Šolski sistem poneumljanja otrok v osnovnih šolah?

gruntfürmich je 21. jan 2014 ob 14:18 izjavil:

Unknown_001 je 18. jan 2014 ob 10:31 izjavil:

Moram povedat da sem v teh zvezkih in učbenikih zasledil ogromno nekih novih pojmov za njihovo stopnjo neznanih, oz. je snov spisana tako, da jo je pri mnogih predmetih skoraj nemogoče povezati s do tedaj osvojenim znanjem...

samo me zanima, koliko let šolanja si ti dal skozi?

Vem, zakaj sprašuješ hint*--> Nisem govoril zase. Jaz načeloma razumem kaj tiste zadeve pomenijo, sam daj ti njih nekemu otroku razlož, ki nima nobenih predznanj ki bi mu omogočala razumevanje napisanega -> zato jim včasih ne preostane drugega, kot da piflajo na pamet, nič ne odnesejo od tega, odpišejo/odgovorijo za tisto točko ki pripomore k oceni in konec. Konkretnega primera se trenutno ne spomnim, ampak če lahko bolj po kmečko razložim: Ali greš že kuj na začetku kodirat z neko funkcijo brez znanja o ostalih in narediš zadevo po navodilih, zraven, pa pojma nimaš kaj si napisal, ali greš vse skupaj od osnove ki jih nadgrajuješ. Še bolj preprosto povedano : Bajta brez temeljev.

Pa mislim, da bi bilo fino, če bi tale izsek še enkrat prebral vključno z nadaljevanjem.

Lp!

Za predstavo razlike hitrosti toka elektronov in hitrosti "efekta" elektronov se da uporabiti analogijo s cevjo napolnjeno z vodo. Na eni strani imas pipo, na drugi je cev odprta. Zanemarimo viskoznost vode, predpostavimo, da je cev toga, ima presek 1cm^2 in dolzino 1.5 metra (zakaj ne-okrogla cifra bo jasno kmalu).

Ko odpres pipo, v cev pritece nekaj vode, recimo 1cm^3 vsako sekundo. Cim pritece v cev voda, se tlak v zacetku cevi povisa. Ta povisani tlak se siri po cevi s hitrostjo zvoka v vodi (okoli 1500m/s). Ko fronta povisanega tlaka doseze odprti konec cevi, zacne iz cevi teci voda. Pri dolzini 1.5m in hitrosti 1500m/s se to zgodi v 1 milisekundi po odprtju pipe.

Ker voda v cevi ne izginja in ne nastaja, iz ustja cevi iztece toliko vode, kolikor jo pipa nafila, se pravi vsako sekundo 1cm^3. Ce ima cev presek 1cm^2, stece skozi ustje cevi (in seveda skozi katerikoli presek cevi) vsako sekundo 1 "dolzinski" centimeter vode. Z drugimi besedami, hitrost toka je 1cm/s. Pri 1.5m dolgi cevi bi potemtakem moral cakati 150 sekund, t.j., dve minuti in pol, da bi se en konkreten cm^3 vode premaknil od pipe do ustja.

Zelo podobna situacija je v vodniku. Elektroni so ekvivalent vode. Se pravi, efekt povisanega "tlaka", i.e., napetosti, se siri s skoraj svetlobno hitrostjo. Zato luc zasveti takorekoc hipno po prizigu stikala. Sami elektroni v vodniku pa potujejo bistveno pocasneje.

Dvosmerna analogija je mogoce malce tezje predstavljiva, ampak namesto pipe lahko vzamemo bat, ki se pomika po cevi sem in tja, namesto ustja iz katerega voda iztece, pa obrnemo konec cevi navzgor in gledamo razdaljo med gladino vode in koncem cevi.

Tudi v tem primeru se motnja siri s hitrostjo zvoka. Ko bat porine vodo v cev, se gladina dvige 1ms zatem. Ko se bat premakne nazaj, se tlak pred batom zmanjsa, to zmansanje tlaka potuje po cevi in gladina se spusti dokler se tlaki ne izenacijo. Pomik gladine ima fazni zamik 1ms za pomikom bata.

Ce pa pogledas konkreten cm^3 vode, se v tem primeru v povprecju sploh ne premakne, samo oscilira sem in tja.

naj mi še on ober znanstvenik razloži, kaj je narobe z gradivom in da žarnica sveti enako ob različnih dolžinah kabla?

tl;dr

Tema je zabluzila v smeri hitrosti elektronov in hitrosti širjenja EM polja.
Sem napisal v originalnem postu da ko skleneš tokokrog se začne EM polje širiti s svetlobno hitrostjo in to je tisto kar povzroči da se luč prižge. Če je tok enosmeren pač potujejo naokoli tudi elektroni. Če je tok izmeničen del časa potujejo levo, del časa desno, v povprečju so na istem mestu.

Pač EM polje vpliva na gibanje elektronov
Katodni TV je delal na ta princip.

Sam res.. jim v 3 al 4 razredu razlagajo vektorje in poznavanje vektorja pomeni to da veš da ima prijemališče, smer in velikost. To nima nobenega smisla. Otrok sicer ve kaj je vektor ne ve pa kaj to pomeni. Moral bi vesti kaj to pomeni in potem bi samo iz zgodbice logično sestavil celoto.


To smo se mi v 7. razredu učil in nisem dojel kaj je fora. Razložit bi mogl tko.

Vidiš avto? Ja
Premika se s 5km/h. To ponazorimo s puščico velikost 5cm v smeri premikanja. Razumeš? Ja
Avto se lahko hkrati premika v več smeri. Recimo 2D ... in mu razloziš z istim principom. Potem preideš na 3D.


Itak je pa to prijemališče relativno nepotrebno dokler ne prideš do navora npr. pri računanju težišča telesa.
Da ne bo kdo rekel da nimam pojma. Prijemališče ima svojo vlogo ampak ko smo pri vsotah sil je irelevantno.
Prijemališče sil se mu predstavi recimo z gugalnico.

Pomoje je to fora da še učitelji ne razumejo koncepta potem pa to učijo otroke.