Prijavi se z GoogleID

» »

"Točkovni" vrtinec

"Točkovni" vrtinec

Saladin ::

Nenavadno vprašanje:

Zanima me, kako se reče teoretičnemu vrtincu, ki srka materijo iz vseh smeri, njegov center pa je točka brez površine nekje v tej materiji.

Primer: Recimo, da imamo "luknjo" v kadi vode. Luknja na leži ne neki ploskvi (kadi), ampak se nahaja sredi vode. ALi bolj logična luknja - recimo da imamo singularnost, ki ne leži v klasičnem prostor/času (torej na "ploskvi" vesolja) ampak da leži nad njo, z materijo, ki se steka vanjo iz vseh smeri (in ne le metarija nad zgornjo polovico ploskve, na kateri leži)
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"

Imperfect ::

Nevem če sem pravilno razumel, ampak jaz bi temu rekel ponor (as in: nasprotje izvora)

Saladin ::

Ne vem, zakaj sploh tako kompliciram:

Recimo da imamo črno luknjo brez vrtilnega momenta, ki se trenutno "ne hrani". Potem pa pride v bližino velik interstelarni oblak in črna luknja začne vsrkavat to materijo.

Kako bo zdaj izgledal "akrecijski disk" (vidni potek, kako materija pada v singularnost)?
Klasična "palačinka" nastane pravokotno na os vrteče se črne luknje.
Če pa se le ta ne vrti, potem bi morala okoli dogodkovnega horizonta nastati perfektna sfera materije, ki se pretaka v notranjost, mar ne?
No, rad bi videl kakšno simulacijo "pretoka" takšne sfere ali kako sliko.
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"

jype ::

Ne.

Oblak bo prišel v bližino iz določene smeri in se peljal po padajoči orbiti proti črni luknji, razen če bo priletel naravnost vanjo. V tem primeru se bi moral oblikovati lijaku podoben vzorec.

Od tod disk oz. po tvoje palačinka.

Saladin ::

se bi moral oblikovati lijaku podoben vzorec.


Vzemimo da prileti naravnost vanjo (in da je oblak znatno večji od dogodkovnega horizonta)
Od kod potem lijak, če ni rotacije? Je lijak "vidna" oblika ukrivljenosti prostor časa?
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"

Saladin ::

Črno luknjo oz. dogodkovni horizont se ponavadi skicira kot vdrtino v listu papirja (papir je v tem primeru prostor/čas). Ampak prostor/čas ni ploskva, temveč 4D prostor.

In kar na 2D ploskvi res naredi vdrtino v obliki lijaka, v 3D (ali 4D) prostoru naredi nekaj bolj kompliciranega. Vdrtino že, ampak vdrtina, ki obkroža 360 stopinj. Vdrtina, ki enakomerno vsesava materijo iz vseh smeri - ne le zgornje ali spodnje polovice. Luknja v prostoru, ki se seseda sama vase.

Lijak je prektična poenostavitev - ampak v 3D prostoru vsekakor ni realna.

Če izključimo rotacijo singularnosti in zunanje dogodke, ki bi pričeli to rotacijo, čemu torej 2D lijak (oz. navidezna 2D palačinka) v 3D prostoru?

In še nekaj. Če ni nobene začetne rotacije, zakaj potem ne more materija padat direkno v singularnost (torej navpično iz vrha lijaka na dno namasto, da se gible počasi po obodu v spirali proti dnu)? A je morda narava te ukrivljenosti taka, da mora materija padat po tej krivulji in z tem gibanjem povzroči rotacijo?

edit - odstranil nedelujočo povezavo na sliko.
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: gzibret ()

Saladin ::

Nisem dovolj jasen, se blamiram ali je vprašanje res tako težko?
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"

jype ::

Nisem videl teme prej.

Lijak nastane zato, ker (če) leti sistem delcev točno proti sredini, vse delce vleče proti sredini na enak način. Oblak se krči in pada proti masni točki. Kako bi vizualno zgledalo je verjetno nekako tako kot valovi zvoka pri nadzvočnem letu, saj bi delci, ki bi jih pospešilo v smeri, ki ne prečka točno tiste masne točke, odleteli "okrog" masne točke.

Ampak to je le teoretični konstrukt. V resnici masne točke ne obstajajo.

Palačinka ni 2D, mimogrede. Če neka ogromna reč prileti poševno na obstoječo palačinko, se pač naredi nova palačinka. Seveda obstaja interakcija z obstoječim diskom, ampak vseeno ostaneta dva diska.

Thomas ::

Tukaj bolj zaupaj juretu, kot svoji intuiciji, Saladin!
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Saladin ::

Težava je, ker si tega ne morem vizualizirat. Klasično skico - prostor/čas kot ploskva in gravitacija kot upogibanje ploskve že. Ampak ploskva (torej Vesolje) je predstavljeno v 2D - kar pa ni realno.

Torej je rotacija neizbežna? In zakaj točno?
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"

Vajenc ::

Vendar takšnega tunela skozi središče črvje luknje ne smemo zamenjevati z diagrami, na katerih fiziki pojasnjujejo zgradbo prostora v okolici črne ali črvje luknje. Diagrami so le modeli dvodimenzionalnega ukrivljenega prostora, ker si ukrivljenosti v treh dimenzijah ne moremo predstavljati.

Link

jype ::

Ma kakšna rotacija.

Delci bežijo tja, kamor jih vleče gravitacija. Nič se ne vrti (oziroma se, ampak to je posledica preteklosti, ne kakšna zahteva vesolja). Če delci "zgrešijo" horizont, bodo pač leteli mimo in pri tem nekaj časa pospeševali, potem pa (od apeksa naprej) zavirali in se zelo verjetno znašli v močno iznakaženi orbiti, seveda odvisno od lastne hitrosti in bližine horizonta ob apeksu. Če ga ne zgrešijo, jih ne bomo več videli.

Do "vrtenja" pride zato, ker imata praviloma telesi, ki se približujeta, različno hitrost (smer, količina ni toliko pomembna za samo vrtenje) in posledično se ob "ujetju" začneta vrteti eno okoli drugega. Če sta telesi predaleč ali premalo masivni, se samo zavihtita naprej v vesolje, sicer pa začneta krožit in si prihajat bližje.

Če je eno od teles črna luknja, je videti, kot da ostala telesa krožijo okoli nje, ker supermasivno telo opisuje zelo majhne kroge.

Če pa tvoj navidezni popolnoma kroglasti oblak prileti točno na supermasivno točko, potem pa se krogla med približevanjem počasi spreminja v stožec (ki z zaobljenim vrhom gleda malo prek črne luknje, če je oblak dovolj velik, da delci na robu priletijo "čez" horizont črne luknje). Delce, ki so bližje, močneje vleče, delce na robu in bolj oddaljene delce pa počasneje. Del krogle, ki je blizu črne luknje, začne uhajati naprej in vsa reč je videti kot da črna luknja izsesa kroglast oblak.

Praviloma oblak "prileti mimo" in ko je dovolj blizu pade v spiralno orbito, ki ga počasi pripelje vedno bližje črni luknji, pri čemer se hitrost delcev ves čas povečuje, plin postaja vedno bolj vroč in preden pade prek horizonta tudi močno seva (predvsem zato črne luknje lahko opazimo). Vsake toliko časa kakšen superhiter delec pobegne, če zbere dovolj energije. Ko je enkrat prek horizonta, poti nazaj (načeloma) ni več. Nisem dovolj preštudiral o črnih luknjah, tako da nimam pojma, kako fizika dejansko pojasni praviloma na disk pravokotni curek delcev, ki z visoko hitrostjo letijo stran od črne luknje.

Thomas ::

Nekaj samo še dodam.

Ko se delca gibljeta vsak po svoje, imata že neko vrtilno količino drug na drugega, če le nista njuna tira na isti premici. V tem primeru je vrtilna količina enaka 0, sicer pa od 0 različna.

Ta se potem ohranja, no matter what!
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Thomas ::

Če gresta dva delca torej vsak po svoje, neodvisno drug od drugega, pa ju neka gravitacija začne vleči skup, bosta morala krožiti okoli nje vse bolj hitro, da se vrtilna količina ohrani. Kotna hitrost bo šla gor, ker bo vztrajnostni moment padal.

Zato se Sonce vrti. Zato se Zemlja vrti.

OK?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

jype ::

Ja, to je kar lepo povedano.

Edini način, da se kakšno nebesno telo ne bi vrtelo bi bil ta, da bi telo nastalo iz delcev, ki bi se vsi hkrati približevali isti točki (njihove poti bi se sekale v natanko eni točki) in se lepo zložili skupaj. Vsak delec, ki bi priletel "postrani", bi reč malo zavrtel.

Precej malo verjetno je,, da se kaj takega zgodi.

Thomas ::

> Edini način, da se kakšno nebesno telo ne bi vrtelo bi bil ta, da bi telo nastalo iz delcev, ki bi se vsi hkrati približevali isti točki (njihove poti bi se sekale v natanko eni točki) in se lepo zložili skupaj.

Potem se ne bi vrtelo.

Toda to je le en način, da je vsota vseh vrtilnih količin 0. Lahko bi bila dosežena pa tudi drugače. Vsota neničelnih vektorjev (vrtilnih količin) je lahko 0. Lahko bi se zgodilo tudi tako. Samo tudi težko.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Vajenc ::

Prejšnji link pokaže napačno stran, treba je slediti čisto spodaj povezavi do O črvjih luknjah in časovnih strojih (ki ima zanimivo enak http naslov), kjer je tudi 2D slikca, fizikalne predstave ukrivljenosti prostora.

Delci bežijo tja, kamor jih vleče gravitacija.

V tem istem linku, govorijo, da se zemlja ne vrti okoli sonca zaradi gravitacije, ampak zaradi ukrivljenega prostora, ki ga sonce z svojo maso naredi. Torej bi se tudi delci v vesolju vrtinčili glede na trenutno ukrivljenost prostora, al kako? Ker me je šele sedaj začelo vesolje in njegovi pojavi zanimati, me resnično zanima, kaj je bolj smotrno upoštevati, Newtona ali Einsteina ?

Saladin ::

Vidim - kje sem se zmotil.
Malo sem pomešal dogodkovni horizont in akrecijski disk.

Dogodkovni horizont okoli črne luknje "je" sferičen (pa če ima črna lunkja vrtilni moment ali ne) , akrecijski disk pa dobi obliko vrtinca ne nujno zaradi vrtenja črne luknje, ampak že zaradi svoje hitrosti in kota, na katero prileti v dogodkovni horizont.

SKratka, če na črno luknjjo skoraj hkrati priletita dva ali več velikih oblakov materije iz povsem različnih kotov, se bo okoli dogodkovnega horizonta oblikovalo več akrecijskih diskov pod različnimi koti - več spiral. Right?
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Saladin ()

nicnevem ::

Hm...zakaj ima potem Saturn samo eno ravnino v kateri se nahaja več obročev?
overcomingbias.com -- transhumanizem.org -- singinst.org

gzibret ::

Hmmm, to še ni docela razjasnjeno, prav tako tudi ne, zakaj vsi planeti okoli Sonca krožijo le v eni ravnini (no, ne čisto v ravnini, so majhna odstopanja). Sedaj:

1) ali je kroženje okoli mase v ravnini dolgoročno stabilna zadeva, vse ostalo gravitacijske sile pometejo stran

2) ali je eksplozija supernove pred formacijo našega sončevega sistema razmetala oblak le v eni ravnini

3) razno :D
Vse je za neki dobr!

keber ::

Obroči pri Saturnu se ne prepletajo, lahko pa so v različnih ravninah (je pa res, da so le malenkostno odmaknjene od "nule".

Saladin ::

Hm...zakaj ima potem Saturn samo eno ravnino v kateri se nahaja več obročev?

Saj so obroči okoli Saturnovega ekvatorja, kajne? Na mestu jih drži njihova centrifugalna sila zaradi vrtenja in gravitacija planeta.
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"

nicnevem ::

Torej lahko pri vrtečih se črnih luknjah sklepaš enako. Oblaki snovi, ki bodo prišli iz različnih smeri do luknje, se bodo razporedili okoli njenega ekvatorja.
overcomingbias.com -- transhumanizem.org -- singinst.org

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: nicnevem ()

Thomas ::

Najbolj hecno je pri padanju v črno luknjo to, da nikoli ne padeš not. Prej ona izhlapi, preden se ti do kraja razmažeš po njenem horizontu.

Še bolj hecno je to, da ko padaš not, je črna luknja videti vse bolj tako, kot da izpolnjuje (skoraj) celo nebo. To ni, kot če padaš na Zemljo (ali Sonce), ko to izpolnjuje največ pol neba.

Še nabolj hecno je pa to, da se ob padanju v črno luknjo lahko celo odmikaš od nje, gledano s stališča zunanjega opazovalca.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Saladin ::

@Tachyon:
Pri vrtečih da. Pri tistih brez vrtilnega momenta pa ne. Torej ima lahko nevrteča se črna luknja več akrecijskih obročev?
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Saladin ()

nicnevem ::

Saladin, nisem prepričan da kaj takšnega v naravi sploh obstaja. Če pa pogledamo na to le kot na teoretični konstrukt, potem imamo več možnosti. Akrecijski diski se lahko sekajo in tam bi zaradi trkov delcev nastala "megla" (se ne spomnim boljšega izraza :) ). Sicer bi pa verjetno res lahko obstajalo več takšnih diskov...

Samo ne zanašaj se preveč na moje mnenje, ker vse tole je bolj "od oka", brez uporabe matematike ali natančne simulacije.

@Thomas
> Še nabolj hecno je pa to, da se ob padanju v črno luknjo lahko celo odmikaš od nje, gledano s stališča zunanjega opazovalca.

Če imaš kaj časa odveč, bi me zanimalo pojasnilo tegale pojava. :)
overcomingbias.com -- transhumanizem.org -- singinst.org

Saladin ::

Saladin, nisem prepričan da kaj takšnega v naravi sploh obstaja

Če bo oblak materije zašel približno na os vrteče se črne luknje, se bo tudi začasno izoblikoval sekundarni akrecijski disk na drugi osi, ki pa se bo počasi premikal proti ekvatorju in se tam združil z morebitnim obstoječim.
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"

jype ::

Vajenc> Ker me je šele sedaj začelo vesolje in njegovi pojavi zanimati, me resnično zanima, kaj je bolj smotrno upoštevati, Newtona ali Einsteina ?

Eh, saj razlike so "majhne". V bistvu opisujeta isto reč, le da se pri Einsteinu planeti gibljejo naravnost po ukrivljenem prostoru, pri Newtonu pa krožijo, "ker jih sonce drži na špagi".

V bistvu je glavna praktična razlika ta, da v relativističnem vesolju lahko zračunaš reči dovolj natančno, da ti GPS deluje na par centimetrov natančno, pri Newtonu pa le na nekaj 100 metrov ali še manj (ker se napake seštevajo in je potem cel sistem šlampast).

Za fizike je razlika pomembna, ker iz relativnosti izhaja še kup reči, ki se v klasični fiziki zdijo skoraj fantastične, pa so v resnici zelo resnične (recimo to, da sonce "ukrivi" tudi svetlobo oziroma na svojo špago prime tudi zelo drobne delce z zelo majhno maso).

jype ::

Saladin> Če bo oblak materije zašel približno na os vrteče se črne luknje, se bo tudi začasno izoblikoval sekundarni akrecijski disk na drugi osi, ki pa se bo počasi premikal proti ekvatorju in se tam združil z morebitnim obstoječim.

Če bo obroč dovolj masiven, potem se bo os črne luknje začela obračat.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: jype ()

Saladin ::

Če bo obroč dovolj masiven, potem se bo os črne luknje začela obračat.

Premaknil bo os, ampak ostali morebitni obroči se bodo sčasomu spet združili na ekvatorju. To mi je jasno.

Sem pa skužil odgovor na prvotno vprašanje:
Teoretično, če bi se sredi ogromnega homogenega in statičnega oblaka materije (kaos in gravitacija takega oblaka na stran) "pojavila" črna luknja brez rotacije, bi le ta sesala materijo iz vseh strani enakomerno, brez kopičenja materije oz. akrecijskih diskov. Vsa materija bi (iz vidika zunanjega opazovalca) bi enostavno "izginjala v nič. Brez vrtincev, brez diskov. Točka oz. singularnost, ki v ravni liniji (+ukrivljenost prostora) iz vseh smeri sesa materijo. "Točkovni" vrtinec ;)

Le ena stvar me zanima v tem, popolnoma hipotetičnem primeru.
Materija bo šla v (skoraj nešteto) ravnih linijah iz oblaka in dogodkovnega horizonta v singularnost (+ ukrivljenost prostora)

Zanima me, če ta ukrivljen prostor oz. lijak v prostoru omogoča gibanje materije ravno iz vrha lijaka proti dnu oz. singularnosti?
Ali pa je nujna posledica ukrivljenega prostora-lijaka, da se materija giblje v spirali po obodi tega ukrivljenega prostora-lijaka počasi proti singularnosti? Kar bi pomenilo, da mora vsaka črna luknja imeti vrtilni moment, če ne zaradi zunanjih vzrokov, pa zaradi spiralne poti materije po tem lijaku.
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Saladin ()

Saladin ::

Dajte, samo odgovor na to me še zanima.
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"

gzibret ::

Če bi vedeli, bi ga že dali..... Hmmm, kaj pa ponor, požiralnik.... ugibam..... Angleško bi lahko temu rekli tudi sinkpoint :D
Vse je za neki dobr!

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: gzibret ()

Saladin ::

Sinkpoint je dober opis, da ;)
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"

MadMicka ::

Da ne bom odpiral nove teme: mi da kdo kak link o tem, kako točno deluje gravitacija. Mislim, kako bi reku, kako točno deluje gravitacija na mikro nivoju. Vemo, da masa privlači maso in da ukrivlja prostor-čas, česar si z možgani, ki dojemajo največ 3D prostor, ne moremo predstavljati (vsaj ne jaz :) ). Kako torej točno deluje gravitacija? Ali oddaja kako energijo, ki podobno kot magnet privlači okolico?

jype ::

Za "vizualizacijo" tega je ogromno teorij. Še najlažje si reč predstavljaš tako, da pogledaš zanimiv film na to temo.

Thomas ::

> Kako torej točno deluje gravitacija? Ali oddaja kako energijo, ki podobno kot magnet privlači okolico?

Ne magnet in ne Zemlja s svojo gravitacije NE oddajata NOBENE energije v okoliški prostor.

To je treba vedet.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

MadMicka ::

Hvala za link. V videu "Gravity The Odd Man Out" pravijo nekako takole, da na kvantnem nivoju razumejo in so vklapajo močna nuklearna energija, šibka ter elektroenergija. Za Gravitacijo pa še niso pogruntal, kako deluje.

Drugače se mi zdi, da tudi pri gravitaciji, predmet mora nekaj oddajati (ne rečem, da energijo), sicer ne more priti do interakcije z drugim predmetom.

Ne vem no, ampak, si bom pa pogledal vse video zapise iz tega linka. Res coolska zadeva :)

Thomas ::

> Drugače se mi zdi, da tudi pri gravitaciji, predmet mora nekaj oddajati (ne rečem, da energijo), sicer ne more priti do interakcije z drugim predmetom.

Točno. Oddana energija magneta je 0. Oddana gravitacijska energija Zemlje pa tudi. Vsaj kar je uspelo izmeriri.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Thomas ::

Kako pa potem Luna ve, da jo privlači Zemlja?

Oziroma, kako magnet ve, da ga privlači drug magnet? Kako, če ne oddajata nič energije?

Ja, tkole je. Izmenjujeta si nosilce sile, pri čemer je pa energetska bilanca 0. Nič energije se pri tej izmenjavi ne porabi.

Še bolj interesantno, kar sem pa sicer že ene dvakrat napisal:

Imaš dve črni luknji, obe električno pozitivno nabiti. Kako naj med njima deluje električna oddbojna sila, če pa gravitacija ne pusti niti "virtualnim fotonom, nosilcem sile, zapuščati črne luknje"?

Odgovor je ta, da njih pa, v nasprotju z "navadnimi fotoni", ta gravitacija NE moti. Ravno tako opravijo svoj posel - prenašanja električne odbojne sile.

Energetska bilanca je pa tudi v tem primeru 0, jasno.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

antonija ::

Za sile je Newton, za polja je Maxwell. Magneti in gravitacija so polja.

P.S.: Prvo trditev je sicer krepko povozil cas, ampak pri razmisljanu pa kdaj le pomaga.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

Thomas ::

Jaz nikoli nisem razumel, zakaj se ljudje tako matrajo po Newtonu računat. Sej se da, vse se da iz F=m*a, vektorsko. Ampak to je težko in že 150 let ni več treba na ta mukotrpen način.

Vzameš, da je ohranitev energije ključna stvar, potem pa razmišljaš in računaš iz tega ven.

Vedno gre! Prav tako! To je en tak aksiomatski sistem, ki je širši od Newtonovega, vse pokrije in sta v soglasju.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Zakaj je hitrost svetlobe konstantna? (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
1179866 (4926) Thomas
»

črna luknja = inkubator vesolja?

Oddelek: Znanost in tehnologija
445522 (3866) Thomas
»

Črne luknje (strani: 1 2 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
934405 (3866) Thomas
»

Črne luknje (strani: 1 2 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
587181 (5762) OwcA
»

Kako je s svetlobo ob masivnem telesu?

Oddelek: Znanost in tehnologija
162048 (1477) Thomas

Več podobnih tem