Šolski sistem poneumljanja otrok v osnovnih šolah?

goldenratio je 17. jan 2014 ob 09:57 izjavil:

stb je 17. jan 2014 ob 08:57 izjavil:

Delovni zvezek za naravoslovje

"Žarnica sveti enako, ne glede na to, kako dolga je žica"

OMG, OMG!
Ne pričakujem, da bodo učili fizikalne detajle, ampak NERESNIC pa res ni treba vbijati v otroške glave.

... kaj pa če je to naloga, ki se imenuje "Popravi napačne trditve" .

goldenratio je 17. jan 2014 ob 11:23 izjavil:

1) z osnovnim znanjem (pisanje, matematika, branje...itd) bi po osnovni šoli z radovednostjo se sam naučil celo zgodovino in bi SAM lahko še bolj podrobno raziskoval določene dogodke. Narobe si me razumel OSNOVNO znanje ni učenje datumov na pamet . Osnovno znanje bi moralo biti orodje za SAMOSTOJNO UČENJE.

2) v srednji in osnovni šoli sem kljub sodelovanju imel Nemščino komaj 2 (zd), sedaj pa sem v parih mesecih osvojil SAM PREKO INTERNETA C1 stopnjo znanja z vso slovnico in pravili !

3) glede tvojega opisa ( kupovanje Ipad, volitve ignoriram, itd) bolj napačno me ne bo mogel opisati. Prosim, da ne posplošuješ, ker nisem tak kot 90% zombijev na FB...

4) volitve in problemi zakaj smo v krizi so tako obsežni, da bodi raje tiho "ozko-razgledani manični starec" tukaj na forumu ne bova nič rešila...

Goldenratio, ti si gotovo spoštovanja vredna osebnost in bi se ti poklonil, če ne bi imel takšnih bolečin v križu, vendar to ni tema o tebi, pač pa tema o šolskem sistemu, ki da poneumlja otroke.

Moje stališče je, da obvezni del šolskega sistema sicer ni 100% optimalen, nikakor pa ni poneumljanje, vsaj ne v celoti gledano. Je bistveno boljši od nič ali od citatov iz svetega pisma, kar sta recimo dva od sistemov iz preteklosti. Z malenkostno soudeležbo staršev pri stvareh, ki se posameznim staršem zdijo bolj pomembne (pa bili to citati iz svetega pisma ali opombe o superprevodnosti žice), je lahko čisto dober.

Definitivno se pa strinjam, da je prostor za izboljšave, ker se svet pač hitro spreminja. Kako lahko pride do izboljšav? Z granitnimi kockami ne, pač pa tako, da greš na volitve in izvoliš ustrezne ljudi, ker šolski sistem se lahko spremeni samo z zakonodajo, to pa sprejemajo in izvajajo ljudje, ki si jih izvolil (ne samo v državni zbor, tudi lokalno), in nihče drug. Zdaj pa, če mladih volitve ne zanimajo in jih tam ni, igro vodijo starci, ki jih zanima samo penzija pa akcije v Šparu, za vse drugo jim pa dol visi.

Problem slovenskega šolstva je predvsem v tem, da šola dobi denar glede na število učencev.

Vse ostalo je samo posledica tega.

What school is for?

Sej to je to. Vsi bi rad sam neki reativno delali. Ampak roboti še zdaleč niso tam kjer bi morali bit, da bi trenutna ekonomija laufala. Rabimo pač tudi človeške robote. Žalostno, ampak je drugače ne gre. Ok, gre, sam se moramo pol nečemu odpovedat.
Personally i'm for it. Jz osebno ne potrebujem vsega kar mi sistem ponuja...ampak to sem pač jaz.

jype je 17. jan 2014 ob 17:00 izjavil:

Eh, roboti so samo dražji od ljudi, nič drugega jim ne manjka.

S tem, da so na dolgi rok cenejsi. Ni jim treba spat, ne grejo na bolnisko, itd itd.

jype je 17. jan 2014 ob 20:48 izjavil:

trije ljudje še vedno znatno cenejši od enega robota

Zacetna investicija v robotsko proizvodnjo je sicer vecja, ampak se v daljsem roku povrne. Ce se ti pa jebe za delavce, ker lahko vsak teden dobis cetrt miljona novih za skodelo riza na dan, je pa druga storija.

Pa še nekaj kar bi blo nujno uvest v OŠ je gospodinjstvo.

Kdaj so ga ukinili ? Jaz sem ga še imel.

Mi smo imeli 1/2 teorije in 1/2 prakse, tako da je bilo zanimivo.Par zadev smo tudi skuhali, nekaj likali in tako dalje.

5 razred osnovne sole prepir z uciteljico ker sem trdil da se zarnica ki je blizje stikala kot druga zarnica ki je bolj oddaljena od stikala (2 locena el. kroga) zasveti prej. koncalo se je z pogovorom pri socialni delavki zaradi neprimernega obnasanja pa ceprav sem imel prav in sem ji par mesecev nazaj ko sem po nakljucju bil na tisti soli tudi povedal. zgledala je zelo sokirana . Drugače mene šolski sistem takšen kot je niti ne moti je pa res da ima pomankljivosti. Začne se že zelo zgodaj. V OŠ definitivno premalo delajo na fiziki in matematiki. Pa ne zato da bi dejasnko rabili vse to (fiziko že, matematiko pa velika večina ne bo rabila niti linearne funkcije) ampak da osvojijo nek način razmišljanja, da tako pač je in da 1+1=2 in ne prb. 2 ali tista kljukasta stevilka za 1. brez ovinkarjenja. Potem v srednji šoli pa je absolutno premalo naravoslovja. V gimnaziji 5h slovenščine na teden fizike, kemije in biologije pa samo 2. 5 ur bolj ali manj nekoristne bedarije. Od tega kaj piše v svetem pismu, kaj so pisali pijančki pod vplivom... nebo imel nikoli nihlče nikakršne koristi. Lahko je koristno za splošno razgledanost ampak to vsak sam ve kolikor rabi ne pa da v šoli poslušamo o tem. Največji problem pa nastane če kakašnemu slavistu omeniš da bi rad slišal podrobnosti o Čopovi, Cankarjevi, Prešernovi smrti, pravo resnico zakaj so Prešerna klicali dr. figfig.... Nastane ogenj v strehi. Potem tudi v 4. letniku fizika, biologija, kemija vse izbirni predmeti zgodovina pa obvezen. za bruhat. Da sploh ne omenjam da je šolski program v srednjih šolah - gimnazijah definitivno prelahek. Vedno se moramo prilagajati najpočasnejšemu namesto da bi se najpočasnejši prilagajal sistemu kjer je namenjen res tistim ki zmorejo več. jas splho ne vidim smisla takšnega siljenja na gimnazijo. Bolj bi morali vspodbujati vpise na tehniške šole kjer bi bilo potrebno več strokovnih predmetov in več prakse ter sodelovanj s podjetji ne pa da se na npr. strojni učijo zgodovine, umetnostne zgodovine, biologije,... Potrebno bi bilo upeljati nek nov sistem srednih šol kjer bi 2 ali 1 leto bilo enako za vse gimnazije potem pa se odločiš za par predmetov in jih imaš veliko več drugih pa manj. Sam bi definitivno takoj zamenjal vse ure Psihologije, Filozofije, Sociologije, Zgodovine, večino slovenščine menjal za več ur matematike in fizike. Tudi za studente bi bilo potrebno spremeniti sistem. Imaš 1 leto na voljo za prepis/pavziranje če pa ne narediš šole na katero se vpišeš pa plačaš za nazaj kot plačujejo izredni študentje. Nekakšna oblika kreditov ki jih če narediš šolo nerabiš plačati

Ampak recimo znanje matematike je še vedno na tehniških gimnazijah precej nižje kot na splošnih

A120 je 17. jan 2014 ob 22:49 izjavil:

Ampak recimo znanje matematike je še vedno na tehniških gimnazijah precej nižje kot na splošnih

Odvisno od profesorja. Ampak ja, v povprečju res.

Imamo sploh kakšne alternative "uradnim" osnovnim šolam? Našel sem eno 11 let staro temo o waldorfski šoli, še kaj?

@OP

Na kratko so problemi torej naslednji:

- neizkušeni učitelji ~ hja... enkrat je treba začeti.
- učenje snovi brez pointa ~ lahko pa si ti zgrešil point snovi. Lahko daš vsaj kak konkreten primer? Jaz sem si tudi nemalokrat mislil podobno, pa mi je par let po tem bilo prav smešno, ko sem tisto "snov" lahko uporabil.
- slabi DZ ~ ja, sigurno se najdejo slabi in ne vidim smisla (razen ekonomskega), da se včasih tako dolgo vztraja na določenih učbenikih/DZ, če že številni učitelji (ne le učenci) ugotavljajo, da ne opravljajo svoje naloge kot bi lahko in obstajajo boljše alternative.
- izražanje lastnih nazorov med poukom ~ to je ponavadi problematično, ko se ne skladajo s poslušalčevimi. Zdej, ali se gre za t.i. ekofašizem, "nukleofilijo"... Sam ne vidim problema v tem, dokler se otrok s tem ne posiljuje. Včasih se jih, vem (oz. se spomnim).

Tema temelji na eni posredni izkušnji, prispevku iz bloga in deljenju lastnih izkušenj drugih - in nekateri niso bili zadovoljni kako je bilo pred desetletjem, dvema, spet drugi ne vidijo večjih problemov s tem kako je danes. Pa tudi stvari (npr. predmeti, snovi), ki se nekaterim zdijo nepotrebne (napačne?), se drugim zdijo pozitivne, uporabne. Ne verjamem, da obstaja / bo obstajal sistem, ki bi/bo odgovarjal vsem, zato je pač potrebno sprejeti neke kompromise. Ampak ja, kot rečeno, prostor za izboljšanje je, in tudi vedno bo.

Poleg tega pa je šola komaj druga stopnja socializacije*. Zaskrbljujoče pa je, da jo nekateri (res da redki) doživljajo kot primarno. Sam to je že druga tema.

Očitno nekaterim komentatorjem niti 5h slovenščine na teden ne pomaga, ŠS je najbrž res v pi...

goldenratio> gospodinjstvo v šolah? hahaha a ste res tako nesposobni

Po nepotrebnem šikaniraš starše, ki so v tako nezavidljivem položaju, da nimajo priložnosti svojih otrok naučiti teh osnov.

jype je 18. jan 2014 ob 11:43 izjavil:

goldenratio> gospodinjstvo v šolah? hahaha a ste res tako nesposobni

Po nepotrebnem šikaniraš starše, ki so v tako nezavidljivem položaju, da nimajo priložnosti svojih otrok naučiti teh osnov.

meni je stara mama samo povedala postopek, potem pa sem sam naredil... kasneje pa sem sam preko interneta kuhal po postopkih. Testo za pico metal po kuhinji itd.

P.S-... največji problem je pri kuhi to, da veliko jedi je treba neprestano mešati in nastavljati moč ognja, da se ne zažge ali gre čez rob ponve... in tukaj so ljudje leni in se jim ne "da". Če si z glavo pri stvari in nisi en pomehkužen fantiček, ki se mu vse zdi "brez veze", potem je kuha najmanjši problem

Jaz se že dolgo sprašujem, kako je možno, da se danes otroci učijo na isti način, kot smo se pred 50 leti. Učiteljica nekaj narekuje, otroci pa prepisujejo v zvezek??? Tehnologija je že tako napredna, da imamo lahko informacije s sabo v žepu in vsako podrobnost, ki se jo naučiš v šoli lahko "zgooglaš" v treh minutah. Treba je spremeniti način podajanja snovi in se osredotočiti na način, kje najprej najti informacije in kako jih uporabiti na najbolj učinkovit način. Seveda pa to ne gre s kadrom, ki že 30 let uči isto in mislijo, da bo tako do smrti. Iz lastnih izkušenj pa vem, da je treba začeti uporabljati kompe in informacije, ki so na voljo. Teh je pa vedno več. Lahko bi se tudi osredotočili na sistem, kako ločiti zrnje od plevela. Otroke bi tako tudi vzpodbudil, da ga tehnologija zanima. Hočamo ali ne, tehnologija je sestavni del človeškega bivanja in zakaj ne bi te tehnologije uporabil za podajanje znanja.

Seveda je treba tudi upoštevati psihološke vidike šolanja. Da potem ne naletiš na odraslega človeka, ki trpi za travmami iz otroštva in potem ko odraste nima osnove za lastno prosperiteto. Po mojem se morajo novega načina podajanja snovi privaditi tako učitelji kot starši in otroci. Da ne pride do primera, ko je otrok trpinčen v šoli in se mu to pozna celo življenje, potem si nabavi kolo in misli, da lahko vsakega, ki se ne strinja z njim označi za neumnega ali še kaj hujšega. Seveda to vpliva na njegovo življenje in le redki vidijo to povezavo. Sami pa to seveda nikoli ne priznajo. Kar je tudi posledica našega sistema.

En link o načinu podajanja snovi:
http://www.ted.com/talks/conrad_wolfram...

korenje3 je 18. jan 2014 ob 12:57 izjavil:

Hayabusa je 17. jan 2014 ob 10:34 izjavil:

Bolj hrapava je površina, več trenja, večja moč je potreba za premik vozila -> krajšo pot opravi vozilo.

Žarnica seveda ne sveti enako, če je vodnik dolg 100 m vs 0.5 m Specifi%C4%8Dna upornost @ Wikipedia .
Daljši kot je vodnik, večja je upornost, U= R*I, torej tudi žarnica slabše sveti.

pri moči avta igra vlogo kotalno trenje, ki je odvisno od napihnjenosti gum, in ne hrapavost površine.

Kotalni upor, če smo že pri tem. Trenje pri kotaljenju poteka v smeri gibanja avtomobila, odvisno pa je seveda od količnika trenja med obema površinama kar pogojujejo materiali.

[D]emon je 17. jan 2014 ob 15:41 izjavil:

Ne mores met cele populacije dreamerjev. Kdo bo pa delal ?

Ker večino dodane vrednosti ustvarijo zaposleni, ki zgolj sledijo navodilom.

Oki je 18. jan 2014 ob 12:39 izjavil:

Jaz se že dolgo sprašujem, kako je možno, da se danes otroci učijo na isti način, kot smo se pred 50 leti.

V videu, ki sem ga delil zgoraj, gospod lepo razloži, da je glavni namen trenutnega šolstva ta, da ljudi nauči poslušnosti. Poslušni delavci so bili všeč lastnikom kapitala in politikom.
Ker so dandanes delovna mesta za poslušne delavce večinoma avtomatizirana ali preseljena na Kitajsko, se lastniki kapitala že soočajo z pomanjkanjem delavcev, ki znajo delati brez navodil.
Šola bi seveda morala slediti tem spremembam, a o tem žal odloča politika, pri tem pa jo podpira del lastnikov kapitala, ki dobičke ustvarja z izkoriščanjem delavcev. Poslušne delavce/državljane je namreč lažje upravljati.
Daljše branje na isto temo.

Oberyn je 17. jan 2014 ob 11:08 izjavil:

dzinks63 je 17. jan 2014 ob 10:57 izjavil:

Experiment z žico so delali otroci na njihov način, pač priklopili so žico na baterijo in žarnico ter opazovali z očmi kako sveti, prišli so do zaključka da ni razlike, če je žica dolga pol metra ali dva metra, temu je pač na tak način izveden poizkus za verjeti in to so potem otroci zapisali pod ugotovitve in rezultat, le kdo bi jim zameril na tej stopnji zahtevanega preizkusa. Vse to jim bodo seveda razložili na višji stopnji, ko bodo imeli zato primerne instrumente in dovolj teoretičnega znanja, da temu pa le ni tako.

To je osnova in zadostuje za začetek in je mnogo boljša kot citati iz svetega pisma, zaradi česar je osnovna šola blagor za narod na splošno. Meni se ravno fizika zdi pomembna, zato jo mulcu nadgrajujem na take življenske načine. Na primer, že od začetka osnovne šole hladilnik v kuhinji imenujem grelnik, radiatorje, ki nam grejejo bajto, pa hladilniki. Še preden je imel sploh fiziko v šoli, je že vedel, zakaj je hladilnik grelec in zakaj je grelec hladilnik.

S tem samo zmedeš otroka.

To je isto kot 100 je 4*25 in 100/4=25, pač odvisno s katerega konca gledaš.
Al pa una Slovenski BDP dosega 81% BDP EU, oz. BDP EU JE za xy % večji od Slo.

Raje mu povej tole "Vsak makroskopski toplotno izoliran sistem po dovolj dolgem času preide v stanje termodinamskega ravnovesja, ki se samo od sebe, brez zunanjih vplivov, ne more porušiti." oz. če čaj pustiš v dnevni sobi se bo ohladil, če daš sladoled v dnevno sobo se bo segrel in s tem stopil.

To da nekaj imenuješ grelnik ali hladilnik je popolnoma vseeno in ne kaže nekega poglobljenega znanja o pojavu. In potem bo prišel k uri fizike in ga bo učiteljica vprašala, kaj je to hladilnik in bo otrok pokazal radiator in seveda se bodo vsi smejali.

Pač ja hladilnik ima na zadnji strani rebrca ki oddajajo toploto iz hladilnika v okolje (ter kompresor da vse deluje kot tolpotni stroj), in ja radiator oddaja toploto v okolje in se s tem hladi, ampak take finese so za nivo 1. letnika faksa ne pa da otroka s tem utrujaš. To je termodinamika.

Bolje da mu razložiš princip difuzije. Pač daš v kozarec vode kapljico soka oz. nekaj barvnega in mu s tem predstaviš idejo.

Oberyn je 18. jan 2014 ob 13:23 izjavil:

A120 je 17. jan 2014 ob 21:57 izjavil:

5 razred osnovne sole prepir z uciteljico ker sem trdil da se zarnica ki je blizje stikala kot druga zarnica ki je bolj oddaljena od stikala (2 locena el. kroga) zasveti prej.

Zanimivo. Razmišljam, pa resnično ne bi znal povedati, ali je to res ali ne, če bi me kdo resno vprašal. Če predpostavim, da govorimo o izmenični napetosti, kar je običajno za žarnice po naših bajtah. Kaj se zgodi, ko sklenem tokokrog? Madona, da to ni tolk enostavno, kot zgleda na prvi pogled.

Seveda je res. Razlike pač ne občutiš ker je hitrost svetlobe tako velika ampak obstaja. Verjetno bi e tukaj dalo upoštevati še interferenco med vodnikoma in narediti cel doktroat glede tega problema ampak v osnovi če imaš ti stikalo oddaljeno 1m ali pa 1 svetlobno leto bo razlika.

Pač ko skleneš tokokrog se v vodniku (žici) pojavi EM polje, ki se širi z hitrostjo svetlobe.

Da točno tisti elektron iz stikala pride do recimo 5m oddaljene žarnice pa traja menda pol ure - smo računali na faksu samo se ne spomnim detajlov.

sensei je 17. jan 2014 ob 12:14 izjavil:

Bistvo te slikanice je, da se naučijo osnov raziskovanja, ne pa to katere barve magnet je močnejši in kako delujejo lastnosti podlage na gibanje avtomobilčka.

Pač uvod v znanstveno metodo.

Po svoje razumem, da je to uvod v znanstveno metodo, vendar se mi vseeno zdi, da ni prav, da otroku med vrsticami podaš "resnico", da je rdeči magnet močnejši od črnega. Otrok bo res usvojil osnove znanstvenega raziskovanja, vendar pa lahko v njegovem spominu ostane "zapečena" dogma, da je rdeči magnet močnejši od črnega, kar pa ni prav, saj barva ne pogojuje magnetizma.

Pred časom sem šel mimo skupine otrok, ki jim je učiteljica razlagala, da so peke namakali v Ljubljanico, pa vpraša ena punca, zakaj. Učiteljica razloži, da zato, ker so mešali pepel v moko. Odgovor povsem korekten, vendar pa učiteljica dejansko punci ni odgovorila. Mogoče te drugo niti ni zanimalo, vendar bi se človek vprašal, zakaj je pepel nekaj slabega; ker je razmerje moke v "moki" slabše in je dobiček pri prodaji moke večji, ker je pepel stranski produkt peči in kot tak zastonj, ali ker je pepel nek slabi dodatek, zaradi katerega kruh ne uspe. Kar hočem povedati je, da sem pomislil, da morda tudi učiteljica ne ve, zakaj pepel ali zakaj je to nekaj slabega? In to je zaskrbljujoče.

Saj nima veze če je izmeničen ali ne. EM polje ima hitrost svetlobe in tudi če je izmeničen sprememba prej vpliva na žarnico ki je bližje kot pa na tisto ki je daleč.

alexa-lol> Tisti izračun za elektron, stikalo in luč je za enosmerni tok.

V resnici ni - "hitrost gibanja elektronov" ni tisto, kar določa, kdaj bo žarilna nitka dovolj vroča, da bo zasvetila. EMP je kompleksna reč in svetlobna hitrost je precej dober približek (ne glede na usmerjenost toka).