Vrtenje v praznem vesolju

Zanima me, ali bi v popolnoma praznem vesolju čutili razliko med enakomernim vrtenjem in nevrtenjem oz. ali bi taka razlika sploh obstajala. Recimo če bi dva z vrvjo povezana kamna privezali skupaj in jo zavrteli, ali bi vrv ostala ohlapna ali pa bi se napela? Pri tem je seveda mišljeno, da ne bi imeli nobenih točk na katere bi se lahko oprli, kakšne oddaljene zvezde ali kaj takega (vesolje naj bo res prazno).

Kroženje je pospešeno gibanje.

Narobe je trdil, razen če je trdil kaj, česar ti tule nisi dobro opisal.

Vsako kroženje mora biti pospešeno, je pa gibanje po gravitacijskem polju, ki se v evklidskem koordinatnem sistemu zdi kot kroženje, lahko v resnici gibanje po ravni črti.

V fimih ko vidiš spopade raznih lovcev, v realnem svetu brez nekega anti-gravitacijskih polj, nebi bilo možno. Ok do neke meje, recimo 10G. Razlika je 1G v primerjavi z zemljo.

Mr.B je 26. jun 2013 ob 22:26 izjavil:

Samo vesolje ni prazno. Zaradi tega ne bo nikoli kolapsiral nazaj v točko velikega poka.

Tega še ne moreš vedeti.

Mr.B je 26. jun 2013 ob 22:34 izjavil:

Nikec3 , da lahko ker se vse pospešeno oddaljuje eno od rugega. ČE nebi bili ti. temne snovi, bi že zdavnaj zmagala gravitacija, v bistvu nas nebi bilo, ker je bi drugače bilo premalo snovi, da bi lahko sploh galaksije nastale... In ti. temno snov, posredno že opazujemo, samo ne vemo kaj in kako, efekti so pa izmerljivi...

Vsega tega se zavedam, ampak koliko jaz vem, še vedno ni dokazano kateri scenarij sledi. Mislim da je težava v tem, ker še ne vemo natančno kolikšna je gostota vesolja.

Ultimate fate of the universe @ Wikipedia

An important parameter in fate of the universe theory is the Density parameter, Omega (Ω), defined as the average matter density of the universe divided by a critical value of that density. This selects one of three possible geometries depending on whether Ω is equal to, less than, or greater than 1. These are called, respectively, the flat, open and closed universes.

EDIT: Piše tudi to:

There is a growing consensus among cosmologists that the universe is flat[2] and will continue to expand forever.

Ampak še vedno niso povsem prepričani.

Nikec3 , da ampak potem ko ti omeniš "gostota vesolja" potem to ni več prazen prostor ničesar...

OK, če vzamemo, da vesolje ne bi imelo mase (energije), potem se bo res širilo v neskončnost. Če maso imamo, pa verjetno tudi.

Nisem nek strokovnjak za splosno relativnost, bi pa sklepal, da v praznem vesolju tudi vztrajnosti ne bi bilo.

Vztrajnost ni posledica 'zunanjosti' ampak vrtenja 'notranjosti'. Ergo, praznost okolice ne vpliva na to, kako se obnaša oz. kaj 'čuti' 'notranjost' med vrtenjem.

Tebe lahko zaprejo v škatlo in jo skupaj s tabo zavrtijo. Če boš gledal stene škatle od znotraj ti bo zgledalo kot da si na miru ampak pospeški, ki jih boš čutil, ti bojo dali vedet da se vrtiš okrog neke osi. Ker bo škatla zgledala na miru, bo edini možen zaključek, da se tudi ona vrti okrog iste osi enako hitro.

Nepospešenega gibanja ne moreš zaznat brez referenčne točke ergo v praznem prostoru ne obstaja.
Pospešeno gibanje lahko zaznaš brez referenčne točke, ergo obstaja tudi v povsem praznem prostoru (poleg tebe).

Edit: da se zemlja vrti je možno ugotovit tut brez sonca, lune, zvezd, satelitov oz. česarkoli na nebu.

jype je 27. jun 2013 ob 21:30 izjavil:

V resnici ne moreš čutiti razlike med enakomernim kroženjem in linearno enakomerno pospešenim gibanjem.

Razlikuje ju Coriolisova sila

Ce je lift v praznem prostoru pospesen z raketami, montiranimi pod podom, bo zogica, ki jo spustis, padla pravokotno na tla.
Ce je isti lift na vrhu nekam pritrjen s strikom in te centrifugalna sila vlece k tlom, bo zogica, ki jo spustis, zacela zaostajati - na tla bo padla za tvojim hrbtom, ce gledas v smer vrtenja.

Konec koncev bi lahko cutil tudi s telesom. Ce stojis obrnjem v smer krozenja in pocepnes, te vlece na rit. Spet Coriolis.

Ja ampak, če te zaprejo v škatlo in zavrtijo, se še vedno vrtiš glede na Zemlljo, oddlajene zvezde, galaksije.
Ampak v popolnoma praznem vesolju teh ne bi bilo in glede na kaj pa bi se potem vrtel. Preprosto nimaš referenčne točke. Pospešeno gibanje vedno z nečim primerjamo. Recimo 60 km/h glede na cesto.

Ja , ampak nihče ne ve , kako je v praznem vesoljun in to pravi machovo načelo.

Newton je naredil preprost poskus. Na zavito vrv je privezal vedro, ki je bilo do polovice polno vode. Nato je to vrv spustil, da se je vedro začelo vrteti. Čez nekaj časa se je začela vrteti tudi voda in zavzela konkavno obliko. Ko se vedro neha vrteti je oblika vode še vedno nekaj časa konkavna. In zdaj vprašanje: glede na kaj kroži voda. Če vzamemo za referenčno telo vedro, dobimo ravno nasproten rezultat od pričakovanega. Ko se voda ne giblje glede na vedro ima konkavno obliko, ko pa se pa je nima. Newton je pozabil, da lahko za refernčno telo vzamemo stene laboratorija, bližnjo polje, odaljene zvezde... Zato je uvedel absolutni prostor, glede na katerega se vse giblje. S tem se pa Einstein ni strinjal. In ker absolutni prostor ne obstaja glede na kaj se voda giblje v praznem vesolju, kako lahko opredelimo kroženje. Mach je pozneje trdil, da v prfaznem vesolju vode celo sploh ne bi zavzela konkavne oblike.

Ampak v popolnoma praznem vesolju teh ne bi bilo in glede na kaj pa bi se potem vrtel.

Vrtenje je ekvivalent temu da te primem za roke in vrtim okrog sebe (vrtiljak).
Ti čutiš da ti napenjam roki. Ta napetost ni posledica lune, sonca, zemlje ampak tega da te js držim in vrtim okrog sebe.
Sedaj pa 'mene' pokrajšaj, razširi roki in se hitro vrti okrog svoje osi. Kri ti bo sislila v roke, le te pa ti bo razpiralo. Zopet tuki luna, sonca, zemlja, ... nimajo ničesar zraven. Te sile katere občutiš v rokah so direktna posledica tvojega vrtenja.

Pospešeno gibanje je gibanje kjer si sam sebi referenca, ne potrebuješ zunanje referenčne točke, da lahko zmeriš svoj pospešek. Zunanjo referenco nucaš, če tega pospeška nimaš in bi vseeno rad pogruntal ali se premikaš ali ne (glede na to zunanjost).

Cim imas neko telo, imas prostornino, torej imas prostor in pospesek.

Ideja vrtenja je tako vezana na nek prostor, razen ce gre za teoreticno tockasto telo. Potem je vse jasno in ni pospeska.

Ne.

Ce vrtis telo z neko maso, bos cutil bolj kot ne enako silo v praznem prostoru, navadnem vesolju ali pa celo zunaj na zraku. Edina razlika je, da bos ponekod se cutil silo zaradi trenja (ampak razliko med vesoljem in praznim prostoru je v takem primeru bolj ali manj zanemarljiva).

Ce nimas telesa z maso pa itak nimas nicesar za vrtet.

Ni tukaj nic za filozofirat in fiziki so si pri tem popolnoma soglasni.

okej torej bi razliko vedel.

Ravno tako se čuti kot na kakšnem hitrem vrtiljaku.

To je pol fora, da na Zemlji ni čudnega feelinga, ker je razdalja tako velika med človekom in Zemljo (oz specifično z njenim jedrom).

To je pol fora, da na Zemlji ni čudnega feelinga, ker je razdalja tako velika med človekom in Zemljo (oz specifično z njenim jedrom).

Relativna razdalja je tista ki tu šteje: človek je glede na radij Zemlje relativno majhen, zato je gravitacija na glavo in noge približno enaka. Enako pri rotaciji: če je radij rotacije dovolj velik, potem človek ne bo čutil razlike med silo na glavo in noge. Drugače pa jo.

dstr17_ je 30. jun 2013 ob 15:36 izjavil:

To je pol fora, da na Zemlji ni čudnega feelinga, ker je razdalja tako velika med človekom in Zemljo (oz specifično z njenim jedrom).

Relativna razdalja je tista ki tu šteje: človek je glede na radij Zemlje relativno majhen, zato je gravitacija na glavo in noge približno enaka. Enako pri rotaciji: če je radij rotacije dovolj velik, potem človek ne bo čutil razlike med silo na glavo in noge. Drugače pa jo.

Človk ma nek spodnji čutilni prag, ki ga pa tista razlika sploh ne doseže da bi jo lahko čutil, ja in mislim da smo že razčistili zastavljeno vprašanje.

Sam ni mi jasno kaj vi kle Coriolisov efekt mešate kle not, ker nima veze, razen za določanje gibanja oblakov oz teles, ki se ne gibljejo skupaj z objektom nad katerim se nahajajo, in imajo svojo pot, če pa gledaš to telo ki rotira, kot fiksno pa pol maš tisto krivuljo posrano.

Ko pocepnes, se tvoje tezisce oddalji od centra rotacije. Vrtilna kolicine za tocko mase "m", ki se z linearno hitrostjo "v" vrti na oddaljenosti "r" okoli sredisca, je enaka m*r*v. Ob predpostavki, da je vrtilna kolicina konstantna in, ce se "r" poveca, se mora zmanjsati hitrost. Zato cutis silo, ki te (ce gledas v smeri vrtenja) potegne na rit.

Pri tem razmišljanju o vrtenju se mi je porodila še ena ideja. Kaj če se celotno naše znano vesolje vrti okrog neke zelo oddaljene osi. To bi potem razložilo skrivnostno silo temne energije, ki povzroča, da se vesolje širi in vleče vse galaksije narazen zaradi centrifugalne sile.

Samo ta os bi mogla biti zares zelo daleč, ker je današnjimi merilnimi metodami širjenje vesolja videti v vseh straneh enako pospešeno hitro, da se ne zazna sprememb v smeri osi in stran od nje.