Slo-Tech
Prijavi se z GoogleID

» »

Centrifugalna, centripetalna sila

Centrifugalna, centripetalna sila

urosg ::

Kako je s tema dvema silama? Ali je to le ime zakakšno drugo silo? Ker npr. na Luno ki se vrti okoli Zemlje ti dve sili ne delujeta, saj Luno drži v orbiti zemljina gravitacija, da pa ne pade na Zemljo pa je kriva Lunina gibalna količina. Po razlagah pa naj bi na vsako telo, ki se vrti okrog ene točke, delovala centrifugalna in centripetalna sila??

Ali si kaj narobe razlagam?

BaRtMaN ::

A si že malo pozabil fizike? :\

Centrifugalno silo ima vsako telo, ki kroži, je pravokotna na tangento trenutnega položaja telesa v 'krogu' in kaže navzven oz. od centra kroženja. Ko voziš avto in te v ovinku nese ven, je to centrifugalna sila. Rešitev? Cesta z nagibom proti centru kroženja.

Centripentalna sila pa je usmerjena nasprotno od centrifugalne, torej proti smeri kroženja.

Tako sem se učil pred tremi leti v 1. letniku gimnazije. Če ni prav, flame the professor! :)

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: BaRtMaN ()

urosg ::

Ja sam poglej... če ti nagneš cestišče potem po tvojem še vedno na avto deluje centrifugalna slila a ne? Saj še vedno kroži. Nagib cestišča tu nima veze.

Vendar pa vseeno mislim da tu ni centrifugalne sile. Da avto kroži je krivo lepenje gum in cestišča... da pa te nese proti vratom (bočni pospešek) pa je kriva sprememba smeri gibalne količine... Kje je tu centrifugalna in centripetalna sila?

rasta ::

Centripentalna sila se imenuje sila, ki vleče telo k točki, okoli katere kroži. Pri Luni in Zemlji je to gravitacijska sila, pri avtomobilu pa sila trenja oz. lepenja.

Centrifugalna sila pa je sistemska sila. Uvedemo jo v neinercialnem (pospešenem) sistemu, da nam poenostavi računanje in sploh obravnavo takega sistema. V primeru centrifugalne sile v sistemu, ki kroži.

urosg ::

Aha! OK, pol sem v bistvu "zadel" ko sem v prvem postu napisal da je to le ime za kakšno drugo silo ki v tistem sistemu deluje?

DMouse ::

Ja, samo da to ni le "kakšna druga" sila, ampak je s prvo tesno povezana :P (v praksi ima le drugo usmerjenost, v teoriji pa znotraj avta za centripetalno še nikoli slišal nisi, ravno tako zunaj avta za centrifugalno... vse je odvisno od sistema v katerem opazuješ)

Aspirinix ::

>> Nagib cestišča tu nima veze.

Ima vezo, pa še kako. Če nagneš cestišče imaš še enop dodatno silo, ki ti poveča lepenje me dgumo in cesto. Kapiš?
ZAto nima ceste nikjer obrnjene navzven, ker bi potem avti tam kar frčali s ceste.

Centrifugalna sila je sistemska sila. Centripetalno silo pa smo vpeljali, da fizika še neprej štima. To je samo posodobljen 2.N.z.

>> Vendar pa vseeno mislim da tu ni centrifugalne sile.

Se motiš Polde. Preveri enkrat na vrtiljaku. Ko se bo zagnal močno se odpni. Če tvoja predpostavka drži, se ti ne bo zgodilo nič. Če ne drži (torej centrifugalna sila je) boš pa pač imel par kosti polomljenih.

>> Da avto kroži je krivo lepenje gum in cestišča...
Tudi ne drži. To te samo drži na cesti. NIč druugega. Krivo gibanje pomeni spremembo gibalne količine dG=m*dv.
Če to povežeš s časom: dG/dt=m*dv/dt=m*a. Dobil si pospešek.
Sprememba gibalne količine ni nič drugo kot vzrok za nastanek sile.


>> je kriva sprememba smeri gibalne količine... Kje je tu centrifugalna in centripetalna sila?

Ravno to je centrifugalna sila. tista, ki te nese proti vratom.

Thomas ::

Sej bi nekej reku, pa ne maram odpirati preveč front (naenkrat). Al pej! Pospešek (sila) pri kroženju izvira iz tega, da telo dobiva informacijo, naj spremeni smer. Tudi telo ki spreminja hitrost (v isti smeri), mora dobiti informacijo, kako naj jo spremeni. Sprememba gibalne količine zahteva informacijo (bite) kam in s kakšno hitrostjo ta masa poslej. Prenos te informacije (v času T) se manifesrira kot sila (v času T). Vse v mehaniki gre po tem kopitu pol. ;)
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Thomas ()

urosg ::

Če nagneš cestišče imaš še enop dodatno silo, ki ti poveča lepenje me dgumo in cesto

Dodatno silo? Od kje pa pride? S poševno cesto samo spremeniš razmerje sil. Koliko vem lepenje preprečuje zdrs med gumo in cesto. Če postaviš cesto pošrek je lahko spodaj tudi led (seveda pod pravim kotom (ne mislim 90 stopinj)) in avto ne bo zdrsnil. Torej lepenje "izgine", poveča pa se sila gum ki pritiskajo na cestišče.

Če ne drži (torej centrifugalna sila je) boš pa pač imel par kosti polomljenih.

A te ne drži sila vrvice ki usmerja tvojo gibalno količino? Sila vrvice = centrifugalni sili? Ko pa vrvico prerežeš pa boš imel polomljene zobe in kosti ker ne bo nič več preprečevalo gibalni količini da spreminja pot?

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: urosg ()

urosg ::

Vse v mehaniki gre po tem kopitu pol.


Se strinjam. Mene zanima samo to ali je centripetalna in centrifugalna sila samo drugo ime za sile ki delujejo v nekem sistemu (enkrat vrvica, enkrat gravitacija...)?

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: urosg ()

DMouse ::

> Se strinjam. Mene zanima samo to ali je centripetalna in centrifugalna sila samo drugo ime za sile ki delujejo v nekem sistemu (enkrat vrvica, enkrat gravitacija...)?

Ubistvu ja, in obe sta posledici nekega kroženja. Torej če je gravitacijska sila odgovorna da satelit kroži okrog zemlje, ji lahko rečeš tudi centripetalna, če pa satelit zaradi g.s. pade "naravnost dol", bi bilo pa govoriti o centripetalni nesmisel. Podobno sta centrifugalna sila in sila pospešenega sistema včasih eno in isto, včasih ne... you got the picture :)

Trdi ::

"Če nagneš cestišče imaš še enop dodatno silo, ki ti poveča lepenje me dgumo in cesto"

Dodatno silo? Od kje pa pride? S poševno cesto samo spremeniš razmerje sil. Koliko vem lepenje preprečuje zdrs med gumo in cesto. Če postaviš cesto pošrek je lahko spodaj tudi led (seveda pod pravim kotom (ne mislim 90 stopinj)) in avto ne bo zdrsnil. Torej lepenje "izgine", poveča pa se sila gum ki pritiskajo na cestišče.


Verjetno je z novo silo mislil novo komponento sile podlage. Če je cestišče pravokotno, je pravokotna komponenta podlage kar cela sila (pravokotna sila podlage je pomembna za lepenje). Če pa ga nagnemo, sila podlage seveda spremeni smer (vedno je pravokotna na cestišče)

A te ne drži sila vrvice ki usmerja tvojo gibalno količino? Sila vrvice = centrifugalni sili? Ko pa vrvico prerežeš pa boš imel polomljene zobe in kosti ker ne bo nič več preprečevalo gibalni količini da spreminja pot?

Kaj mate zdaj tu z gibalno količino? Po mojem omenjanje le-te sploh ni potrebno za razumevanje te snovi. Preden prerežeš vrvico je sila vrvice=centrifugalni sili. Kaj to pomeni? Da ni pospeškov v radialni smeri. Preprosto povedano: če potegneš premico iz centra kroženja skozi objekt, ki kroži, na tej premici ni pospeškov. Poenostavimo, da je začetna hitrost v radialni smeri 0, torej recimo kar, da ni gibanja v tej smeri. Torej sili pravokotni na smer kroženja sta v ravnovesju, zato se ne oddaljuješ ali približuješ centru kroženja. Ko vrvico prekineš, ni več ene izmed obeh sil pravokotnih na smer kroženja, torej nate deluje le še centrifugalna. In vsi vemo kam ta kaže. :D

P.S. Dejte povedat, če dobro razlagam, ker nameravam v naslednji "sezoni" malo ponujat inštrukcije, predvsem iz matematike. Pa dejte upoštevat, da je prek neta mal težko razlagat.
Trdota d.o.o.

urosg ::

Kaj mate zdaj tu z gibalno količino?

Po moji logiki ima tu gibalna količina veliko vlogo. Krogla na koncu vrvice ima neko maso. Zaradi hitrosti vrtenja ima potem tudi neko gibalno količino. Večja je hitrost oz. masa, večjo silo mora imeti vrvica, da lahko "spreminja smer" krogli (gibalni količini). Torej je to lahko tudi neka vztrajnost ki pripomore da kroglo odnese iz kroženja ko je gibalna količina krogle > od sile vrvice?
torej nate deluje le še centrifugalna

Tega jaz ne razumem! Kakšna centrifugalna sila? Kdaj pa je nastala? Imamo samo hitrost krogle, maso krogle in silo vrvice (če ne upoštevamo gravitacije in upora zraka...)

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: urosg ()

Fizikalko ::

Mater ste pametni! A ste že slišali za vztrajnost? Ven te odnese, ker popusti centripetalna (ne držiš se več "vrvice"). In ko letiš ven, ni ne ene ne druge. Sicer pa centrifugalna pri vrtenju obstaja samo v tvojem krožečem (pospešenem) sistemu.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Fizikalko ()

urosg ::

Ven te odnese, ker popusti centripetalna (ne držiš se več "vrvice"). In ko letiš ven, ni ne ene ne druge.

Tako je! Ostane samo hitrost krogle in njena masa in nobena druga sila. Popustila pa je sila vrvice (centripetalna sila?) Če bi bila še katera druga (centrifugalna) bi na kroglo delovala še ena sila in potem ta krogle nebi odletela naravnost ven...

Trdi ::

Mater ste pametni! A ste že slišali za vztrajnost? Ven te odnese, ker popusti centripetalna (ne držiš se več "vrvice"). In ko letiš ven, ni ne ene ne druge. Sicer pa centrifugalna pri vrtenju obstaja samo v tvojem krožečem (pospešenem) sistemu.


A tvoj nick kaže na to, da študiraš fiziko? No, anyway. Mislim, da sem lepo napisal, da gledamo na moment, ko se vrvica pretrga. Rezultanta sil je v tistem momentu usmerjena navzven. To telesu da t.i. sunek sile, gre za trenutni pospešek. Logično, da potem ko letiš je rezultanta sil nič; če ne bi bilo trenja (ali teže če smo že pri vrtiljaku ;) ), bi letel v neskončnost. Sej po mojem enako misliva, al kaj?
Trdota d.o.o.

Trdi ::

Tako je! Ostane samo hitrost krogle in njena masa in nobena druga sila. Popustila pa je sila vrvice (centripetalna sila?) Če bi bila še katera druga (centrifugalna) bi na kroglo delovala še ena sila in potem ta krogle nebi odletela naravnost ven...


Najprej moram na hitro odgovoriti, da ne moreš imeti centrifugalne in centripetalne sile v istem sistemu. Gledaš absolutno ali pa na krožeči sistem. V prvem je centripetalna, v drugem pa centrifugalna.
Trdota d.o.o.

urosg ::

Najprej moram na hitro odgovoriti, da ne moreš imeti centrifugalne in centripetalne sile v istem sistemu

:) To je mene zanimalo!

Trdi ::

Po moji logiki ima tu gibalna količina veliko vlogo. Krogla na koncu vrvice ima neko maso. Zaradi hitrosti vrtenja ima potem tudi neko gibalno količino. Večja je hitrost oz. masa, večjo silo mora imeti vrvica, da lahko "spreminja smer" krogli (gibalni količini). Torej je to lahko tudi neka vztrajnost ki pripomore da kroglo odnese iz kroženja ko je gibalna količina krogle > od sile vrvice?


Gibalna količina je odvisna od mase in hitrosti. vendar pa gre tukaj za tangetno hitrost, ki je npr. pravokotna na vrvico. V radialni smeri je gibalna količina nič, ker je hitrost 0 (se ne premikaš proti ali stran od centra)
Trdota d.o.o.

Fizikalko ::

Nick name says it all! 8-)

Thomas ::

No ... to je povsem korektno rečt tkole:




Na Luno deluje gravitacija Zemlje. To je centripetalna sila. Centrifugalna sila je pa posledica inercije Lune; inercijska sila. Vprašanje pa je, če je operiranje z inercijsko silo sploh korektno. Najmanj nepotrebno je. Vsak trenutek je gibalna količina Lune usmerjena tangencialno na njeno orbito, gravitacija pa je edina sila v tem primeru. Usmerjena proti središču Zemlje in v tej smeri je tudi edini pospešek Lune. (Seveda se pa ta smer spreminja). Tako je pa mijem IMHOju edino pravilno na zadevo gledat.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Eschelon ::

Ditto. Centrifugalna sila je fantomska - čisti stranski produkt centripetalne. Prva stvar, ki so mi jo razložili v SŠ in prva stvar, ki jo je razložil fizik na fakulteti (al pa vsaj blizu prve stvari).

Trdi ::

To je bedna razlaga. Na kateri fakulteti? Meni je fizik na FMF razložil nekolikanj drugače. Verjetno je s tem imel v mislih, da gre za sistemsko silo, samo to je res beda. Nekdo, ki gleda Zemljo izven našega Osončja lahko potem tudi reče, da so sile, ki jih imamo na Zemlji fantomske.
Trdota d.o.o.

rasta ::

Mislim komplicirate zadevo.
Vlak gre skozi ovinek. Imamo dva sistema:
Pri prvem stojimo ob progi in vidimo, da se vlak giblje okoli ovinka. Sila tirnic deluje na vlak tako, da se mu spremeni gibalna količina (G = dF/dt), smer se obrne. Ko pa vlak pripelja iz ovinka pa nanj ne deluje nobena sila več (težo in silo podlage ne upoštevamo) in gibalna količina se mu ne spreminja več, zato se giblje naravnost s stalno hitrostjo.
V Drugem primeru pa smo v vlaku. Opazimo da se giblje enakomerno pospešeno v smeri iz ovinka, kakor bi nanj delovala sila. Vendar nanj ne deljuje prav nobena sila, izpodmika se podlaga (vlak). Ker pa mi za vlak trdimo, da miruje (ne gledamo skozi okno), nastane problem, ker sem nam sesujejo Newtonovi zakoni. Zato rečemo, da na voziček deluje t.i. sistemska sila, ki jo v primeru kroženja poimenujemo centrifugalna.

> Vprašanje pa je, če je operiranje z inercijsko silo sploh korektno. Najmanj nepotrebno je.
Če hočeš kaj zaračunati, brez da bi zakompliciral do amena, je kar potrebna. Kako je korektno v teoriji, se pa že ve.

jjohny ::

Meni se zdi tale zadnja razlaga od Thomasa (z Luno) najbolj primerna.
Nam je profesor v srednji šoli rekel, da je centrifugalna sila "navidezna sila". Vpeljali smo jo zato, da smo tudi pri pospešenih sistemih lahko uporabili Newtonov zakon. Ta pravi, da se telo giblje s konstantno hitrostjo, če je vsota sil, ki delujejo nanj enaka nič. Pri pospešenem telesu torej vsota sil ni enaka nič.
Sedaj pa trik:
Tudi pri pospešenem telesu je vsota sil enaka nič, če upoštevamo še sistemsko silo (vztrajnostna sila oz. centrifugalna sila).

lp, jani

Thomas ::

ZATO je problem. Ker če upoštevamo inercijsko silo, je vsota vseh sil na telo enaka 0 in telo se ne bi smelo gibati pospešeno. Ni korektno do Newtonove mehanike, da jo uporabljamo v nasprotju z navodili. Luna se giblje pospešeno, zato NIKAKOR ne sme biti vsota vseh zunanjih sil enaka 0.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

rasta ::

Živiš na rozini v potici, ki vzhaja in opazuješ drugo rozino, kako se oddaljuje od tebe. Vendar se na drugi rozini s tabo ne strinjajo, pravijo, da se oddaljuje tvoja rozina od njihove. Nekdo, ki pa gleda potico od zunaj, pa vidi, da se obe rozini oddaljujeta druga od druge. Vsak opazovalec je v svojem sistemu.
Tako vsi Zemljani vidijo, kako kroži Sonce okoli Zemlje (njih), prav tako pa tudi Luna. Nekdo, ki pa je na Soncu pa vidi, kako kroži Zemlja okoli Sonca, prav tako, kakor vse zvezde. Seveda se nekdo v središču galaksije ne bi strinjal ...
Se pravi, kdo ima prav? Tisti, ki je v središču glaksije? Tisi, ki je v središču tistega, okoli česar kroži glaksija? Tisi, ki je v središču vesolja? Tu se pojavi problem, kje pa je središče vesolja?
Kogarkoli v vesolju bi vprašali, vsak bi nam dal drugačen odgovor (glede na to, kje je). Torej bi za to potrebovali nekoga, ki je zunaj vesolja. To pa ni možno.
Torej resnice ni?
Kot bi rekel Einstein - vse je relativno. Dokler lahko z določenimi zakoni napovemo, kako se bodo stvari gibale, imamo prav. Pa če imamo sistemsko silo ali ne.

Sicer pa, kaj pa je sploh sila? Kaj bi vam na to vprašanje odgovoril relativec?

Thomas ::

Gibanje je relativno, pospešek je pa absoluten. Tudi za Einsteina. Še več. Če pospešuješ, boš zmeril neko temperaturo, ki izvira iz pospeška. Unruhov zakon.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

snow ::

Pa še gibanje svetlobe je tudi za Einsteina absolutno.
Vse relativno?! :)
Random mutation plus nonrandom cumulative natural selection - Richard Dawkins

Aspirinix ::

Smo že pri Einsteinu?
Če se vrnem samo malo nazaj, ker sem zasledil vprašanje o nagnjenosti cestišča.
Če cesto nagneš, se pojavi del teže avta, ki je sedaj vzporeden s cestiščem in te potiska nazaj v ovinek(se spomnite razstavljanja sile teže na klancu? 7.razred). S tem se navidezno zveča lepenje med gumo in cesto.

vili ::

CENTRIFUGALNE SILE NI !!!
p.s. tko je ucil nas Kovac R.I.P.

Thomas ::

Slava mu! Zdej je treba samo še pojasniti to zadevo pilotu ali astronavtu, ki je ravno iz centrifuge, da ni čutil nobene centrifugalne sile.

Oh, malenkost!

Astronavtovo telo je imelo najboljši namen nadaljevati pot po tangenti na centifugalni krog. To vsak trenutek. Vendar je sedež že malenkostno spremenil smer. Da bi se mu astronavtovo telo pridružilo na novem kurzu, je sedež moral predati ustrezen sunek sile, ki je bil enak tej spremembi gibalne količine. Sila vedno pride od telesa na telo - in se nasprotno enaka vrača.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Thomas ()


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Fizikalna naloga (gibalna količina)

Oddelek: Šola
133244 (1862) Brasi10
»

Kolo in ravnotežje

Oddelek: Loža
413049 (2021) ABX
»

enačba

Oddelek: Znanost in tehnologija
181790 (945) kitzbrado
»

[fizika] naloga

Oddelek: Šola
81926 (1926) tx-z
»

Fizika-gravitacija

Oddelek: Šola
52110 (2014) Genetic

Več podobnih tem