streha ter tradicija in izkušnje cimpermanov delajo svoje. Ali pa so očitno vse strehe 3x predimenzionirane, ker bi se bolj splačalo na 25 let vse popravljat, ko bi se streha udrla pod težo 1,5m snega?

settler je 6. feb 2014 ob 14:26 izjavil:

BALAST je 6. feb 2014 ob 12:36 izjavil:

Vidva sta prepametna za ta forum, kaj ko bi šla te govorice širit na kak elektroforum.

Kaj bi rad povedal? Žal ne vidim fail-safe sistema na teh stebrih...
Če se steber podere, preden se kabel vtrže to ni ravno prav konstruirano ane?

Problem po mojem nastane, če se podre nosilni steber in za sabo potegne nekaj par podpornih.

BALAST

:: danes, 12:28:19citiraj
#
Mr.B kaj nisi videl posnetkov kako je uničeno električno omrežje nad progo? Popravit morajo vsaj 70% vse napeljave, vse ročno in dostop do teh lokacij ni možen direktno s servisno lokomotivo

Sej vemo imamo NARAVNO katastrofo, o njen ne govorijo nikjer, je pa dober izgovor, da zadnje 20 let razen nujnih posegov nisi naredil na infrastrukturi NIČ. Dobro da so zaprli mostove, tiste iz časov marije terezije, prej preden je prišlo do žledu...

Vajenc je 6. feb 2014 ob 14:48 izjavil:

imagodei je 6. feb 2014 ob 14:29 izjavil:

Potem, ko ugotoviš, da se bo srednje močan žled pojavil približno 1-2x na desetletje, gospodaren podjetnik stvari dimenzionira tako, da bo infrastruktura preživela

To ni bil srednje močan žled. Če bi bil, potem bi po tvoji teoriji morali vsaj 1x, če ne 2x v zadnjih 20 letih zamenjati padle nosilne stebre daljnovodov. Treba se bo sprijazniti, da se žled in sneg zelo redko poklopita tako katastrofalno kot sedaj, zato se očitno pri projetiranju takšnih obremenitev ni upoštevalo.

Uradni podatki so ARSO so, da se hud žled, ki povzroča veliko gospodarsko škodo, pojavlja približno 1x na 50 let. Srednje močan žled pa vsakih nekaj let. Moj point je bil, da se temu prilagodiš. Ko gredo statiki izračunat, kolikšne obremenitve mora zdržat daljnovod, najbrž ne upošteva, da ravno komaj zdržijo srednje močan žled? Verjetno predimenzionira daljnovod vsaj 2x, če ne 3x. Tako potem lahko elektrodistributerji mirno spijo tistih 2x na desetletje, ko se pojavi "srednje močan žled". In ko se pojavi hud žled, konstrukcija še vedno ne pade.

Sicer pa - what Pithlit said. Jaz niti nisem vedel, da je leta '97 daljnovod padel na isti trasi.

No, je pa res, da "odgovorni" pri nas mirno spijo v vsakem vremenu. Ker nihče ni odgovoren

mn je 6. feb 2014 ob 14:40 izjavil:

Ti številke verjetno obvladaš, da si tako pameten?

Konkretnih številk ti jaz ne znam sestavit skupaj. Ti lahko iz kakšnega drugega področja morda naračunam razliko med preventivo in kurativo. Zelo bi me presenetilo, če bi v energetiki preventiva stala več kot kurativa. Lahko se pa motim, pa je ceneje vsakih 20 let na novo postavit nekaj 100km daljnovodov.

Ne, ne poznam jih. Ampak ali je tako težko zahtevati argumentirano debato in ne pljuvati po elektro distributerjih vse povprek? Kakor jaz vidim opravljajo zelo dobro delo. Prekinitve so v Sloveniji zelo redke. Mogoče bi lahko bolje? Mogoče so res preslabo naredili stebre? Ali pa tudi ne. Pluvanje vsepovprek v kulturno debato ne sodi zato bi rad da nehaš. Če pa imaš kake bolj konkretne podatke, ali pa seveda kdo drug, pa nimam nič proti če jih predstaviš.

Argumentirani debati včasih (ampak res samo včasih) zadosti tudi kanček zdrave pameti.

To, da je treba daljnovode pregledovat v vsakem primeru, je menda jasno? Morda jih kje napade korozija (ne vemo, ali so železni ali jekleni; sicer bi rekel, da jekleni bi morali zdržat), treba je gledat, ali spoji držijo... Morda zadostuje ogled iz zemlje, tega ne vem, mogoče s sabo nosijo daljnoglede. Mogoče se pa celo povzpnejo na daljnovod in pogledajo stanje. V vsakem primeru se to izvaja.

Ne vem, kako se vzdrževanje podraži, če imaš namesto (primer) 1 cm debele štange zdaj 2cm debelo štango? Zagotovo je začetni strošek višji, ampak - elektrarne in daljnovode se gradi za desetletja. Tudi izgradnja 2. bloka NEK bi bila precej draga, pa bi se stroški porazdelili na desetletja obratovanja. Takisto TEŠ6. Menda zaradi novih elektrarn ne bomo imeli 3x dražje elektrike?

Poleg tega je bilo sedaj že parkrat izpostavljeno (malo za šalo malo zares), da bi bilo bolj smotrno, da se utrga kabel, kot pa da se pod skupno težo ledu in bakra podre cela konstrukcija (in pri tem po možnosti za sabo potegne še dva sosednja stebra).

Stebri so že projektirani v duhu časa. Verjetno imajo ene 50-100 različnih tipov stebrov po Sloveniji in za vsakega imo imajo projektno dokumentacijo. Če je kakšen podimenzioniran je preprosto na vrsti za menjavo. Tako bi js vodil zadeve, sistematično odpravljanje najšibkejših členov.

Je pa vsak steber najboljši ko pride "iz trgovine". Zadeva stoji na prostem in počasi slabi. Če je dobro vzdrževana slabi počasi, če je slabo, pa slabi hitro. Seveda pride do izrednih razmer, ko frekvenca pojava ne opraviči posebne projektantske pozornosti. To se dokaže na sodišču. Na sodišču pa se lahko dokaže tudi malomarno vzdrževanje zaradi katerega ima gospodarstvo kasneje škodo.

Se pa sprašujem, koliko časa morajo biti ljudje brez elektrike, da bodo rekli "dovolj". 1 teden, 2 tedna, 3 tedne?

Pametno že. Ampak, zakaj bi to počeli, če pa davkoplačevalci vse plačamo?

Itak bodo sedaj imeli izgovor, da nam nabijejo omrežnino. O odgovornosti pa nič.

Pravilna porušitev bi bila, če bi isti stebri na istih lokacijah padli v isto smer. Pomeni, da bi se porušil podimenzioniran del. Tako pa so padali vsak na svojo stran, en se je zrušil pri tleh, drug v sredini, tretji v vrhu... tam, kjer je bil spoj najbolj zarjavel. Jp, čopiči znajo narediti čudeže. :)