Forum » Problemi človeštva » Šolski sistem poneumljanja otrok v osnovnih šolah?
Šolski sistem poneumljanja otrok v osnovnih šolah?
Unknown_001 ::
Mislim, saj ne vem, kaj bi rekel. Sam sem zgleda imel to srečo, da sem še prišel skozi sistem 8 letke in se od takrat naprej nisem več sekiral. Po treh letih sem se pa malo zamislil. Imam brata ki hodi v isto OŠ kot sem hodil jaz, s to razliko, da gre po sistemu devetletke in da so že skoraj vsi stari učitelji, ki so po možnosti učili tudi naše starše večinoma šli v penzijo preden je brat dogural do višje stopnje nad 5. razredom, kjer bi se neko pravo malo širše učenje začelo s temi učitelji ki so imeli izkušnje. In evo se že opazi razlika. Nemalokrat se zgodi, da moram to ali ono stvar njemu razložit in ko pogledam v zvezek sem kar malo presenečen. Ogromno snovi brez pointa ki jo morajo znati skoraj na pamet in pa najhujše so kakšne vaje v delovnih zvezkih. Butasto zastavljene, nejasno razložene in kar je najhuje je to, da niti sama naloga zase ne ve kaj zahteva, tak, da je potrebno kar precej improvizirati pa še vedno ni odgovor zadovoljiv. Tudi sam se spomnim, da sem že imel nekaj takih učiteljev, ki so tudi kakšno bedarijo skvasili med poukom in nam prali možgane z lastnimi prepričanji in nekimi posplošenimi trditvami na nivoju rumenega tiska, sploh kar se vsega EKO in Happy idealističnega sveta tiče. No, najbolj me je pa pred kratkim presenetil že nekoliko (7 mesecev) star zapis na nekem slovenskem blogu, kjer je eden od staršev, nezadovoljnih s sistemom izobrazbe lepo izpostavil ozkoglednost sistema.
Link: http://blitz.blog.siol.net/2013/10/05/k...
Malo me skrbi, kam vse skupaj pelje. Sam kakor jaz vidim, bomo v prihodnosti dobili en kup malih debilov, ki ne bodo zmožni razmišljati širše in se bodo opirali zgolj na dogme slišane iz šolskih klopi in ne bodo znali delati drugače, kot po striktnih navodilih in bodo v družbi delovali kot robot, sam tega imamo tudi že sedaj dovolj. En kup kvazi genjalcev pri 13-14 letih, ki mogoče berejo National Geographic in imajo "ideje" ki so oh joj sploh super in bodo spreminjal svet. Ja, waw sej fajn, sam ko bi bile te njihove ideje vsaj malo realne in dvakrat premišljene. Res je da imajo dostikrat prav, če gledamo površinsko, a zalomi se, ko zastaviš vprašanje ki zavrta v globjo sredino, o kateri je treba že nekaj več vedeti o neki temi kot pa samo poznati iz kvazi doktorskega članka.
Link: http://blitz.blog.siol.net/2013/10/05/k...
Malo me skrbi, kam vse skupaj pelje. Sam kakor jaz vidim, bomo v prihodnosti dobili en kup malih debilov, ki ne bodo zmožni razmišljati širše in se bodo opirali zgolj na dogme slišane iz šolskih klopi in ne bodo znali delati drugače, kot po striktnih navodilih in bodo v družbi delovali kot robot, sam tega imamo tudi že sedaj dovolj. En kup kvazi genjalcev pri 13-14 letih, ki mogoče berejo National Geographic in imajo "ideje" ki so oh joj sploh super in bodo spreminjal svet. Ja, waw sej fajn, sam ko bi bile te njihove ideje vsaj malo realne in dvakrat premišljene. Res je da imajo dostikrat prav, če gledamo površinsko, a zalomi se, ko zastaviš vprašanje ki zavrta v globjo sredino, o kateri je treba že nekaj več vedeti o neki temi kot pa samo poznati iz kvazi doktorskega članka.
Wie nennt man einen Moderator mit der Hälfte des Gehirnis ?
Begabt
Begabt
bluefish ::
Ja, devetletka je še ena v vrsti napol izvedenih reform osnovnega šolstva, ki ne daje želenih rezultatov. Oziroma so bili že na samem začetku cilji povsem napačno razdelani.
V OŠ sem bil ravno druga generacija, ki je ob uvedbi tega čuda naredila prehod iz osemletke na devetletko. Takrat smo navidezno skočili iz petega v sedmi razred.
Sam prehod večjih škodljivih posledic na nas ni pustil. Učitelji so bili enaki, snov se ni bistveno spremenila. Edina razlika so bili izbirni predmeti in nivojski pouk.
Kakorkoli, že takrat se je videlo, da bo dejansko znanje počasi nekje v drugem planu.
Vsi skupaj smo nekako požrli izbirne predmete, ki so bili sami sebi namen in je bilo že vnaprej jasno, da se zaradi manjšega interesa številni itak ne bodo izvajali (žalostno recimo, da ni bilo več zanimanja za tehnični pouk oziroma obdelavo materialov).
No, nivojski pouk pa je bil tisti največji fail. Tistim v slabših skupinah se niti ni dalo večje priložnosti, da bi napredovali, snov pa je bila poenostavljena do amena. Žal tudi pri boljših dejanskih izzivov ni bilo, dodatni pouk pa se je končal že leta prej.
Glede na linkan blog pa se je situacija s polno devetletko konkretno poslabšala.
In ja, problem je, ker se nenadoma na vsako silo trudijo z nekimi delovnimi zvezki (ki zahtevajo le še vpisovanje znakcev, kljukic, cifer v predpripravljene kvadratke), "pametnimi" učilnicami, tablicami. Ne bi bilo nič narobe s tem, če bi se najprej sploh naučili osnov.
V OŠ sem bil ravno druga generacija, ki je ob uvedbi tega čuda naredila prehod iz osemletke na devetletko. Takrat smo navidezno skočili iz petega v sedmi razred.
Sam prehod večjih škodljivih posledic na nas ni pustil. Učitelji so bili enaki, snov se ni bistveno spremenila. Edina razlika so bili izbirni predmeti in nivojski pouk.
Kakorkoli, že takrat se je videlo, da bo dejansko znanje počasi nekje v drugem planu.
Vsi skupaj smo nekako požrli izbirne predmete, ki so bili sami sebi namen in je bilo že vnaprej jasno, da se zaradi manjšega interesa številni itak ne bodo izvajali (žalostno recimo, da ni bilo več zanimanja za tehnični pouk oziroma obdelavo materialov).
No, nivojski pouk pa je bil tisti največji fail. Tistim v slabših skupinah se niti ni dalo večje priložnosti, da bi napredovali, snov pa je bila poenostavljena do amena. Žal tudi pri boljših dejanskih izzivov ni bilo, dodatni pouk pa se je končal že leta prej.
Glede na linkan blog pa se je situacija s polno devetletko konkretno poslabšala.
In ja, problem je, ker se nenadoma na vsako silo trudijo z nekimi delovnimi zvezki (ki zahtevajo le še vpisovanje znakcev, kljukic, cifer v predpripravljene kvadratke), "pametnimi" učilnicami, tablicami. Ne bi bilo nič narobe s tem, če bi se najprej sploh naučili osnov.
Hayabusa ::
Malo me skrbi, kam vse skupaj pelje. Sam kakor jaz vidim, bomo v prihodnosti dobili en kup malih debilov, ki ne bodo zmožni razmišljati širše in se bodo opirali zgolj na dogme slišane iz šolskih klopi in ne bodo znali delati drugače
Saj take ljudi bi oblast rada, nerazgledane, da lahko z njimi uspešno manipulira.
Poglej si Arabce.
francek1 ::
Sam gledam iz perspektive sedemdesetih let, ko sem sam hodil v šole...definitivno smo na tričetrt poti proti ZDA; produciranje ne preveč razmišljujočih fahidiotov je cilj šolskega sistema. Bog ne daj, da so volilci preveč razgledani.....
Kdor se je že rodil učen se lahko reži...
Hayabusa ::
Samostojno kreativno razmišljanje izven obstoječih meja žal nikoli ni bil namen Slo šolskega sistema.
Poleg tega se preveč uči razmišljati z levo polovico možganov.
Poleg tega se preveč uči razmišljati z levo polovico možganov.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Hayabusa ()
jype ::
sammy73> Naš šolski sistem že od nekdaj zatira vsako kreativno mišljenje.
Kakšna sreča je torej, da je tako neučinkovit.
Kakšna sreča je torej, da je tako neučinkovit.
Unknown_001 ::
sammy73> Naš šolski sistem že od nekdaj zatira vsako kreativno mišljenje.
Kakšna sreča je torej, da je tako neučinkovit.
Zanimivo razmišljanje . Ok ampak še zmer je tole kar mal žalostno.
Wie nennt man einen Moderator mit der Hälfte des Gehirnis ?
Begabt
Begabt
francek1 ::
sammy73> Naš šolski sistem že od nekdaj zatira vsako kreativno mišljenje.
Kakšna sreča je torej, da je tako neučinkovit.
Žal je neučinkovit le za redke individualno razmišljajoče posameznike, ki pa močno občutijo njegovo togost na lastni koži.
Kdor se je že rodil učen se lahko reži...
Matako ::
U dobre teme danes. Čestitke OPu.
Glede malih genialcev, ki nekritično zbirajo dobre ideje, brez da bi o njih razmislili... ne vem, za nekoga, ki se razvija lahko količina odtehta kvaliteto ker... prvič kako veš kako smrdi sranje, če ga ne povohaš in tudi zato, ker je ogromno v inspiraciji, ki lahko pride iz najbolj običajnih in nepričakovanih informacij.
Bistveno je, da mali genialec _sam_ brska po tem smetišču - tisti, ki so nagnani pod prisilo ne bodo nikoli našli nič.
In tukaj verjetno veliko osnovne izobrazbe (ne samo slovenska) marsikoga uniči v rosnih letih. Sploh OŠ bi ti morala dati predvsem osnovna orodja, da lahko brskaš in improviziraš _sam_.
Preveč je po eni strani vodenja za roko po drugi strani pa šikaniranja tistih, ki res kažejo potencial.
V Sloveniji bi mogoče bolj izpostavil višjo izobrazbo, kjer lahko kar vohaš strah starih profesorjev, da bi kdo odkril da jih ne rabi. Tisti, ki to že vejo niso nevarni, ker jih izloči čreda sama.
Druga napaka, ki jo pogosto delajo šole po svetu je stalno siljenje otrok, ki najbolje delajo sami v skupine. Kao smo ekipa, daj naredi to skupaj s sošolcem, v skupini... mnogim brihtnim otrokom je v bistvu to muka, mogoče so bolj introvertirani tipi, kar ni kar samo po sebi slabo - le lažje pokažejo svoje kvalitete sami. Morali bi to videti tudi kot določeno prednost, ne pa, da se jih smatra kot neke invalide. Neke vrste ekvivalent siljenja levičarjev, da pišejo z desno.
Glede malih genialcev, ki nekritično zbirajo dobre ideje, brez da bi o njih razmislili... ne vem, za nekoga, ki se razvija lahko količina odtehta kvaliteto ker... prvič kako veš kako smrdi sranje, če ga ne povohaš in tudi zato, ker je ogromno v inspiraciji, ki lahko pride iz najbolj običajnih in nepričakovanih informacij.
Bistveno je, da mali genialec _sam_ brska po tem smetišču - tisti, ki so nagnani pod prisilo ne bodo nikoli našli nič.
In tukaj verjetno veliko osnovne izobrazbe (ne samo slovenska) marsikoga uniči v rosnih letih. Sploh OŠ bi ti morala dati predvsem osnovna orodja, da lahko brskaš in improviziraš _sam_.
Preveč je po eni strani vodenja za roko po drugi strani pa šikaniranja tistih, ki res kažejo potencial.
V Sloveniji bi mogoče bolj izpostavil višjo izobrazbo, kjer lahko kar vohaš strah starih profesorjev, da bi kdo odkril da jih ne rabi. Tisti, ki to že vejo niso nevarni, ker jih izloči čreda sama.
Druga napaka, ki jo pogosto delajo šole po svetu je stalno siljenje otrok, ki najbolje delajo sami v skupine. Kao smo ekipa, daj naredi to skupaj s sošolcem, v skupini... mnogim brihtnim otrokom je v bistvu to muka, mogoče so bolj introvertirani tipi, kar ni kar samo po sebi slabo - le lažje pokažejo svoje kvalitete sami. Morali bi to videti tudi kot določeno prednost, ne pa, da se jih smatra kot neke invalide. Neke vrste ekvivalent siljenja levičarjev, da pišejo z desno.
/\/\.K.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Matako ()
Unknown_001 ::
Bistveno je, da mali genialec _sam_ brska po tem smetišču - tisti, ki so nagnani pod prisilo ne bodo nikoli našli ni
Ups, tole sem pa spregledal. Dobro, ampak vseeno je bolje, da preden pokažejo znanje ga malo preverijo in povežejo, kot pa da se potem zarečejo.
Druga napaka, ki jo pogosto delajo šole po svetu je stalno siljenje otrok, ki najbolje delajo sami v skupine. Kao smo ekipa, daj naredi to skupaj s sošolcem, v skupini... mnogim brihtnim otrokom je v bistvu to muka, mogoče so bolj introvertirani tipi, kar ni kar samo po sebi slabo - le lažje pokažejo svoje kvalitete sami. Morali bi to videti tudi kot določeno prednost, ne pa, da se jih smatra kot neke invalide.
Občutil tudi na lastni koži, vendar je bilo bolj tako, da sem bil vedno jaz garač, ostali so pa klepetali in mogoče če sem imel srečo celo kaj dejansko pomagali, tiste pet minut slave na koncu je pa itak šlo malo meni, malo onemu, malo tretjemu in je bil en klinc od usega skupaj.
Preveč je po eni strani vodenja za roko po drugi strani pa šikaniranja tistih, ki res kažejo potencial.
Tudi s tem se strinjam, a moram priznati, da se je s prehodom na srednjo šolo vsaj pri meni večinoma vse kle navedeno obrnilo na bolje. Oh, še pomnim, ko sem pri fiziki v OŠ pogruntal en sistem reševanja, ki je bil sicer računsko pravilen, vendar ni bil tak kot si ga je majstr šolmošter zamislil.
Wie nennt man einen Moderator mit der Hälfte des Gehirnis ?
Begabt
Begabt
Matako ::
Ja saj. OŠ bi morala biti drugačna od SŠ ravno po tem. Pri nas je mogoče še premalo razlike med stopnjami izobrazbe v odnosu do iniciative posameznika. Tudi družba nekako smatra, da gre pri osnovni, srednji in višji v glavnem le za težavnostno stopnjo "snovi".
Dodatna težava je, da je ravno OŠ najbolj občutljiv del izobrazbe. Prvič traja najdalj časa (ok,pustimo večne študente), drugič poteka v zelo pomembnem obdobju odraščanja, ki lahko zelo trajno oblikuje vzorce. Kikse iz OŠ je težje popravljati kot recimo tiste v SŠ - se pa da.
Dodatna težava je, da je ravno OŠ najbolj občutljiv del izobrazbe. Prvič traja najdalj časa (ok,pustimo večne študente), drugič poteka v zelo pomembnem obdobju odraščanja, ki lahko zelo trajno oblikuje vzorce. Kikse iz OŠ je težje popravljati kot recimo tiste v SŠ - se pa da.
/\/\.K.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Matako ()
goldenratio ::
Zakaj se v šolah nič ne naučimo;
tukaj Rabin pove resnico
od 2:40 naprej pove resnico o namenu javnih šol
tukaj Rabin pove resnico
od 2:40 naprej pove resnico o namenu javnih šol
Zgodovina sprememb…
- spremenil: goldenratio ()
pegasus ::
Unknown_001 je izjavil:
kjer je eden od staršev, nezadovoljnih s sistemom izobrazbe lepo izpostavil ozkoglednost sistema.Ok tale blog post ni nek biser in bi se lahko vtaknil v vsako njegovo predpostavko, ampak najbolj me je zbodel sken "stripka" z eksperimenti. Moč žarnice je neodvisna od dolžine žice ... really? Bi rekel da imajo prekratke žice. Če je to res iz nekega učbenika, mora nekdo nazaj v osnovno šolo. Aja saj res, tam ne učijo več tega. Hm ... ja, pol mamo pa res problem :D
Link: http://blitz.blog.siol.net/2013/10/05/k...
Pro_moted ::
Ja, ker sedanji sistem je pa izobrazil samo ljudi s širokim znanjem. To se vidi vsakih par let na volitvah in vsakodnevnih pogovorih z ljudmi. Povprečen državljan star 30-40 let , niti z ulomki ne zna delat, ne da bi se kaj o elektriki še učil. Niti električarji , ki ti naredijo napeljavo doma po hiši ne vejo kaj dosti o tem kaj se dogaja za izolirno gumo.
AMD FX8120;GB 990FXA-UD3
FirePro V4900 ;Corsair Vengance 16Gb
XFX 650W;Corsair Force GT, Asus Xonar DGX
FirePro V4900 ;Corsair Vengance 16Gb
XFX 650W;Corsair Force GT, Asus Xonar DGX
jype ::
goldenratio> od 2:40 naprej pove resnico o namenu javnih šol
Ne, je ne. V resnici pojma nima.
Ne, je ne. V resnici pojma nima.
Matako ::
No, današnja OŠ je kot je bilo lepo razloženo v RSA infomaciji predvsem izum industrijske revolucije. In to kar učinkovit - veliki večini prebivalstva je osnovna izobrazba dala _vse_ kar je družba rabila takrat. Pastirčki iz nedeljske šole pač to niso več bili. Tekoč trak, ki je predvsem proizvajal neko solidno povprečje. Individualizem je bil rezerviran za elite. Peščica, ki se je prebila iz črede po lastni zaslugi je več kot zadostovala za napredek. Za takratne pretežno enostavne vloge je bilo dovolj, da si male like naučil brati, osnovne aritmetike in zgodovine in jim občasno pripeljal dve okrog kepe za vklop v sistem vrednot.
Že v 20. stoletju je koncept začel postajati rahlo rumen v zobe. Po mojem niti ne toliko zaradi zahtev po dodatnem znanju, saj v resnici "mase" še vedno lahko shajajo z osnovno izobrazbo (kup empiričnih dokazov povsod), ampak bolj zaradi tega, ker je "vzgojni" koncept postal nekompatibilen z vrednotami družbe in je s tekočega traka začelo prihajati vedno več družbenega "škarta", ki ni vedel, kam bi se dal ostali pa so ga rugali v glavo.
Ena rahlo ZF ideja bolj iz 60-ih je bila, da se OŠ loči na ekspres "didaktični" del (popolnoma dinamično prikrojen posamezniku, če je treba koga genetsko zinžinirat in mu vtaknit konektor v glavo, neka - saj pravim, ideja je bila bolj ZF) in na "socializacijski del", ki poteka časovno in lokacijsko ločeno in spominja bolj na neke vrste dnevni klub za najstnike ali prostovoljstvo v komunah (samo da ni prostovoljno ;))in predstavlja nek širok spekter pojma "biti človek". Kot neki taborniki, po možnosti celo res v naravi. Tam se tudi potencirajo koristne lastnosti kot so pogum, ambicija, organizacijske sposobnosti, intuicija, improvizacija, empatija - vse skupaj je "timsko". Ideja je, da napredovanje v enem sistemu ni pogojevano z drugim. In potem gre fantaziranje v smer, da nekdo, ki preprosto nima prave nevronike pod kapo za žongliranje v svetu znanosti in tehnologije še vedno pride na vrh z medčloveškimi spretnostmi... in obratno. Ali pa saj puca skrete brez da bi se počutil, kot da ga je najebal - ker ve da igra pač v istem timu, le bolj "v pozadini". Še preden se zaveš imaš kup mojstrov od glavc v laboratorijih, do popolnih vojaških strategov. Kao.
Bizarna ideja, je pa zanimiva v smislu, da se šola nekako razbije na "komponente".
Že v 20. stoletju je koncept začel postajati rahlo rumen v zobe. Po mojem niti ne toliko zaradi zahtev po dodatnem znanju, saj v resnici "mase" še vedno lahko shajajo z osnovno izobrazbo (kup empiričnih dokazov povsod), ampak bolj zaradi tega, ker je "vzgojni" koncept postal nekompatibilen z vrednotami družbe in je s tekočega traka začelo prihajati vedno več družbenega "škarta", ki ni vedel, kam bi se dal ostali pa so ga rugali v glavo.
Ena rahlo ZF ideja bolj iz 60-ih je bila, da se OŠ loči na ekspres "didaktični" del (popolnoma dinamično prikrojen posamezniku, če je treba koga genetsko zinžinirat in mu vtaknit konektor v glavo, neka - saj pravim, ideja je bila bolj ZF) in na "socializacijski del", ki poteka časovno in lokacijsko ločeno in spominja bolj na neke vrste dnevni klub za najstnike ali prostovoljstvo v komunah (samo da ni prostovoljno ;))in predstavlja nek širok spekter pojma "biti človek". Kot neki taborniki, po možnosti celo res v naravi. Tam se tudi potencirajo koristne lastnosti kot so pogum, ambicija, organizacijske sposobnosti, intuicija, improvizacija, empatija - vse skupaj je "timsko". Ideja je, da napredovanje v enem sistemu ni pogojevano z drugim. In potem gre fantaziranje v smer, da nekdo, ki preprosto nima prave nevronike pod kapo za žongliranje v svetu znanosti in tehnologije še vedno pride na vrh z medčloveškimi spretnostmi... in obratno. Ali pa saj puca skrete brez da bi se počutil, kot da ga je najebal - ker ve da igra pač v istem timu, le bolj "v pozadini". Še preden se zaveš imaš kup mojstrov od glavc v laboratorijih, do popolnih vojaških strategov. Kao.
Bizarna ideja, je pa zanimiva v smislu, da se šola nekako razbije na "komponente".
/\/\.K.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Matako ()
kr1ženska ::
Zanimivo je poslušat kritike:
- Eni se zgražajo nad otroci, ki so v šolah postali nedotakljivi-učitelji jim nič več ne morejo naredit, še slabe ocene jim ne morajo dat, ne da bi imeli starše za vratom, ki so na enkrat vsi pravniki
- Neučinkoviti šolski sistem, ki otroke uči bedarije, zavira kreativnost, ter športne dejavnosti
- Šolski sistem, ki otroke preobremenjuje + kup dodatnih aktivnosti, poznam punco ki je vsak dan od 7h zjutraj do 6 zvečer v šoli, ima še plesne, pa violino se uči, pa skavti, dodatni jezik..
Ne znam se opredelit ali sistem poneumlja otroke ali ne oz. nimam niti občutka kaj bi lahko ratalo iz teh otrok? Navsezadnje na otroka tudi veliko vpliva okolje, pa pol poburteta.. Mi smo živeli drugačno življenje, sedajšnja generacija otrok spet drugačno. Nasledna generacija bo spet drugačno. Mi smo skakali po igrišču, danes v hiši igrajo igrice, pač drugačen način zabave, ki sicer škoduje telesu-pomankanje gibanja, kvarjenje oči, izboljšuje pa aktivnost možganov.
Razumem da starši preživijo vedno več časa v službah in imajo zato radi otroke čim dlje časa v šoli. Po vsem tem se bojim, da ni samo šolski sistem slab pač pa celotni sistem. Starši nimajo več časa zase, niti za otroke, katerim se želijo odkupit z materialnimi stvarmi.
Da se vrnem nazaj na šolski sistem. En TED talk sem pred časom gledala, pa ga sedaj žal ne najdem, zakaj so začeli prvotno izobraževati reven sloj-obvezne osnovne šole. Tehnologija je šla naprej in če ti hočeš imeti dobrega delavca mora znati dobro razmišljat ampak ne preveč razmišljat. V osnovne šole so otroke začeli učiti tako težko snov, da je ti niso bili sposobni razumeti oziroma so rabili ogromno časa. S tem so dosegli, da so se otroci naučili razmišljati niso se pa želeli izobraževat naprej, hkrati pa so spoštovali "pametne" doktorje. Tiste bogate, ki pa so šli na ugledne fakultete (Harvrd) so učili tako preprosto snov, da so bili sami odličnaki. Tale gospod ki tole razlaga (je že precej v letih) je povedal zgodbo, da na zaključni izpit ni šel, ker nikoli ni bil na predavanju in niti ni našel učilnice. Je pol položu nekaj denarja na mizo, pa je naredu.
Logika tuki je, da so dali tem študentom občutek, da že vse vedo in tako niso ogrožal tistih bogatih, pametnih stricev iz ozadja.
Imo, mišljenje spodbujajo šele na podiplomcu, ko moraš konstantno brat neke študije in študirat predvsem tuje knjige. Vse drugo je bl tko, pod vprašajem. Je pa spet odvisno tudi od faksa. Kok zanaš, oziroma kok uporabnga znanja imaš pa zveš šele, ko kje delaš in ugotoviš, da je teorija daleč stran od prakse.
Še ena misel prjatla: Nekoč so v šolah iz otrok delali ljudi, danes tam delajo delavce.
- Eni se zgražajo nad otroci, ki so v šolah postali nedotakljivi-učitelji jim nič več ne morejo naredit, še slabe ocene jim ne morajo dat, ne da bi imeli starše za vratom, ki so na enkrat vsi pravniki
- Neučinkoviti šolski sistem, ki otroke uči bedarije, zavira kreativnost, ter športne dejavnosti
- Šolski sistem, ki otroke preobremenjuje + kup dodatnih aktivnosti, poznam punco ki je vsak dan od 7h zjutraj do 6 zvečer v šoli, ima še plesne, pa violino se uči, pa skavti, dodatni jezik..
Ne znam se opredelit ali sistem poneumlja otroke ali ne oz. nimam niti občutka kaj bi lahko ratalo iz teh otrok? Navsezadnje na otroka tudi veliko vpliva okolje, pa pol poburteta.. Mi smo živeli drugačno življenje, sedajšnja generacija otrok spet drugačno. Nasledna generacija bo spet drugačno. Mi smo skakali po igrišču, danes v hiši igrajo igrice, pač drugačen način zabave, ki sicer škoduje telesu-pomankanje gibanja, kvarjenje oči, izboljšuje pa aktivnost možganov.
Razumem da starši preživijo vedno več časa v službah in imajo zato radi otroke čim dlje časa v šoli. Po vsem tem se bojim, da ni samo šolski sistem slab pač pa celotni sistem. Starši nimajo več časa zase, niti za otroke, katerim se želijo odkupit z materialnimi stvarmi.
Da se vrnem nazaj na šolski sistem. En TED talk sem pred časom gledala, pa ga sedaj žal ne najdem, zakaj so začeli prvotno izobraževati reven sloj-obvezne osnovne šole. Tehnologija je šla naprej in če ti hočeš imeti dobrega delavca mora znati dobro razmišljat ampak ne preveč razmišljat. V osnovne šole so otroke začeli učiti tako težko snov, da je ti niso bili sposobni razumeti oziroma so rabili ogromno časa. S tem so dosegli, da so se otroci naučili razmišljati niso se pa želeli izobraževat naprej, hkrati pa so spoštovali "pametne" doktorje. Tiste bogate, ki pa so šli na ugledne fakultete (Harvrd) so učili tako preprosto snov, da so bili sami odličnaki. Tale gospod ki tole razlaga (je že precej v letih) je povedal zgodbo, da na zaključni izpit ni šel, ker nikoli ni bil na predavanju in niti ni našel učilnice. Je pol položu nekaj denarja na mizo, pa je naredu.
Logika tuki je, da so dali tem študentom občutek, da že vse vedo in tako niso ogrožal tistih bogatih, pametnih stricev iz ozadja.
Imo, mišljenje spodbujajo šele na podiplomcu, ko moraš konstantno brat neke študije in študirat predvsem tuje knjige. Vse drugo je bl tko, pod vprašajem. Je pa spet odvisno tudi od faksa. Kok zanaš, oziroma kok uporabnga znanja imaš pa zveš šele, ko kje delaš in ugotoviš, da je teorija daleč stran od prakse.
Še ena misel prjatla: Nekoč so v šolah iz otrok delali ljudi, danes tam delajo delavce.
Do not take life too seriously. You will never get out of it alive.
Elbert Hubbard
Elbert Hubbard
goldenratio ::
TED talk če pogledaš vse posnetke potem tvoje življenje nikoli ne bo isto.
To je res internet nam mladim, daje neomejeno količino znanja in sam vem, da sem postal razgledan človek samo zaradi interneta.
NAJVEČJE LEKCIJE;
-"dvomi v vse"
-"poslušaj vsakega z odprtim umom prez predsodkov in nikoli ne bodi opredeljen 100% v nobeno smer, ker potem je tvoja zmožnost kritičnega razmišljanja izkrivljena in izpostavljena na nemilost svojih predsodkov in predstav, ki ne predstavijo absolutne resnice ampak resnico, katera je bližje svoji predstavi realnosti"
-"ne sodi nikogar (morilca, klošarja, alkoholika..itd) dokler nisi prehodil njegove poti v življenju, z njegovim znanjem, v njegovi, okolici z njegovim telesom"
-" resnica je bolj izpirjena od laži"
-"nikoli ne investiraj toliko čustev v svoj pogled na svet, da jih ob dokazu nisi pripravljen ovrzti"
V osnovni šoli se nisem naučil 0, kar se sedaj v 1 dnevu ne bi mogel preko interneta, v srednji šoli isto (razen kakšnih predmetov..) izobrazba ni polnjenje glave z dejstvi,ampak naučiti človeka kako se učiti in kritično razmišljati.
Mi mladina vzgojena ob internetu (z znanjem C1 angleščine) in radovednostjo smo največja nevarnost za vlade sveta, ker vidimo preko laži in nikoli več nas ne morejo "prati možgane" ker poznamo trike in se jih izogibamo.
Še zmeraj pa je visoko kvalitetno učenje v svoji stroki pomebno in učenje podatkov tudi vendar ne tako pomebno kot kritično razmišljanje s svojo glavo
To je res internet nam mladim, daje neomejeno količino znanja in sam vem, da sem postal razgledan človek samo zaradi interneta.
NAJVEČJE LEKCIJE;
-"dvomi v vse"
-"poslušaj vsakega z odprtim umom prez predsodkov in nikoli ne bodi opredeljen 100% v nobeno smer, ker potem je tvoja zmožnost kritičnega razmišljanja izkrivljena in izpostavljena na nemilost svojih predsodkov in predstav, ki ne predstavijo absolutne resnice ampak resnico, katera je bližje svoji predstavi realnosti"
-"ne sodi nikogar (morilca, klošarja, alkoholika..itd) dokler nisi prehodil njegove poti v življenju, z njegovim znanjem, v njegovi, okolici z njegovim telesom"
-" resnica je bolj izpirjena od laži"
-"nikoli ne investiraj toliko čustev v svoj pogled na svet, da jih ob dokazu nisi pripravljen ovrzti"
V osnovni šoli se nisem naučil 0, kar se sedaj v 1 dnevu ne bi mogel preko interneta, v srednji šoli isto (razen kakšnih predmetov..) izobrazba ni polnjenje glave z dejstvi,ampak naučiti človeka kako se učiti in kritično razmišljati.
Mi mladina vzgojena ob internetu (z znanjem C1 angleščine) in radovednostjo smo največja nevarnost za vlade sveta, ker vidimo preko laži in nikoli več nas ne morejo "prati možgane" ker poznamo trike in se jih izogibamo.
Še zmeraj pa je visoko kvalitetno učenje v svoji stroki pomebno in učenje podatkov tudi vendar ne tako pomebno kot kritično razmišljanje s svojo glavo
Jerry000 ::
Moja največja lekcija k mi je razjasnila mnogo stvari je ta kitajski rek, katerega ne znam čisto v originalu: "Tisti kateri dela vidi megleno, tisti kateri stoji zraven vidi jasno". To drži kot pribito (v pozitivnem pomenu seveda, če si znate razložit)
zuz3k ::
šola dejansko poneumlja ljudi, vedno več je piflarije, dan samo en odgovor
in brez razlage ZAKAJ je sploh tako.
dejstvo je, da dandanes z samostojnim učenjem in praxu oz. veliko dela veliko lažje
najdeš delo, ker to dejansko znaš, znaš pa z izkušnjami.
Potem pa imamo napiflan folk s končanim faxom, važno da se je nadudlal odgovore, ne ve
ZAKAJ JE TAKO, samo da je naredil izpit, zdaj pa joka kako nima službe, zna pa ne nič,
ker je vse pozabil.
glede delanja v skupini, to je samo potuha, da dva od petih dejansko delata drugi pa spijo
glede matematike, v osnovni in srednji šoli je toliko matematika da glava boli, pa nič jo ne
rabiš razen osnov. Že tako daleč je prišlo, da želijo otroke naučit toliko snovi, da potem
še osnov ne vedo
npr. tista o kaj ma prednost seštevanje ali množenje, 30% slovencev ne vedo tega
namesto da bi utrjevali osnove, kot je napisal OP. npr: poštevanka
in brez razlage ZAKAJ je sploh tako.
dejstvo je, da dandanes z samostojnim učenjem in praxu oz. veliko dela veliko lažje
najdeš delo, ker to dejansko znaš, znaš pa z izkušnjami.
Potem pa imamo napiflan folk s končanim faxom, važno da se je nadudlal odgovore, ne ve
ZAKAJ JE TAKO, samo da je naredil izpit, zdaj pa joka kako nima službe, zna pa ne nič,
ker je vse pozabil.
glede delanja v skupini, to je samo potuha, da dva od petih dejansko delata drugi pa spijo
glede matematike, v osnovni in srednji šoli je toliko matematika da glava boli, pa nič jo ne
rabiš razen osnov. Že tako daleč je prišlo, da želijo otroke naučit toliko snovi, da potem
še osnov ne vedo
npr. tista o kaj ma prednost seštevanje ali množenje, 30% slovencev ne vedo tega
namesto da bi utrjevali osnove, kot je napisal OP. npr: poštevanka
Life is a psychological game.
kr1ženska ::
georgi< Šola ni poneumljanje ljudi pač pa treniranje možganov. Živimo v obdobju intrneta in če želiš širši pogled na svet, je to najmanjši problem. Nihče ti ne more vsilit svojega mnenja, lahko ti samo vsilijo, da na izpit napišeš kar hočejo slišat.
Kako pa dobiš izkušnje oz. prideš do dela? Nekaj moraš znat ponudit. Dobre ocene niso slaba ponudba. Oz. v kolikor se boš v delu izkazal kot nesposobnež ima delodajalec še vedno zaščito pred obtožbo da je najel slabega delavca. Zanašal se je na ocene, ki naj bi bile znak delavnosti in inteligence osebe.
Folk k se sam pifla ne bo kam daleč prlezu,(če nima vez) ker ga bodo kmalu odslovili zaradi nesposobnosti. Konkurenca je na trgu dela velika. Za to pa imaš študentska delo oz. delo za določen čas, kjer te lahko hitro zamenjajo. Najbrž podjetja strmijo k čimvečjemu dobičku in imeti nekoga ki ti dela zgubo je skrajno neumno.
Delo v skupini razvija komunikacijske sposobnosti, znanje, ideje.. Folka k se šepa se rešiš tak, da si na začetku JASNO razdelite naloge, poglavja in JASNO določite en datum, ko se boste dobili in vrgli skup kar ste naredili. V kolikor kdo naloge ne nardi, oddate seminarsko brez njega. Da se podpiše pod seminarsko nekdo, v kateri ni niti črke dodal, to ni njegovo delo in to napisati bi bila laž.
Matematika je pa tut supr stvar za treniranje možganov. Ponavljanje stvari ki jih že obladaš je dolgočasno in nesmiselno. Sploh pa, ljudje smo si različni. Mogoče je pa parim sošolcem matematika všeč. Po tvoji logiki se niti seštevanja ter množenja ne rabimo učiti. Naučiti se moramo samo tipkat tiste znakce na kalkulatorje. Point ni da znaš tipkat pač pa da veš kaj tipkaš oziroma da zanaš to uporablat.
Kako pa dobiš izkušnje oz. prideš do dela? Nekaj moraš znat ponudit. Dobre ocene niso slaba ponudba. Oz. v kolikor se boš v delu izkazal kot nesposobnež ima delodajalec še vedno zaščito pred obtožbo da je najel slabega delavca. Zanašal se je na ocene, ki naj bi bile znak delavnosti in inteligence osebe.
Folk k se sam pifla ne bo kam daleč prlezu,(če nima vez) ker ga bodo kmalu odslovili zaradi nesposobnosti. Konkurenca je na trgu dela velika. Za to pa imaš študentska delo oz. delo za določen čas, kjer te lahko hitro zamenjajo. Najbrž podjetja strmijo k čimvečjemu dobičku in imeti nekoga ki ti dela zgubo je skrajno neumno.
Delo v skupini razvija komunikacijske sposobnosti, znanje, ideje.. Folka k se šepa se rešiš tak, da si na začetku JASNO razdelite naloge, poglavja in JASNO določite en datum, ko se boste dobili in vrgli skup kar ste naredili. V kolikor kdo naloge ne nardi, oddate seminarsko brez njega. Da se podpiše pod seminarsko nekdo, v kateri ni niti črke dodal, to ni njegovo delo in to napisati bi bila laž.
Matematika je pa tut supr stvar za treniranje možganov. Ponavljanje stvari ki jih že obladaš je dolgočasno in nesmiselno. Sploh pa, ljudje smo si različni. Mogoče je pa parim sošolcem matematika všeč. Po tvoji logiki se niti seštevanja ter množenja ne rabimo učiti. Naučiti se moramo samo tipkat tiste znakce na kalkulatorje. Point ni da znaš tipkat pač pa da veš kaj tipkaš oziroma da zanaš to uporablat.
Do not take life too seriously. You will never get out of it alive.
Elbert Hubbard
Elbert Hubbard
jype ::
goldenratio> -"dvomi v vse"
Predvsem se splača dvomiti v teorije zarote.
Šole so odlične samo takrat, kadar v njih poučujejo odlični profesorji.
Takih ni, če so prenizke plače ali če jim institucija onemogoča avtonomno delo.
http://www.economist.com/news/finance-a...
Predvsem se splača dvomiti v teorije zarote.
Šole so odlične samo takrat, kadar v njih poučujejo odlični profesorji.
Takih ni, če so prenizke plače ali če jim institucija onemogoča avtonomno delo.
http://www.economist.com/news/finance-a...
Zlate ::
Navkljub nizkim plačam, se še najdejo profesorji, ki ne učijo (le) zaradi denarja temveč tudi zaradi pristne želje po širjenju znanja in spodbujanju razmišljanja.
Sam bi lahko na faksu skupaj s podiplomcem naštel dva taka predavatelja. Sicer so, na žalost, močno v manjšini, vendar, na srečo, so.
Sam bi lahko na faksu skupaj s podiplomcem naštel dva taka predavatelja. Sicer so, na žalost, močno v manjšini, vendar, na srečo, so.
"Ne dovoli, da bi te šolanje oviralo pri izobraževanju."
_______________________ Mark Twain________
_______________________ Mark Twain________
Glugy ::
Naše šolstvo te preveč hoče naredit eno ovčico ki slepo vsemu sledi. Ne dela na inovativnosti ali podpiranju drugačnosti. Če bi se lahko bolj posvetil razvijanju tistega kar nam gre dobr potem bi imeli več strokovnjakov. Poleg tega pa primanjkuje kritičnega razmišljanja. Ne učijo te da je treba imeti neko distanco(varnostno razdaljo) do stvari ki so predstavljene kot dejstva. Tud to kar je bilo še pred 10 leti vzeto kot neumnost je zdaj kdaj sprejeto kot resnica. Ni nekega učenja za praktične stvari. Recimo potrošniško gledano še vedno večino marketing zavaja in napeljuje z debilnimi fintami sam zato da bi dobil več denarja. Veliko ljudi še zdaj vidi najbolj uporabljene izdelke kot skoraj vedno najboljše kar velikokrat ni res. Premalo ljudi kupuje alternativne stvari... šolski sistem spodbuja ovčevstvo. Vsi so neke ovce ..to ni za nikamor. Treba je dvomit treba je premislt..treba je predstavt pasti ne sam potrošništva ki sem ga dal samo za primer ampak dejansko tud za ostale ravni življenja. Šolstvo mora spodbujat kritično mišljenje in pika.
Pithlit ::
Sicer so, na žalost, močno v manjšini, vendar, na srečo, so.
So. Tudi v osnovnih šolah.
Life is as complicated as we make it...
LuiIII ::
Delo učiteljev bi moralo biti veliko bolj spoštovano in imeti bi morali veliko večje pristojnosti kot jih imajo danes. Danes so učitelji preobremenjeni z administracijo in z vzgojno nesposobnimi starši. Kaj so vzgojno nesposobni starši? Tisti, ki mislijo, da so njihovi otroci nekaj hudo posebnega in zahtevajo "hudo poseben" tretma in tisti, ki nimajo časa za svojega otroka in prelagajo vso vzgojo na šolo hkrati pa šoli ne zaupajo ter zahtevajo od šole praktično nemogoče: da je otrok vzgojen tako kot oni želijo. Skratka: zaupanje rodi zaupanje.
Glede znanja je pa tako, da je ključen motivacijski element. Če ta obstaja potem bosta tudi znanje in predvsem zvedavost v otroku ostajala. Najhuje je ko otroku ubijemo zvedavost.
Glede znanja je pa tako, da je ključen motivacijski element. Če ta obstaja potem bosta tudi znanje in predvsem zvedavost v otroku ostajala. Najhuje je ko otroku ubijemo zvedavost.
stb ::
Tear_DR0P ::
Najprej morate razmisliti in se nato odločiti, kaj je vloga osnovne šole in kaj si želite da je vloga osnovne šole.
"Figures don't lie, but liars figure."
Samuel Clemens aka Mark Twain
Samuel Clemens aka Mark Twain
LuiIII ::
OK za žico recimo, da malo poenostavljamo zadeve, ki se jih na tej stopnji še ne uči. Bi bilo pa fino omeniti, da to ni čisto res in s tem spodbuditi radovednost.
Bolj me moti eksperiment z avtom. Kako hudirja gre dlje če je površina hrapava? Ali pa gre morda za avtoček na feder in ima težave s kopanjem zadnjih koles na bolj gladkih površinah? Sem kaj pobrkljal?
Bolj me moti eksperiment z avtom. Kako hudirja gre dlje če je površina hrapava? Ali pa gre morda za avtoček na feder in ima težave s kopanjem zadnjih koles na bolj gladkih površinah? Sem kaj pobrkljal?
goldenratio ::
bojsi ::
OK za žico recimo, da malo poenostavljamo zadeve, ki se jih na tej stopnji še ne uči. Bi bilo pa fino omeniti, da to ni čisto res in s tem spodbuditi radovednost.
Bolj me moti eksperiment z avtom. Kako hudirja gre dlje če je površina hrapava? Ali pa gre morda za avtoček na feder in ima težave s kopanjem zadnjih koles na bolj gladkih površinah? Sem kaj pobrkljal?
Se strinjam. Na začetni stopnji je treba zadeve poenostaviti, tudi če kdaj poveš nekaj, kar ne drži 100%. Otroku mora biti stvar predstavljena zanimivo, le tako bo začel postavljati vprašanja ter sam raziskoval naprej. Če ga zadeva pritegne, bo sčasoma že sam prišel do ostalih podrobnosti. Če mu pa že na začetku daš popolno resnico z overloadom informacij, pa njegovo zanimanje ubiješ že na začetku in ne bo šel nikoli več naprej po tej poti.
Za vzpodbujanje radovednosti je torej bistveno, da otrokom določene tematike (predvsem naravoslovne) predstavimo zanimivo (četudi ne popolnoma resnično), kar lepo predstavi tale video na TEDu.
stb ::
"Bolj ko je površina hrapava, dlje gre avtomobilček"
Morda. Odvisno od koles (guma ali trda plastika).
Primer: Pri dobrih gumijastih kolesih večja hrapavost (npr preproga) negativno vpliva na skupno prepotovano pot. Z istimi kolesi po čisti, gladki šipi bo pa letelo daleč.
Primer 2: Trda plastična zobata kolesa drsijo na šipi, na preprogi pa gre avto lahko nekoliko dlje.
Je pa zagotovo težko biti učitelj s takšnim učnim gradivom.
stb ::
goldenratio je izjavil:
... kaj pa če je to naloga, ki se imenuje "Popravi napačne trditve" .
Članek da slutiti, da temu ni tako.
pegasus ::
Na začetni stopnji je treba zadeve poenostaviti, tudi če kdaj poveš nekaj, kar ne drži 100%.Se ne strinjam. Stvari je treba vedno povedati take kot so, na način, da slušatelj razume. Moj oče je bil svoj čas med najbolj priljubljenimi predavatelji na uni-lj, tako da sem že v vrtcu bil deležen predavanj vse od notranjih dogajanj v atomu pa do črnih lukenj ter še vse, kar je vmes, seveda. Vedno mi je znal razložiti tako, da sem razumel, tudi če so se ti pogovori zavlekli do 3am.
sensei ::
Zaviranje kreativnosti je posledica tega, da je treba v šoli ubogat. Ne vem kako zadeva izgleda, če je med razlaganjem snovi 20+ otrok v let's-be-creative-modeu.
Nikjer pa ne piše, da mora otrok svojo kreativnost izživet ravno med poukom. Meni se ne zdi absurdno, če se od staršev pričakuje, da se z otroci ukvarjajo tako, da imajo otroci čim več od tega. Če se ne, za to ni kriva šola ali šolski sistem.
Nikjer pa ne piše, da mora otrok svojo kreativnost izživet ravno med poukom. Meni se ne zdi absurdno, če se od staršev pričakuje, da se z otroci ukvarjajo tako, da imajo otroci čim več od tega. Če se ne, za to ni kriva šola ali šolski sistem.
harmony ::
Otroci bi se morali s konkretnimi poklicnimi izkusnjami ukvarjati ze prej in ne sele ko se konca 9 let suhoparnega "izobrazevanja". Ce ne to, pa vsaj potem v srednjih solah imeti neko pravo prakso ne pa kot sem jo jaz imel, ko sem delal srednjo ekonomsko dva tedna v UE. Brezveze.
bojany ::
"Bolj ko je površina hrapava, dlje gre avtomobilček"
Morda. Odvisno od koles (guma ali trda plastika).
Primer: Pri dobrih gumijastih kolesih večja hrapavost (npr preproga) negativno vpliva na skupno prepotovano pot. Z istimi kolesi po čisti, gladki šipi bo pa letelo daleč.
Primer 2: Trda plastična zobata kolesa drsijo na šipi, na preprogi pa gre avto lahko nekoliko dlje.
Je pa zagotovo težko biti učitelj s takšnim učnim gradivom.
:)
Brez prave predstave o tem kaj je bistvo predstavljene slike je težko biti pameten...
Najverjetneje je govora o trenju med dvema telesoma. Torej, če kolesa na gladki površini drsijo avtomobil ne more nikamor (primer je ledena površina, kjer avto poskusimo spraviti iz mirovanja), če imamo nasprotno, torej hrapavo površino in poskusimo avto spraviti iz mirovanja bo najverjetneje šlo zaradi tega, ker se med podlago in kolesi ustvari trenje, ki omogoča premik avtomobila.
Kot rečeno, iz same slike govoriti o tem, da gre za butasto risbo (ali ostale risbe) in napačno podajanje snovi, ni korektno, ker gre samo za ugibanja o tem kaj naj bi slika pomenila :)
Ampak, tudi jaz mislim, da je snov OŠ velikokrat butasta, učitelji pa vztrajajo pri glupostih in načinu dela, ki ga sami poznajo oz. zagovarjajo in to ne glede na učenčevo nadarjenost ali afinitete do lastnih domislic in kreativnih idej. Imam doma osmošolca in vem... in sem žalosten... in še dobro, da je brihten in priden. Smilijo se mi nekateri njegovi sošolci, ki jim starši doma ne morejo/znajo pomagati...
LP, B
Hayabusa ::
Bolj hrapava je površina, več trenja, večja moč je potreba za premik vozila -> krajšo pot opravi vozilo.
Žarnica seveda ne sveti enako, če je vodnik dolg 100 m vs 0.5 m Specifi%C4%8Dna upornost @ Wikipedia .
Daljši kot je vodnik, večja je upornost, U= R*I, torej tudi žarnica slabše sveti.
Žarnica seveda ne sveti enako, če je vodnik dolg 100 m vs 0.5 m Specifi%C4%8Dna upornost @ Wikipedia .
Daljši kot je vodnik, večja je upornost, U= R*I, torej tudi žarnica slabše sveti.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Hayabusa ()
crniangeo ::
Na žalost niso vedno učitelji krivi. Kakor vem , mora učitelj pred začetkom šolskega leta predstaviti učni načrt ki mora biti v skladu z učnim načrtom, ki ga je postavilo ministrstvo za šolstvo. V kolikor se učni načrt razlikuje, mora učitelj še enkrat vse predelat. Tukaj se pa zatakne, četudi bi učitelj rad naučil kaj ne more, ker ga jajcajo vsi.
Convictions are more dangerous foes of truth than lies.
dzinks63 ::
In potem otroci gledajo še kakšne MacGyver nanizanke in so polni znanja, katerega prenesejo naprej in imaš potem na forumu cel kup debat z zarotami na takšni podlagi, od chemtrail in naprej, ter se vsemu skupaj sploh ni za čuditi zakaj tako.
harmony ::
bojsi ::
Na začetni stopnji je treba zadeve poenostaviti, tudi če kdaj poveš nekaj, kar ne drži 100%.Se ne strinjam. Stvari je treba vedno povedati take kot so, na način, da slušatelj razume. Moj oče je bil svoj čas med najbolj priljubljenimi predavatelji na uni-lj, tako da sem že v vrtcu bil deležen predavanj vse od notranjih dogajanj v atomu pa do črnih lukenj ter še vse, kar je vmes, seveda. Vedno mi je znal razložiti tako, da sem razumel, tudi če so se ti pogovori zavlekli do 3am.
Ja saj, ko pridobi tvojo pozornost, lahko gre dalje. Ni te že na začetku ubijal z žargonom in raznimi malenkostmi, ki predstavljajo izjeme. Pravim samo, da v začetni fazi moraš razložiti bistvo in to karseda zanimivo. Dobrih zgodb se vsi vedno spomnimo. Podrobnosti pridejo kasneje. Poglej si tisti TED, je kul povedal tipček.
P.S.: Fotr te je v vrtcu držal pokonci do 3am? :)
Oberyn ::
goldenratio je izjavil:
V osnovni šoli se nisem naučil 0, kar se sedaj v 1 dnevu ne bi mogel preko interneta, v srednji šoli isto (razen kakšnih predmetov..) izobrazba ni polnjenje glave z dejstvi,ampak naučiti človeka kako se učiti in kritično razmišljati.
Mi mladina vzgojena ob internetu (z znanjem C1 angleščine) in radovednostjo smo največja nevarnost za vlade sveta, ker vidimo preko laži in nikoli več nas ne morejo "prati možgane" ker poznamo trike in se jih izogibamo.
Se pravi, v 1 dnevu preko interneta bi se naučil brati in pisati, poštevanko, krajšanje ulomkov, kotne funkcije trikotnika, pravila za postavljanje vejice, Pitagorov izrek in osnov angleščine? Kapo dol, genij si.
Del izobrazbe je tudi polnjenje glave z dejstvi, če želiš kritično razmišljati, moraš imeti podlago naravnih dejstev. Na podlagi česa boš sicer kritično razmišljal? Na podlagi citatov iz svetega pisma?
In vi mladina, vzgojena ob internetu, niste največja nevarnost za vlade sveta, bolj tumpaste mladine še nisem srečal. Kupijo vas z enim ajpodom na leto plus vsak tretji mesec nov telefon, volitve ignorirate, ker se vam fučka, v šoli ste eksperti za svoje pravice, dolžnosti so pa za starce, ma pritisk mi bo skočil na 300...
Aja, pa žarnica in žica... lahko si zamislim situacijo, kjer moč žarnice ni odvisna od dolžine žice. Glih nemogoče ni, praktično pa tudi ne. Lahko se sicer motim, ampak to mi pride na misel ravno na podlagi splošnih osnov fizike iz osnovne šole, štromar drugače nisem. Hint: kdaj žica nima upornosti?
dzinks63 ::
Experiment z žico so delali otroci na njihov način, pač priklopili so žico na baterijo in žarnico ter opazovali z očmi kako sveti, prišli so do zaključka da ni razlike, če je žica dolga pol metra ali dva metra, temu je pač na tak način izveden poizkus za verjeti in to so potem otroci zapisali pod ugotovitve in rezultat, le kdo bi jim zameril na tej stopnji zahtevanega preizkusa. Vse to jim bodo seveda razložili na višji stopnji, ko bodo imeli zato primerne instrumente in dovolj teoretičnega znanja, da temu pa le ni tako.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: dzinks63 ()
Roadkill ::
Bolj hrapava je površina, več trenja, večja moč je potreba za premik vozila -> krajšo pot opravi vozilo.
Žarnica seveda ne sveti enako, če je vodnik dolg 100 m vs 0.5 m Specifi%C4%8Dna upornost @ Wikipedia .
Daljši kot je vodnik, večja je upornost, U= R*I, torej tudi žarnica slabše sveti.
Snov mora biti primerno poenostavljena. Sploh pri fiziki, ker drugače nikamor ne prideš.
Primer:
Ü
Oberyn ::
Experiment z žico so delali otroci na njihov način, pač priklopili so žico na baterijo in žarnico ter opazovali z očmi kako sveti, prišli so do zaključka da ni razlike, če je žica dolga pol metra ali dva metra, temu je pač na tak način izveden poizkus za verjeti in to so potem otroci zapisali pod ugotovitve in rezultat, le kdo bi jim zameril na tej stopnji zahtevanega preizkusa. Vse to jim bodo seveda razložili na višji stopnji, ko bodo imeli zato primerne instrumente in dovolj teoretičnega znanja, da temu pa le ni tako.
To je osnova in zadostuje za začetek in je mnogo boljša kot citati iz svetega pisma, zaradi česar je osnovna šola blagor za narod na splošno. Meni se ravno fizika zdi pomembna, zato jo mulcu nadgrajujem na take življenske načine. Na primer, že od začetka osnovne šole hladilnik v kuhinji imenujem grelnik, radiatorje, ki nam grejejo bajto, pa hladilniki. Še preden je imel sploh fiziko v šoli, je že vedel, zakaj je hladilnik grelec in zakaj je grelec hladilnik.
goldenratio ::
goldenratio je izjavil:
V osnovni šoli se nisem naučil 0, kar se sedaj v 1 dnevu ne bi mogel preko interneta, v srednji šoli isto (razen kakšnih predmetov..) izobrazba ni polnjenje glave z dejstvi,ampak naučiti človeka kako se učiti in kritično razmišljati.
Mi mladina vzgojena ob internetu (z znanjem C1 angleščine) in radovednostjo smo največja nevarnost za vlade sveta, ker vidimo preko laži in nikoli več nas ne morejo "prati možgane" ker poznamo trike in se jih izogibamo.
Se pravi, v 1 dnevu preko interneta bi se naučil brati in pisati, poštevanko, krajšanje ulomkov, kotne funkcije trikotnika, pravila za postavljanje vejice, Pitagorov izrek in osnov angleščine? Kapo dol, genij si.
Del izobrazbe je tudi polnjenje glave z dejstvi, če želiš kritično razmišljati, moraš imeti podlago naravnih dejstev. Na podlagi česa boš sicer kritično razmišljal? Na podlagi citatov iz svetega pisma?
In vi mladina, vzgojena ob internetu, niste največja nevarnost za vlade sveta, bolj tumpaste mladine še nisem srečal. Kupijo vas z enim ajpodom na leto plus vsak tretji mesec nov telefon, volitve ignorirate, ker se vam fučka, v šoli ste eksperti za svoje pravice, dolžnosti so pa za starce, ma pritisk mi bo skočil na 300...
Aja, pa žarnica in žica... lahko si zamislim situacijo, kjer moč žarnice ni odvisna od dolžine žice. Glih nemogoče ni, praktično pa tudi ne. Lahko se sicer motim, ampak to mi pride na misel ravno na podlagi splošnih osnov fizike iz osnovne šole, štromar drugače nisem. Hint: kdaj žica nima upornosti?
1) z osnovnim znanjem (pisanje, matematika, branje...itd) bi po osnovni šoli z radovednostjo se sam naučil celo zgodovino in bi SAM lahko še bolj podrobno raziskoval določene dogodke. Narobe si me razumel OSNOVNO znanje ni učenje datumov na pamet . Osnovno znanje bi moralo biti orodje za SAMOSTOJNO UČENJE.
2) v srednji in osnovni šoli sem kljub sodelovanju imel Nemščino komaj 2 (zd), sedaj pa sem v parih mesecih osvojil SAM PREKO INTERNETA C1 stopnjo znanja z vso slovnico in pravili !
3) glede tvojega opisa ( kupovanje Ipad, volitve ignoriram, itd) bolj napačno me ne bo mogel opisati. Prosim, da ne posplošuješ, ker nisem tak kot 90% zombijev na FB...
4) volitve in problemi zakaj smo v krizi so tako obsežni, da bodi raje tiho "ozko-razgledani manični starec" tukaj na forumu ne bova nič rešila...
goldenratio ::
Kaj bi jaz učil v osnovnih šolah
1) matematika, fizika,... osnova
2) pisanje/branje/slovnico
3)psihologija (predvsem vpliv misli na čustva in kvaliteto življenja)
4)hitrostno tipkanje/osnova računalništva
5)osnove ekonomije, zgodovina finančnih zlomov, varčevanje, vlaganje, finačna pismenost
6) vzpon režimov (vseh) od Rima do nacizma ... vse pozitivne/negativne posledice čisto objektivno !, ker vsak režim je imel ogromno pozitivnih lastnosti
7)itd
Sam osebno mislim, da je psihologija številka 1. glede izboljšanja naše prihodnosti. Od kar sam študiram psihologijo in gledam alternativne raziskave za razumevanje depresije/tesnobe ...itd nisem bil že 3 leta objokan, depresiven, žalosten,... ni me strah življenja in ob nepredvidljivih situacijah se znam pravilno in mirno odzvati. Ne pijem, kadim, ne jemljem drog, ne igram igric, ne gledam TV, nisem veren,..... ampak uživam v trenutku in se znam ustaviti in biti hvaležen in vesel za vse kar imam in sem dosegel.
"moja droga je življenje " tako kot vi sem tudi sam iskal smisel in ob času tesnobe, žalosti poskušal pobegniti v varnost (rač. igre, filmi, računalnik, pijača, čik, kava, sanjarjenje, hrana..) potem pa sem si rekel; "življenje je igra in to ena najtežjih zato si bom postavil misije tako kot v računalniških igrah ter živel max. kakor se da brez nepotrebnih razvad in od takrat sem umirjen, srečen in uspešen ter vsak izziv, delo.. itd cenim in ga z veseljem opravim. Največja nagrada pa je videti kako uspešen si postal v življenju ter imaš spoštovanje od drugih ljudi TO JE DROGA BOGATIH
1) matematika, fizika,... osnova
2) pisanje/branje/slovnico
3)psihologija (predvsem vpliv misli na čustva in kvaliteto življenja)
4)hitrostno tipkanje/osnova računalništva
5)osnove ekonomije, zgodovina finančnih zlomov, varčevanje, vlaganje, finačna pismenost
6) vzpon režimov (vseh) od Rima do nacizma ... vse pozitivne/negativne posledice čisto objektivno !, ker vsak režim je imel ogromno pozitivnih lastnosti
7)itd
Sam osebno mislim, da je psihologija številka 1. glede izboljšanja naše prihodnosti. Od kar sam študiram psihologijo in gledam alternativne raziskave za razumevanje depresije/tesnobe ...itd nisem bil že 3 leta objokan, depresiven, žalosten,... ni me strah življenja in ob nepredvidljivih situacijah se znam pravilno in mirno odzvati. Ne pijem, kadim, ne jemljem drog, ne igram igric, ne gledam TV, nisem veren,..... ampak uživam v trenutku in se znam ustaviti in biti hvaležen in vesel za vse kar imam in sem dosegel.
"moja droga je življenje " tako kot vi sem tudi sam iskal smisel in ob času tesnobe, žalosti poskušal pobegniti v varnost (rač. igre, filmi, računalnik, pijača, čik, kava, sanjarjenje, hrana..) potem pa sem si rekel; "življenje je igra in to ena najtežjih zato si bom postavil misije tako kot v računalniških igrah ter živel max. kakor se da brez nepotrebnih razvad in od takrat sem umirjen, srečen in uspešen ter vsak izziv, delo.. itd cenim in ga z veseljem opravim. Največja nagrada pa je videti kako uspešen si postal v življenju ter imaš spoštovanje od drugih ljudi TO JE DROGA BOGATIH
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
» | Dva tuja jezika v osnovni šoli (strani: 1 2 )Oddelek: Šola | 10811 (8997) | Scaramouche |
» | Šolstvo prihodnostiOddelek: Loža | 6297 (4574) | Siddh |
» | Musk ustanovil lastno šolo (strani: 1 2 3 )Oddelek: Novice / Ostale najave | 36995 (27687) | [D]emon |
» | Ocenjevanje domačih nalog (strani: 1 2 )Oddelek: Šola | 18057 (16212) | Invictus |
» | Fail našega šolskega sistema (strani: 1 2 3 )Oddelek: Problemi človeštva | 29116 (25578) | kitaj |