» »

Vračilo blaga kupljenega preko interneta?

Vračilo blaga kupljenega preko interneta?

1
2
3 4 5

IceIceBaby ::

Tole glede embalaže je stvar debate in obstajajo različne interpretacije.

Po nekaterih razlagah je embalaža del produkta. To je očitno pri npr. "blister" packih, kjer moraš embalažo uničiti, če želiš izdelek uporabiti.

Poleg tega 43.č člen pravi tudi:

2. pri pogodbah, katerih predmet je blago, ki je bilo izdelano po natančnih navodilih potrošnika, ki je bilo prilagojeno njegovim osebnim potrebam, ki zaradi svoje narave ni primerno za vračilo, ki je hitro pokvarljivo ali kateremu je že potekel rok uporabe;


Kaj je primerno za vračilo? Uporabljen brivnik bi z lahkoto padel v to kategorijo. Prenosnik, ki mu je zaradi raztrgane embalaže padla vrednost za vsaj 10% tudi.

Tale člen je napisan zelo slabo. Kupci so 100% zaščiteni tudi v primerih, ko je jasno, da gre za namerno povzročitev škode.

kmetek ::

Zakon je potreben popravkov, žal naša vlada in parlament so sami glupani. Če artikel kasneje lahko prodaš neopazno za isto ceno, ni sile.
Sam kaj ko moraš potem dajat 5-10% popusta, pri spletnih trgovinah je to samomor.

VelikiTun ::

kmetek je izjavil:

Sam kaj ko moraš potem dajat 5-10% popusta, pri spletnih trgovinah je to samomor.
To je pač del tveganja, ki ga je potrebno ob odprtju spletne trgovine vzeti v zakup.
Fizična trgovina prav tako tvega, da vseh dobavljenih artiklov ne bo prodala. Poleg vsega ima na voljo še kak razstavni produkt, ki ga tudi ne more prodati po polni ceni.

Zgodovina sprememb…

BALAST ::

Kmetek zakaj je ta zakon potreben popravkov?
Ščiti kupca na ta način, da ni potrebno vlagat vedno zasebne tožbe za vsako laž, ki mu jih naloži prodajalec (ki ima interes da proda, medtem ko njegov delodajalec zasluži).

Če pa se z dobavitelji ne znate trgovci dogovorit o zamenjavi odprtega artikla za neodprtega, ste pa res nesposobni delat kaj drugega kot nategovat stranke.
"You may fool all the people some of the time;
you can even fool some of the people all the time;
but you can't fool all of the people all the time."

kmetek ::

Saj to je redkost. Smo že menjali zvočnike v fizični trgovini ali vračali denar, ni sile. Se ne splača kregati, seveda pogoj je ohranjena embalaža do neke mere kot v primeru zvočnikov ni treba nič rezati....imaš pa miške, ki moraš zrezati ven itd...potem pa jeba ;((
Samo kakor je para-site že napisal.....nezadovoljne takoj na forum, zadovoljne pa ob svetem nikoli ;)

BALAST: Če pa se z dobavitelji ne znate trgovci dogovorit o zamenjavi odprtega artikla za neodprtega, ste pa res nesposobni delat kaj drugega kot nategovat stranke.

Pa probaj ti če tok pametuješ. Odpri ti s.p. pa prodajaj pa "nateguj" stranke, saj nam trgovcem je to primarno delo, po tvoje?

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: kmetek ()

BALAST ::

Zadovoljne se ti pa vrnejo v trgovino še po kaj drugega... your profit!
"You may fool all the people some of the time;
you can even fool some of the people all the time;
but you can't fool all of the people all the time."

IceIceBaby ::

VelikiTun, je res po eni strani. Po drugi strani pa ni ravno fer, da zakon omogoča "brezplačno 30 dnevno izposojo". (14 dni za odstop od pogodbe + 15 dni za vračilo).

Poglej primer, kako spraviti na kant manjšega prodajalca. Nekdo v spletni trgovini naroči prenosnik za 1500€. Nekega hudega HPja, ki se jih na leto proda 5 v Sloveniji. Po 14 dneh se stranka odloči, da izdelka pač ne potrebuje več. Pomožnosti v strgani embalaži ga vrne prodajalcu. Dobavitelj ga ne vzame nazaj, ker za B2B veljajo drugačni pogoji.

Takšna trgovina mora prodati cca 30 povprečnih prenosnikov, da pokrije škodo, ki si jo naredijo z enim takim vračilom.

Zadovoljne se ti pa vrnejo v trgovino še po kaj drugega... your profit!


Seveda, stranke, ki ti vrnejo v povprečju 30% izdelkov so res zlata vredne :)

kmetek ::

In tako je super tudi delati hehe.

IceIceBaby: sploh pa kake procesorje odpreti škatlo, vržt stran, ga navit do amena pa potem vračat :D

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: kmetek ()

VelikiTun ::

IceIceBaby je izjavil:

VelikiTun, je res po eni strani. Po drugi strani pa ni ravno fer, da zakon omogoča "brezplačno 30 dnevno izposojo". (14 dni za odstop od pogodbe + 15 dni za vračilo).

Poglej primer, kako spraviti na kant manjšega prodajalca. Nekdo v spletni trgovini naroči prenosnik za 1500€. Nekega hudega HPja, ki se jih na leto proda 5 v Sloveniji. Po 14 dneh se stranka odloči, da izdelka pač ne potrebuje več. Pomožnosti v strgani embalaži ga vrne prodajalcu. Dobavitelj ga ne vzame nazaj, ker za B2B veljajo drugačni pogoji.

Takšna trgovina mora prodati cca 30 povprečnih prenosnikov, da pokrije škodo, ki si jo naredijo z enim takim vračilom.
Saj glede tega se strinjam.
Doslej ob nakupu preko spleta nisem vračal niti enega izdelka, ker sem se pred naročilom pozanimal o lastnostih.
Izjema je bila pred leti neka torbica za fotoaparat, ki sem jo v fizično trgovino vrnil manj kot uro po nakupu. Prodajalec ni nič kompliciral in je vrnil gotovino, čeprav bi vračilo lahko zavrnil ali pa mi dal le bone.

Pithlit ::

para-site je izjavil:

Zgodba se spremeni, če je embalaža poškodovana in ima artikel znake uporabe. V tem primeru je težava v tem, da takšnega artikla ni možno več prodati kot nov artikel, ampak moramo tak artikel prodati kot razstavni eksponat. Za te primere obstaja znižana vrednost artikla.

Smola. Po zakonu lahko nepoškodovan (brez znakov uporabe) izdelek vrnem v 15 dneh od dneva odstopa od pogodbe. Brez da bi mi bilo treba navajati kakršnekoli razloge. Lahko jih vrnem preprosto zato ker se barvno ne ujema s tisto kopijo (iz laserskega printerja za 100EUR) picasove slikce na steni. Tudi brez kakršnekoli embalaže.

Jeba ja. Ampak tako je.

Da mora kupec navajat neke člene je pa svetovna glupost. Samo za primer... pri mimovrste sem kupila komplet hišni kino. Pride stvar k meni, odpakiram (na embalažo sicer pazim kolikor se da...) in sestavim. Stestiram zadevo in mi zvok ni prav nič pasal. Pošljem mail na mimovrste in situacijo razložim ("zvok mi ni všeč") ter če lahko vrnem samo zvočnike ker ostalo mi je bilo pa všeč. Problem? Kje pa... pošljem nazaj, dobim dobropis... par dni za tem nabavim nove zvočnike. Če bi zahtevala kupnino (oz. del te) bi jo pa tudi dobila.
Life is as complicated as we make it...

IceIceBaby ::

Smola. Po zakonu lahko nepoškodovan (brez znakov uporabe) izdelek vrnem v 15 dneh od dneva odstopa od pogodbe. Brez da bi mi bilo treba navajati kakršnekoli razloge. Lahko jih vrnem preprosto zato ker se barvno ne ujema s tisto kopijo (iz laserskega printerja za 100EUR) picasove slikce na steni. Tudi brez kakršnekoli embalaže.


Tukaj se zakomplicira. Nekdo bi lahko trdil, da je embalaža del izdelka in s tem, ko uničiš embalažo poškoduješ izdelek.

Podobna debata je že bila na slo-techu, ko smo se prerekali o tem ali lahko vrneš uporabljen toner za printer. Takrat sem pisal na TIRS pa sem objavil tudi njihov odgovor, ki je enako dvoumen kot nekateri deli zakona.

Ziga Dolhar ::

para-site :)

para-site je izjavil:

Spomnem se zgodbe iz pred nekaj let, ko je goreč zagovornik brezpogojne možnosti vračila kupil toner pri enem večjih spletnih trgovcev in dobil artikel z odprto embalažo in dlako v tonerju. Z vsem gnevom je jasno to takoj napisal na forum in seveda dosegel vračilo denarja pri dotičnem podjetju. Pri tem ga celo podpiram, saj bi enako ravnal tudi sam.


Si me pa našel ;). Jaz mimogrede pri tem istem podjetju še vedno redno kupujem računalniško robo. Tudi zaradi tega, ker so takrat korektno popravili svojo (sicer težko opravičljivo) napako. Nimam problema s tem, da (Mimovrste) ponavadi niso najcenejši.


para-site je izjavil:

Ker se ravnam po teh načelih se mi tudi pri našem delu ne zdi prav, da sprejmemo nazaj prav vse, kar nam stranke želijo vrniti, če ni več v novem stanju, ker ne želim, da naša trgovina postane mesto trgovanja z rabljeno robo. Tako kot je nekdo pred mano napisal primer vračila rabljenega brivskega aparata kot ta zgodba s tonerjem in dlako sta samo delček neke zgrešene splošne aplikacije (na vse vrste proizvodov) zakona, ki je bil pisan zelo na splošno v času Neckermann-ove telefonske prodaje in predvsem s tekstilnimi izdelki v mislih in ne ureja situacij pri sodobnem trgovanju prek interneta. S tem mislim ravno na to, da imam pomislek, kako bi si, če bi bil ženska, kupil erotični pripomoček v spletni trgovini, če ne vem, koliko ljudi si ga je pred mano že nekam porivalo. Ampak dokler se ljudje teh stvari ne vprašajo, bo zgleda tržišče prebavilo prav vse še najbolj odvratne primere. Mi ne želimo biti del te zgodbe(morda zato tudi ne prodajamo erotične opreme):D.


Predvsem se kot profesionalne osebe na trgu zavedate zakonske ureditve in realnih tveganj, ki jih vam prinaša. Praviloma jih vračunate v ceno izdelka - tudi če zaradi tega niste "najcenejši".

V konkretnem primeru je vaša napaka ena sama in precej lahko odpravljiva/preprečljiva v prihodnosti. Ali je bil vaš zaposleni nepoučen, ali pa je e-mail spisal preveč na hitro in s slabim premislekom o "PR-učinkih". Namesto telegrafskega sporočila bi lahko odgovorili z navedbo pravice kupca (odstopno upravičenje, rok) in nadaljevali z "vendar mora biti izdelek ... [nepoškodovan, v nezmanjšani količini]" ter za začetek vsaj prikazali neko pozitivno pripravljenost na komunikacijo. Nasprotno, v prvem sporočilu ste najprej zapisali, da "rabljenih zvočnikov ne morete jemati nazaj", in dodali res izjemno (zakonsko in PR-ovsko) neposrečen odgovor: d aso taka "pravila distributerjev".

Kaj dafak so "pravila distributerjev" in kako naj bi ta vplivala na pravico potrošnika?

V drugem odgovoru ste, namesto da bi poskusili (vidno razjarjenega) kupca pomiriti in mu pojasniti, v čem je težava, odgovorili s še eno trditvijo v direktnem nasprotju z zakonom - da odstopno upravičenje velja za "neuporabljene" artikle. Auč.

In ko vas nekateri kritiziramo - vas ravno zaradi tega, ker ste kupcu nekaj zatrdili v direktnem nasprotju z zakonom.

In ravno ta slab PR vas (in vsakega prodajalca) lahko stane več kot bi prihranili. Škoda, funtech ima na Slotechu, po komentarjih v ostalih temah sodeč, precej dober ugled.

p.s. Mimogrede - zakonski rok za odstop od pogodbe je 14 dni, vi pa na spletni strani ponujate 15 dni. (To je "v breme" vam, saj kupcem ponujate več kot bi jim morali ;-).) Določba glede "nenapovedanega enostranskega odstopa" je tudi precej zastraševalna in v nasprotju z zakonom, po katerem ima kupec pravico do odstopa vse od sklenitve pogodbe do 14 dni po pravilni izpolnitvi z obvestilom o pravicah po ZVPot. Verjetno tistih 30 EUR znaša več kot znašajo stroški vračanja po pošti, ki bi sicer bremenili kupca. Glede "stroškov poškodovane embalaže" nisem povsem prepričan, a možno da sem že videl stališča Sodišča EU, ki take stroške celo dovoljuje. Ne dam pa roke v ogenj.

p.p.s.: tista grozna plastična embalaža, ki jo moraš povsem uničiti, da sploh prideš do izdelka - je obupen fejl. Vendar embalaža != izdelek in bi se poskusi uporabe čimbolj zajebane embalaže z namenom, da se obide pravico potrošnika do vrnitve izdelka slabo končali, predvsem stroškovno za prodajalce.
https://dolhar.si/

fosil ::

Da mora kupec navajat neke člene je pa svetovna glupost. Samo za primer... pri mimovrste sem kupila komplet hišni kino. Pride stvar k meni, odpakiram (na embalažo sicer pazim kolikor se da...) in sestavim. Stestiram zadevo in mi zvok ni prav nič pasal. Pošljem mail na mimovrste in situacijo razložim ("zvok mi ni všeč") ter če lahko vrnem samo zvočnike ker ostalo mi je bilo pa všeč. Problem? Kje pa... pošljem nazaj, dobim dobropis... par dni za tem nabavim nove zvočnike.

Zato pa imaš potem na tem forumu tudi temo, kjer se ljudje pritožujejo da so pri mimovrste dobil rabljeno robo.
Tako je!

para-site ::

Glede odgovorov stranki sprejmem kritike, bi lahko spretneje formuliral...
Glede tega, da je spletni trgovec popravil napako tudi ne dvomim. Trdim le, da mi ne bi bilo v veselje niti v ponos, da bi takšne artikle pošiljali strankam.
14 dni ali 15 ni bistveno, sicer pa hvala za nasvet:D
Odstop od nakupa pa je letošnja pogruntavščina saj prav letos eskalira število spletnih naročil predvsem podjetij, ki artikle naročijo, pustijo, da poteče 1h rok za preklic, dobijo ponudbo in potem nikoli ne plačajo ponudbe. Stanje v gospodarstvu je očitno doseglo dno, sodeč tudi po odzivu ljudi, ko jih poklićeš in spomneš, da so opravili naročilo blaga. Običajno smo mi čudni, ker pričakujemo nakazilo.:D

šernk ::

p.s. Mimogrede - zakonski rok za odstop od pogodbe je 14 dni, vi pa na spletni strani ponujate 15 dni.


če niso v kratkem kaj spreminjali je 15 dni

(2) Če je podjetje v celoti izpolnilo obveznost iz 43.c člena tega zakona, teče rok za uveljavljanje pravice iz prvega odstavka tega člena pri dobavi blaga od dneva, ko je potrošnik sprejel blago, pri opravljanju storitev pa z dnem sklenitve pogodbe ali z dnem, ko je podjetje izpolnilo to obveznost, če je bila ta obveznost izpolnjena po sklenitvi pogodbe.

(3) Če podjetje izpolni svojo obveznost iz 43.c člena po dobavi blaga, začne teči petnajstdnevni rok za odstop od pogodbe naslednji dan po dnevu izpolnitve te obveznosti, če še ni pretekel rok treh mesecev iz naslednjega odstavka.


drugače pa pravilno ugotovljeno, dober glas gre počasi a vztrajno naprej, slab pa gre hitro na vse konce in mu je težko slediti, tako je tudi prav. Dobro ime se je vedno pridobivalo počasi in se ga hitro izgubilo.

vas pa trgovce v tem primeru popolnoma razumem, saj sem tudi že sam iz strani mimovrste kupil NOV izdelek z očitnimi znaki uporabe (dobro viden prstni odtis POD zaščitno folijo, kar pomeni da je nekdo zadevo že imel montirano in testirano ter se nato premislil in vrnil) in točno ta izdelek sem potem sam tudi edinkrat karkoli vrnil nazaj, pa zaradi napačnega opisa ne pa zaradi prstnega odtisa).

osebno zaradi te teme ne bom nič manj kupoval pri funtech, ker tako ali tako, ne mislim nič vračati in me to še najmanj skrbi, bolj je pomembno da če piše dobavni rok 2 dni da čakam 2 dni in ne dva meseca, s tem da te vsake 14 dni obveščajo da izdelka še vedno ni. Naj se pove v roku 2 dni da izdelek bo prišel čez 1 mesec in ga osebno naročim iz tujine.
In general, high velocity doesn't produce harmful injuries.
But what is dangerous is the high acceleration
or deceleration given at a certain time interval.

first_line ::

Zakaj se trgovin pri nas ne hvali: Ker kupic dobi zmeraj slabše od 1:1.

Ogromno naročam iz tujine in vedno se počutim da sem dobil več kot sem plačal:

>Kupim s Kitajske 5 tranzistorjiv- dobim jih 6 pa še 10% popusta za naslednje naročilo.
>Kupim šampon iz USA- ga dobim, zraven še ena instantna kava, lesen kemični svinčnik, da ne omenjam da je bila poštnina nižja kot pa pri nas.
>Kupim kilo kapsul z ribjem oljem in par drugih prehrambenih dodatkov iz UK- pred plačilom mi ponudi zastonj kilo proteinov (seveda je ptt spet nižja kot pri nas)
>Kupim 16 GB microSD Class 10 iz UK eBaya- jo testiram in mi prenaša samo 14 mb/s in na njihovi strani piše da zadnja zaloga teh kartic dosega 16mb/s. Jim pišem na mail da sem zadovoljen, le da naj preverijo ker očitno nova zaloga ne dosega več 16mb/s (hotel sem le sodelovati iz hvaležnosti) in se mi ti 'čehi' opravičujejo kot zmešani, da mi takoj menjajo in lahko zastonj še en USB ključ šenkajo... sem jih komaj prepričal da nočem nič, da sem že dal 5 zvezdic, da za njih dam roko v ogenj...

Pa da ne naštevam, upam da vam je jasno kdaj se bo hvalilo slovenske trgovine. Dokler bojo svojim kupcem lagali o njihovih zakonskih pravicah, jih obravnavali kot nesposobne bebce in tako naprej v takem stilu- pohval ne bo!

Ziga Dolhar ::

para-site: potem imate pa mal večji problem. Namreč, na linkani strani ("Vračilo blaga") na koncu piše, da določbe "tega poglavja" [pri čemer ni povsem jasno, kaj je mišljeno s "tem poglavjem"] ne veljajo za PO. Ali je s to izključitvijo mišljen tudi odstavek o "nenapovedanem predčasnem odstopu"? Če je - potem "velja za potrošnike" [kar je sporno!], ne velja pa za podjetja [za katera bi lahko] - kar se mi zdi da je ravno v nasprotju s tem, kar želite doseči!
https://dolhar.si/

Ziga Dolhar ::

šernk je izjavil:

p.s. Mimogrede - zakonski rok za odstop od pogodbe je 14 dni, vi pa na spletni strani ponujate 15 dni.


če niso v kratkem kaj spreminjali je 15 dni

(2) Če je podjetje v celoti izpolnilo obveznost iz 43.c člena tega zakona, teče rok za uveljavljanje pravice iz prvega odstavka tega člena pri dobavi blaga od dneva, ko je potrošnik sprejel blago, pri opravljanju storitev pa z dnem sklenitve pogodbe ali z dnem, ko je podjetje izpolnilo to obveznost, če je bila ta obveznost izpolnjena po sklenitvi pogodbe.

(3) Če podjetje izpolni svojo obveznost iz 43.c člena po dobavi blaga, začne teči petnajstdnevni rok za odstop od pogodbe naslednji dan po dnevu izpolnitve te obveznosti, če še ni pretekel rok treh mesecev iz naslednjega odstavka.


drugače pa pravilno ugotovljeno, dober glas gre počasi a vztrajno naprej, slab pa gre hitro na vse konce in mu je težko slediti, tako je tudi prav. Dobro ime se je vedno pridobivalo počasi in se ga hitro izgubilo.

vas pa trgovce v tem primeru popolnoma razumem, saj sem tudi že sam iz strani mimovrste kupil NOV izdelek z očitnimi znaki uporabe (dobro viden prstni odtis POD zaščitno folijo, kar pomeni da je nekdo zadevo že imel montirano in testirano ter se nato premislil in vrnil) in točno ta izdelek sem potem sam tudi edinkrat karkoli vrnil nazaj, pa zaradi napačnega opisa ne pa zaradi prstnega odtisa).

osebno zaradi te teme ne bom nič manj kupoval pri funtech, ker tako ali tako, ne mislim nič vračati in me to še najmanj skrbi, bolj je pomembno da če piše dobavni rok 2 dni da čakam 2 dni in ne dva meseca, s tem da te vsake 14 dni obveščajo da izdelka še vedno ni. Naj se pove v roku 2 dni da izdelek bo prišel čez 1 mesec in ga osebno naročim iz tujine.


So spreminjali :). Novela ZVPot-C z decembra 2007:

10. člen

V prvem odstavku 43.č člena se v prvem stavku beseda "petnajstih", nadomesti z besedo "štirinajstih" in se za drugim stavkom doda stavek, ki se glasi: "Pri pogodbah o finančnih storitvah rok za odpoved ne začne teči, dokler podjetje ne izpolni obveznosti iz tretjega odstavka 43. c člena tega zakona.".

V tretjem odstavku se beseda "petnajstdnevni" nadomesti z besedo "štirinajstdnevni".
https://dolhar.si/

para-site ::

Ziga Dolhar je izjavil:

para-site: potem imate pa mal večji problem. Namreč, na linkani strani ("Vračilo blaga") na koncu piše, da določbe "tega poglavja" [pri čemer ni povsem jasno, kaj je mišljeno s "tem poglavjem"] ne veljajo za PO. Ali je s to izključitvijo mišljen tudi odstavek o "nenapovedanem predčasnem odstopu"? Če je - potem "velja za potrošnike" [kar je sporno!], ne velja pa za podjetja [za katera bi lahko] - kar se mi zdi da je ravno v nasprotju s tem, kar želite doseči!


Sem obrnil vrstni red, sedaj je bolj smiselno urejeno in bi moralo zdržati.

Pithlit ::

fosil je izjavil:

Zato pa imaš potem na tem forumu tudi temo, kjer se ljudje pritožujejo da so pri mimovrste dobil rabljeno robo.

In? Kdor ni zadovoljen lahko zadevo preprosto vrne in je mir. Kje je problem? Mogoče v tem da raje zganjajo galamo kot pa da zadevo rešijo?

Pa ima mimovrste en tak lep razdelek kjer prodajajo ravno to robo z malenkost večjim popustom. Zase lahko z gotovostjo rečem da me boli patak za embalažo, važno da je izdelek brezhiben. Če je zaradi tega cenejši pa toliko boljše.

Pa ne spomnim se kdaj sem nazadnje prek interneta dobila karkoli v original embalaži (recimo iz kitajske, pa UK, pa nemčije...) skoraj vse pride v bubblewrap paketku. In ja, je ceneje zaradi tega. Pa pokvarjeno ni bilo še nič (polomljeno ja, ampak so zamenjali v trenu oka. Tudi DDR mat so mi zamenjali brez kakršnihkoli problemov ker je eden crknil v roku 3h dni... niti nazaj mi ni bilo treba pošiljat). Konkurenca od 'zunaj' pač stvari obvlada, je hkrati cenejša (v premnogih primerih) in bolj fleksibilna. Pogosto pa tudi, po mojih izkušnjah, hitrejša! Da ne omenjamo poštnine ki je, roko na srce, pri nas nenormalno visoka.
Life is as complicated as we make it...

Brias ::

first_line je izjavil:

Zakaj se trgovin pri nas ne hvali: Ker kupic dobi zmeraj slabše od 1:1.

Ogromno naročam iz tujine in vedno se počutim da sem dobil več kot sem plačal:

>Kupim s Kitajske 5 tranzistorjiv- dobim jih 6 pa še 10% popusta za naslednje naročilo.
>Kupim šampon iz USA- ga dobim, zraven še ena instantna kava, lesen kemični svinčnik, da ne omenjam da je bila poštnina nižja kot pa pri nas.
>Kupim kilo kapsul z ribjem oljem in par drugih prehrambenih dodatkov iz UK- pred plačilom mi ponudi zastonj kilo proteinov (seveda je ptt spet nižja kot pri nas)
>Kupim 16 GB microSD Class 10 iz UK eBaya- jo testiram in mi prenaša samo 14 mb/s in na njihovi strani piše da zadnja zaloga teh kartic dosega 16mb/s. Jim pišem na mail da sem zadovoljen, le da naj preverijo ker očitno nova zaloga ne dosega več 16mb/s (hotel sem le sodelovati iz hvaležnosti) in se mi ti 'čehi' opravičujejo kot zmešani, da mi takoj menjajo in lahko zastonj še en USB ključ šenkajo... sem jih komaj prepričal da nočem nič, da sem že dal 5 zvezdic, da za njih dam roko v ogenj...

Pa da ne naštevam, upam da vam je jasno kdaj se bo hvalilo slovenske trgovine. Dokler bojo svojim kupcem lagali o njihovih zakonskih pravicah, jih obravnavali kot nesposobne bebce in tako naprej v takem stilu- pohval ne bo!


http://www.monitor.si/clanek/realne-nev...

Realne nevarnosti virtualnih nakupov

Oktober 2007 - Arnold Marko

Nakupovanje po spletu je postalo za marsikoga že povsem normalen način kupovanja izdelkov. Tako se izognemo neskončnim površinam nakupovalnih centrov, nepregledni množici različnih izdelkov, bombardiranju z dodatnimi "ugodnostmi", izgubi časa z obiskom trgovine, izdelki pa so dostavljeni kar na naš naslov. Nič čudnega, da te sisteme uporabljajo predvsem računalniško bolj "pismeni" ljudje, toda zaradi ugodnih cen so spletne trgovine vse bolj priljubljene tudi med manj veščimi uporabniki spleta. Oboji pa se lahko, če so nepazljivi, kar pošteno opečejo.

No, pa si predstavljajte, da se lepega dne odločite kupiti novo kamero. V času, ko se v ospredje prebija format HDV, pač ne želite zaostajati in se zadovoljiti z "mizerno" ločljivostjo kamer PAL. Po številnih prebranih preizkusih, opisih, tehničnih specifikacijah in tehtnem premisleku (ker se pač nikakor ne štejete med neozaveščene potrošnike), se odločite za model, ki po vašem mnenju najbolj ustreza vašim potrebam in s ceno posega nekako na gornjo mejo vsote, ki ste jo še pripravljeni odšteti za kamero. In ker živite v skladu s časom in želite kar najbolj izkoriščati prednosti enotnega trga znotraj Evropske unije, svoje iskanje prodajalca seveda ne omejite zgolj na majhen in s ponudbami omejen slovenski trg. Še posebej, ker vaša kamera ne spada ravno med izdelke široke potrošnje, ki bi jih lahko kupili kjerkoli in kadarkoli, temveč sodi k specialni tehnični opremi, ki je pri nas ponavadi povezana z višjimi distribucijskimi stroški in dodatnimi maržami. V iskanju najugodnejše ponudbe se (ker ste pač sodoben človek) napotite v splet in najdete ponudbo, ki je za dobrih deset odstotkov cenejša od najboljše (zbarantane) ponudbe pri nas, poleg tega pa vam spletni prodajalec obljublja, da je izdelek takoj dobavljiv, medtem ko naš edini (vsaj najdeni) prodajalec potrebuje vsaj tri tedne, da bi se izdelek znašel v vaših rokah. Ker kamero potrebujete čim prej in ker se ne utapljate niti v denarju niti v morju domoljubnih čustev, se racionalno odločite za tujega ponudnika. Ne nazadnje smo na enotnem trgu, trgovina je iz nemške dežele "reda in discipline", spletna stran se bohoti z nekaterimi varnostnimi certifikati, ki jih izdajajo resne institucije, nakup pa lahko tudi zavarujete. Ker plačilo po povzetju iz tujine ponavadi ni mogoče, nakažete denar na račun podjetja in potem čakate.

Certifikati o varnosti nam lahko pomagajo pri izbiri zanesljivega ponudnika.

In čakate. Taki denarni prenosi v tujino sicer ponavadi trajajo nekaj dni, nekaj dni pa vzame tudi odpošiljanje in dostava izdelka na dom. Kak teden čakanja zato ni nič čudnega, a ker ste navajeni, da vas podjetja obvestijo o tem, da so dobila denar na svoj račun (to traja od dva do tri dni), kljub temu preverite, kako je kaj z denarjem in dobavo. In ne zgodi se nič. Jezni, ker se na drugi strani očitno nihče ne ukvarja z vami, povprašate še enkrat in po dobrem tednu dni dobite odgovor knjigovodkinje, da vašega denarja še ni. "Dobro," si rečete in nekaj dni zatem preverite še enkrat, a odgovor ostaja enak. Začudeni nad počasnostjo svoje banke povprašate tudi pri njih, a vam zagotovijo, da naj bi bilo z njihove strani vse v redu, tako da z nakazilom podjetju morda zamuja nemška banka. To naj bi nekatere banke včasih počenjale, ker je čas pač denar. Čeprav gre za eno večjih nemških bank (namreč poštno), razlago "kupite" in čakate naprej in vztrajno sprašujete knjigovodkinjo, kako je z nakazilom. No, po dobrih 14 dneh imate čakanja dovolj. Odpravite se na svojo banko in tam vam še enkrat povedo, da je bila z njihove strani transakcija opravljena in da je to, kar se tiče njih, vse. Obrniti se morate na nemško banko, a se le "vrnite", če boste potrebovali "uradno" pomoč s strani svoje banke, pristavijo. Nemudoma stopite v stik z nemško banko in tam vam prijazno povedo, da zaradi zaupnosti podatkov na vaše vprašanje o tem, ali je bila transakcija izvedena, ne morejo odgovoriti brez izrecne zahteve s strani vaše banke. No, med vrsticami vam povedo, da se v primeru, če se vam zdi, da ste ogoljufani, obrnite na policijo, sicer pa naj bi o poteku transakcije dovolj povedalo sporočilo SWIFT. In ker to potrjuje izvedbo transakcije in ker imate čakanja že rahlo dovolj, še preden vrnete žogo svoji banki, napišete sporočilo trgovini oziroma zdaj že dobro znani knjigovodkinji in ji zagrozite, da boste vse skupaj predali policiji in uradom, ki naj bi skrbeli za zaščito potrošnikov v EU in Nemčiji. Glej ga zlomka, že naslednji dan se vaš denar "čudežno" najde na računu podjetja. Razlog, da je bil doslej neodkrit, naj bi bil elektronski sistem poslovanja, ki iz neznanega razloga nakazila ni pripisal vašemu nakupu. Stisnete zobe, požrete slino, izrečete nekaj krepkih na rovaš programerjev in se pomirite. Še dobro, da se je našel.

In spet čakate. Po nekaj dneh preverite, kaj se dogaja, in iz trgovine vam sporočijo, da izdelka ne morejo poslati, ker ga trenutno ni na zalogi. Ker ste siti čakanja, zahtevate, da vam izdelek pospešeno dostavijo ali pa stornirajo naročilo in vrnejo denar. Naslednji dan vam sporočijo, da jim je vendarle uspelo dobiti eno kamero in da so jo odposlali z dostavno službo DHL. Pomirjeni, ker se je vse skupaj vendarle premaknilo, se zopet prepustite čakanju ...

In spet čakate. Po nekaj dneh preverite, kako je s pošiljko in ali vam morda ne bi vsaj sporočili kakšne sledne kode, s katerimi dostavne službe ponavadi omogočijo pregled nad tem, kje je neka pošiljka v danem trenutku. In spet čakate, tokrat na odgovor, a ga ni in ni. In spet zagrozite in potem po dobrem mesecu dni, odkar ste naročili izdelek, dobite sporočilo, da pošiljka ni šla naprej in da ni jasno, zakaj, in da to raziskujejo. Ker imate vsega dovolj, seveda zahtevate vračilo denarja. Mine spet nekaj dni, vmes se oglasi tudi zavarovalnica, pri kateri ste zavarovali svoj nakup, in vas prijazno povpraša, ali je vse v redu. Ker ni, poprosite tudi njih, naj posredujejo v trgovini, in res že naslednji dan (to je nekako 33 dni po dnevu nakupa) dobite zagotovilo, da bo denar vrnjen in da sporočite podatke o svojem računu. To nemudoma storite, zagotovijo vam, da bo denar vrnjen in ...

Spet čakate ... Mine nekaj dni, denarja pa ni in ni. Jezno pisarite trgovcu in čez nekaj dni dobite sporočilo, da je trgovina šla v stečaj. Pravzaprav je šla v stečaj že več kot teden dni prej, torej še v času, ko ste se z njimi še vedno "prijateljsko" menili o tem, ali naj blago pošljejo ali naj vam vrnejo denar.

Spletna trgovina lahko postreže tudi z neprijetnim presenečenjem, na primer stečajem.

Ker kamere HDV nikakor niso poceni igrače, vas oblije mrzel pot, noge se vam zmehčajo in vaše življenje se nemudoma skrajša za nekaj dni, ki vam jih pobere stres. Po nekaj dneh se pomirite, obvestite zavarovalnico in le upate, da je bolj resna kot trgovec. Izkaže se, da je res, in po še dobrem mesecu čakanja zaradi administrativnih razlogov vam na račun povrnejo denar z naslova zavarovanja. Ker je kamera sicer dražja od maksimalnega zneska, ki ga lahko zavarujete, imate še vedno nekaj sto evrov izgube, a odvali se vsaj večji odkrušek od skale, ki ste jo nosili na srcu. Še kar srečen konec nesrečne zgodbe, si rečete, pokličete slovenskega uvoznika in naročite kamero. Plačate nekoliko več, čakate še nekaj tednov in kamero dobite, plačate pa jo tako ali tako ob prevzemu in še človeku lahko pogledate v oči in mu stisnete roko. Ah, ta krasni občutek fizičnega sveta.
Iz virtualnega v realnost

Zgodba ni izmišljena in se je dejansko zgodila piscu teh vrstic. Trgovina se je imenovala DHS Mediafox, zavarovalnica Trusted Shops, vseh drugih pa raje ne omenjamo, ker se z njimi tako ali tako ukvarjajo druge institucije, ki jim je bil primer predan (ker gre verjetno kar za goljufijo). Seveda pa se podobne zgodbe v virtualnem svetu odvijajo tako rekoč vsak dan in lahko se zgodijo komurkoli. Ob razmahu spletne trgovine se zato ponuja vprašanje, kako varni smo v resnici, kadar kupujemo po tej poti, in kako lahko kot potrošniki uveljavljamo svoje pravice, oziroma se ustrezno zaščitimo, da bi bil čim manj izpostavljeni možnosti zlorabe.

Tudi enotni trg Evropske unije seveda nima nobenega resnega smisla, če tudi potrošniki ne morejo do blaga povsod na tem trgu enako, kot lahko počnejo na domačem trgu, in če niso zaščiteni v enakem obsegu kot ob nakupu doma. In prav to še posebej velja za nakupe prek spleta. Poleg večje krajevne oddaljenosti in dejstva, da kupujemo iz druge države, namreč splet doda prodajalcu še določeno anonimnost in možnost manipulacije oziroma zmožnost, da virtualno predstavi svojo ponudbo na način, ki ne ustreza resničnemu stanju. Tako se v spletu znajdejo mamljive, cenovno zelo ugodne ponudbe različnih izdelkov, katerih cena je pogosto tudi za četrtino nižja od cene, ki jo najdemo v "domačih logih".
Poceni, ceneje, najceneje ...

Cena je pač pomembna, glede nanjo izberemo trgovca, pa naj gre za cene mlečnih izdelkov v katerem izmed super mega trgovskih centrov ali za ceno dragih elektronskih ali drugih naprav. Seveda pa je spletnih trgovin zelo veliko in skorajda nobena ne pošilja v naše nabiralnike letakov o svojih posebnih ponudbah, zatorej se je treba skozi virtualno džunglo prebijati drugače. V ta namen so se v spletu ustvarili iskalniki ali primerjalniki cen. Gre za iskalnike, ki so specializirani za iskanje cen različnih vrst blaga pri različnih ponudnikih. Večinoma so ti iskalniki na vrhu zadetkov, če uporabnik, denimo, "pogugla" ime izdelka v kombinaciji z besedami, kot so "buy, price, kaufen" ipd. Taki "primerjalniki" so, denimo, angleški Pricegrabber, Epinions ali Dealtime, pa nemški Ciao, Slashcam, Idealo itd. V bistvu je takih sistemov toliko, da je težko reči, kateri je najboljši, saj prav na nobenem ne boste našli vseh trgovin, niti vseh izdelkov, ki bi jih morebiti iskali. Jih pa večina ponuja možnost ovrednotenja tako izdelka kot tudi trgovine, v kateri kupujete. Seveda pa ocene, ki jih podajajo uporabniki, nikakor niso preverjene, tako da velja za izdelke še vedno preveriti kak bolj verodostojen vir (denimo našo revijo). Podobno velja tudi za same trgovine. Pravzaprav tu velja še večja previdnost. Ocene je namreč kaj lahko "napihniti" na boljšo vrednost, pa četudi mnenja o sebi poda kar sam trgovec. Zato se bolj splača pogledati negativne kakor pozitivne ocene, večje število utemeljenih negativnih ocen pa je gotovo dober razlog za premislek o nakupu pri kakem drugem ponudniku.

V naslednjem koraku se ponavadi znajdemo na sami strani spletne trgovine. Čeprav je prvi odziv povprečnega uporabnika spleta, da resnost neke strani ocenjuje po njenem videzu, pa je to pri spletnih trgovinah lahko kaj klavrno početje. Videz pač v življenju pogosto vara - virtualno ali fizično, na koncu je rezultat pogosto še kako resničen. Zato velja več pozornosti nameniti temu, koliko varnosti pravzaprav ponuja spletna trgovina, prek katere nameravamo opraviti nakup. Najprej so tu gotovo pogoji poslovanja. A roko na srce, kdo pa se res kdaj prebija skozi množico paragrafov, katerih "skrite podrobnosti" bi bržkone še pravniki odkrivali vsaj kak mesec? Velja pa si ogledati, ali so na strani vsaj podatki o lastništvu, registraciji in kontaktnih podatkih, saj so ti podatki obvezni. Če jih ni, je bolje iti drugam, na pomanjkljivosti pa lahko opozorite katero od organizacij za varstvo potrošnikov v državi (če ste seveda toliko "solidarni" do drugih morebitnih kupcev). V nasprotnem primeru je namreč reševanje zapletov precej zahtevno dejanje, saj se lahko zgodi, da je lastnik trgovine celo iz druge države kakor spletni naslov.

Znotraj EU v vsakem primeru velja vsaj nekaj pravil, ki se jih morajo trgovci držati ne glede na to, iz katere države so in kaj vse zapišejo v svoja pravila poslovanja. To so jasno izražene cene in morebitni dodatni stroški (tudi dostave), možnost preklica naročila v sedmih dneh (brez navedbe razloga) in možnost, da v sedmih dneh blago vrnemo, prav tako brez navedbe razloga. Pri vračanju je sicer nekaj izjem - denimo pri nakupu programske opreme, če je bila embalaža že odprta. Drugo, kar velja iskati (vsaj pri nakupih nekoliko večje vrednosti), je možnost zavarovanja nakupa. Če se pri nakupih iz Slovenije še nekako lahko zanašamo na poznavanje trgovin in verjamemo v zanesljivost dostave, je to pri nakupih v tujini vsekakor slaba popotnica. Predvsem je dobro, da je zavarovano vsaj pošiljanje. Sicer so dostavne službe večinoma dokaj zanesljive, a vendar se kakšna pošiljka tu in tam tudi "izgubi" in verjetno si nihče ne želi, da bi bila to prav njegova pošiljka. Velja biti pozoren tudi na stroške pošiljanja, saj se lahko pri blagu manjših vrednosti pa tudi pri težjih paketih zgodi, da je celoten strošek večji, kot če bi kupili (sicer dražje) blago pri katerem od naših ponudnikov. Zavarovanja sicer v vsakem primeru nekaj stanejo, poleg tega pa so ponavadi določeni tudi maksimumi zavarovalne vsote - od nekaj sto evrov pa do nekaj tisoč evrov, odvisno od zavarovalnice.

Zavarovanje lahko obvaruje pred izgubo denarja.

Naprej k blagajni

Ker blaga, kupljenega prek spleta, v tujini večinoma ni mogoče plačati po povzetju, kar bi bilo gotovo najvarneje, tudi zato, ker se potem zgodbe, kakršno smo opisali, sploh ne bi mogle zgoditi, je treba izdelek tudi virtualno plačati - a seveda s pravim, "nevirtualnim" denarjem.

O plačevanju prek spleta je bilo zapisanega že veliko, vendar nevarnosti ostajajo enake. Še posebej pri plačevanju s kreditnimi karticami, ki so pač bile razvite v "predinternetnem" obdobju in bi jih le težko označili za varno plačilno orodje, še posebej, če jih uporabljamo na daljavo. Če imamo, denimo, pri bančnih transakcijah prek e-računov kopico varnostnih mehanizmov, od različnih kod pa do aktivnih generatorjev gesel, je za transakcijo prek plačilne kartice dovolj navesti nekaj številk, ki ostajajo ves čas enake, in že je denar drugje. Dokler si to zares želimo, je "preprostost" seveda dobrodošla, toda kaj, ko se lahko tudi nepridipravi kaj hitro dokopljejo do naših podatkov, če pač nismo dovolj previdni. Najprej je pomembno, da ima naš računalnik ustrezno zaščito pred raznimi vohunskimi programi, ki bi pošiljali podatke o tem, kaj delamo na nepooblaščene naslove v spletu, saj se lahko sicer kdo dokoplje do podatkov, s katerimi lahko dobesedno izprazni naš bančni račun. Pomembno je tudi to, da občutljive podatke vnašamo zgolj prek zaščitenih povezav (na kar nas brskalniki opozorijo ponavadi s sporočilom in posebnimi ikonami v spodnjem delu zaslona).

No, če virtualnemu plačevanju s "plastiko" kljub vsemu ne zaupate, je ponavadi na voljo še nekaj alternativ. Pogosto lahko nakupe plačujemo prek plačilnega sistema Paypal. Pri Paypalu lahko namreč ustvarimo račun in potem prenašamo denar, ne da bi zato morali posredovati svoje osebne podatke prejemniku, poleg tega Paypal zavaruje nakupe v vrednosti do 2000 dolarjev, če je to pri trgovcu seveda posebej označeno (višina zavarovanja se lahko sicer razlikuje). Paypal tudi jamči za kakršnekoli neavtorizirane prenose denarja z računa uporabnika (o vsaki transakciji je lastnik računa obveščen po elektronski pošti).

Še en način pa je neposredno nakazilo denarja z bančnega računa, kar ponavadi traja nekaj dni. Prednost je predvsem v tem, da v tem primeru ni možnosti, da bi se kdo okoristil s podatki o dostopu do vašega računa. V vsakem primeru pa se je treba izogibati kakršnemukoli posredovanju podatkov z "nevarnimi" komunikacijskimi sredstvi - npr. elektronsko pošto. Neredko namreč uspe spletnim kriminalcem prestreči podatke o tem, da je potrošnik nekaj kupil, in v tem primeru mu pošljejo sporočilo, naj njim posreduje podatke o svoji bančni kartici; to je seveda zelo nevarno. Prav t. i. "pishing" je tudi najpogostejši vzrok, zakaj so uporabniki žrtve zlorab v internetu.
Blago na dom

In četudi je do tu šlo vse gladko, je potrošniku gotovo najpomembneje to, da blago res prispe na njegov dom in da je to tudi tisto blago, ki ga je naročil, in da deluje brezhibno. Iz povedanega ste lahko razbrali, da ni nujno vedno tako, vsekakor pa velja v primeru, če blaga ni, ohraniti mirne živce. Najprej je tu seveda ustrezna komunikacija s trgovino. Čeprav zakoni nalagajo trgovcem veliko odgovornosti za to, da so pošiljke dostavljene pravočasno, so v praksi pogoste zamude. To je pač treba upoštevati, lahko pa se seveda tudi pritožujemo, a je veliko sporov treba reševati po sodnih poteh, to pa za zamudo nekaj dni gotovo ni najprimernejša pot. No, če blaga ni, lahko seveda zahtevamo povračilo denarja. To ponavadi deluje, če ne, pa postane vse skupaj bolj zapleteno. Bolj zapletene pa postane tudi, če ugotovimo, da blago ne deluje pravilno, da ne izpolnjuje vseh obljub, ki so nam bile dane ob nakupu, ali če nam kratkomalo ni všeč. Kot smo že omenili, lahko namreč blago vrnemo v 7 dneh od prejema, ne da bi navedli razlog, prodajalec pa nam je dolžan povrniti denar. Tudi uveljavljanje stvarne napake ali garancije zna biti bistveno bolj težavno kot doma, saj se je težko napotiti v trgovino, da bi tudi s fizično navzočnostjo vplivali na hitro reševanje zahtev, kar se v praksi ponavadi izkaže kot najbolje. Kljub vsemu nismo povsem sami, če prodajalec noče slediti našim pravicam in zahtevam. V Evropi so se namreč razvili določeni mehanizmi, ki pomagajo potrošniku tudi onkraj meja njegove države.

Evropski potrošniški center lahko pomaga pri razreševanju težav.

Tako se lahko potrošnik v tem primeru obrne po pomoč na Evropski potrošniški center (slovenskega najdemo na naslovu www.epc.si). Te pisarne delujejo v 25 članicah Evropske unije, poleg tega pa še na Islandiji in na Norveškem, vendar se lahko za pomoč obrnemo kar na svojo matično, in sicer v primerih, ko nas zanima kakšna splošna informacija o potrošniških pravicah znotraj trga EU ali ko se spoprijemamo s konkretnim problemom s ponudnikom blaga ali storitve znotraj EU. Evropski potrošniški centri sicer nimajo izvršilne moči, pa vendar lahko potrošniku svetujejo, kakšne so njegove pravice in kam se lahko obrne, poleg tega naj bi se načeloma pri razreševanju sporov obrnile tudi na urad znotraj države, v kateri je ponudnik, s katerim je potrošnik v sporu. Nekatere države premorejo tudi nekatere druge take institucije, ki lahko pomagajo pri sporih. V Nemčiji in Avstriji imajo tako npr. tudi spletnega ombudsmana, Nemčija pa ima še nekaj bančnih in tudi zavarovalniškega ombudsmana. V praktično vsaki državi pa so tudi različne potrošniške organizacije, ki znajo prav tako svetovati, kadar so nam kršene pravice. Načeloma naj bi sicer bila dovolj že evropska pisarna, saj naj bi tudi ta stopila v stik z omenjenimi organizacijami, da bi pomagala potrošniku, a seveda lahko to storimo tudi sami, predvsem če želimo spor hitreje razrešiti. Reševanje sporov med kupcem in prodajalcem se namreč neredko razvleče na več mesecev.

Če taka "načelna" pomoč odpove, pa so zadnje instance uradne. Tudi o uradih, ki delujejo po posameznih državah, lahko vsakdo izve več ob pomoči katere od evropskih pisarn, v skrajnem primeru pa je treba poseči tudi po pomoči policije in sodstva. To je seveda najbolj dolgotrajno in težavno razreševanje problema, a se mu vendar kdaj tudi ni mogoče izogniti, čeprav se vsi omenjeni "neizvršilni" akterji lahko pohvalijo s precejšnjim uspehom pri razsojanju med kupcem in prodajalcem.



Mehanizmi za spletno plačevanje, kakršen je Paypal, nam lahko prihranijo marsikatero nevšečnost.
Sivi trg in dražbe

Zgodba zase so spletne dražbe. Najbolj znana in tako rekoč edina, ki se zares uporablja, je seveda Ebay, ki ustvarja letni promet okrog 50 milijard dolarjev. Je pa prav Ebay tudi idealno zavetje za razne goljufe. Tako na njem najdemo številne neizvirne izdelke, ki jih potrošniku ponujajo po zelo ugodnih cenah. In če že pri spletnih trgovinah uporabnik naleti na neizpolnjene obljube, lažne navedbe in celo goljufiva zavajanja, je temu na spletnih dražbah, za katerimi ponavadi stojijo posamezniki kot fizične osebe, še toliko bolj izpostavljen.

Varnostni mehanizem preverjanja namreč na Ebayu ni ravno dovršen. Dovolj je že, da podamo neki naslov, s katerega lahko dvignemo pošto, in že smo uradno registriran uporabnik sistema. Ebay sicer "vrednoti" svoje uporabnike prek ocen kupcev in prodajalcev, a so mehanizmi, s katerimi je neki prodajalec videti veliko bolj "resno", kot je morda v resnici. Predvsem velja v ocenah pogledati, kaj kdo prodaja in komu. Če, recimo, opazimo, da je nekdo vedno znova prodajal isti stranki in to vedno približno isto (ponavadi kakšno poceni) robo, nato pa lepega dne po zares ugodni ceni prodaja neko drago blago, gre zelo verjetno za "nateg". Na Ebayu sicer take goljufe vneto iščejo, a se kljub temu zgodi, da kakšna prodaja tudi uspe. V tem primeru vam lahko verjetno pomaga le še višja sila, bržkone pa boste ostali tako brez denarja kot tudi brez blaga. Za prodajalce, ki delujejo v sistemu Ebay, sicer veljajo iste pravice in obveze kot za vse druge prodajalce, je pa pogosto problem v tem, da na Ebayu objavijo le pomanjkljive kontaktne podatke; na to velja biti pozoren. Treba pa se je zavedati, da je kupovanje rabljenih izdelkov od fizičnih oseb nekaj povsem drugega kot kupovanje od trgovcev in čeprav načeloma ponudba ne sme biti zavajajoča, je v praksi le težko izterjati svojo pravico od fizične osebe, pa naj bo kršitev še tako očitna - ponavadi ostane v tem primeru le sodna pot.



Za iskanje najboljšega ponudnika je na voljo kar nekaj iskalnikov cen.

Še en pojav, ki utegne zagreniti veselje ob nakupu poceni robe prek spleta, so t. i. sivi uvozi. V spletu je namreč mogoče najti kar nekaj cenovno zelo ugodnih ponudb predvsem elektronskega blaga, ki prihaja predvsem iz azijskih držav. Ti izdelki se ponujajo po cenah, ki so lahko tudi za polovico nižje od evropskih, a se pogosto pozabi jasno dodati, da so ti nakupi povezani z dodatnimi stroški v obliki carine in davka na dodano vrednost, ki ga je treba plačati naknadno ob uvozu. Poleg tega nekateri izdelovalci ne dajejo garancij za tako uvožene izdelke in to se lahko ob morebitnih pomanjkljivostih izkaže za velik problem. V osnovi je sicer prodajalec dolžan prevzeti odgovornost za brezhibnost blaga, a je lahko v praksi razreševanje upravičenih zahtev dolgotrajno in težavno. Vsekakor velja zato preveriti izkušnje tistih, ki so pri nekom že kupili blago, saj je v spletu veliko forumov, na katerih kupci pišejo o tem. In tudi tu velja, da si je treba ogledati predvsem negativne izkušnje, saj pozitivne lahko "generirajo" tudi sami prodajalci (ponavadi gre za kratke opise tipa "sijajna ponudba, hitra dobava, izvrstno blago").



Največja spletna dražba je Ebay, ki skriva tudi nekaj pasti.
Brez panike

Seveda nič povedanega ni namenjeno temu, da bi kogarkoli odvrnilo od nakupovanja prek spleta iz tujine. Evropsko načelo "kupuj kjerkoli in kadarkoli" je dobrodošlo in lahko potrošniku prinese cenejše in boljše ponudbe. A se je vendarle treba zavedati, da anonimnost virtualnega prinese s seboj marsikatero nevarnost, ki je v fizičnem svetu pač ne srečamo tako zlahka. Zato previdnost in ozaveščenost pri nakupovanju ni nikoli odveč. Če namreč ves čas delamo tako, da se zavedamo nevarnosti, nas bodo le težko povsem potegnili za nos, pri čemer je preventiva seveda boljša od kurative. In če se držimo vsaj nekaj osnovnih načel, bomo tako ali drugače vedno vsaj v večjem delu zaščiteni, pa čeprav bomo za iskanje svojih pravic porabili nekaj časa in energije. Biti potrošnik, pač ni tako enostavno, kot se zdi na prvi pogled, razen seveda če ste tako bogati, da vam je vseeno. A v tem primeru verjetno niti ne kupujete pri najcenejšem ponudniku, temveč pri tistem, pri katerem je najbolj prijetno in enostavno. Vsi drugi pa se moramo pač naučiti biti potrošnik, sicer se lahko naša popotovanja po poceni spletnih trgovinah kaj hitro končajo klavrno.

Reycis je izjavil:

Mi takoj brez vprašanj zamenjamo vse izdelke, ki nimajo vidnih poškodb. Je pa dejstvo, da ta luksuz stane in da so cene zaradi tega vsaj 5% višje kot bi bile brez tovrstne zaščite potrošnika. Kot prodajalca me je vedno strah, da se komu ne zamerim in mi naredi štalo z tovrstnimi "naročili in vračili" blaga. Kot kupec pa bi tudi raje imel blago 5-10% ceneje kot pa tovrstno garancijo. Sicer je 99% kupcev korektnih in se znajo postavit tudi v kožo trgovca ki dela z mikrokopsko maržo. Kupca kot je Brias smo pa tudi že imeli pa smo po parih vrnitvah tudi mi dvignili poštnino na njegov naslov na 30 EUR.

Sicer pa mislim, da ima Funtech to izvrstno rešeno z 20eur odškodnine za odprto embalažo. Pa fuj za vrnjen brivnik.



nisem bil jaz kupec ...

preko spleta nic ne kupujem ,,,

bil je copy paste :) avtor Damir ...

http://www.monitor.si/clanek/pisma-bral...

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Brias ()

first_line ::

Brias, to kar si ti nalepil ni nič drugega kot tipičen članek s 24ur.com. Žali eBay, Dealextreme, TinyDeal... to je 'trgovine' s katerimi imam 101% pozitivne izkušnje. Avtor njega očitno ni še nikoli nakupoval na tujem trgu, kjer ne le da si varovan s strani plačilnega sistema (PayPal, kreditna), tudi sama trgovina stoji za svojo ponudbo ker se zavedajo da so kupci tisti ki odločajo o njihovem preživetju, ne njihov napihnjen ego.

Zakaj raje ne prilepiš kako slovenske trgovine svojim kupcem lažejo o njihovih pravicah, ne pa da brezvestno blatiš 'konkurenco' ki uspeva zaradi zadovoljstva strank ne z navitimi maržami ki jih plačujejo nazadnjaki, kot je avtor tega članka.

Furbo ::

Glede na to, da se zdaj vsi kupci (tisti ki vračajo) veselo strinjajo, da embalaža ni del izdelka, lahko pričakujem, da bodo trgovci odslej vse artikle lahko vzeli ven iz embalaže in jo poslali 'golo'.
Tako ne bo nihče vedel, ali je dobil 'deviški' artikel ali ne.
Bo to tem istim kupcem potem O.K.?
Verjetno ne.
i5-13600K, Noctua NH-D15, STRIX Z790-F, 32GB DDR5, 2TB Samsung 990PRO,
Toughpower GF3 1000W, RTX3070, ALIENWARE AW3423DWF, Dell S2722QC

šernk ::

@brias: 99% napisanega velja za slovenske spletne trgovine. čakanje na izdelek tudi po mesec in več, čeprav je do 7 dni napisano. zadevo vedno plačam po predračunu ali ob osebnem prevzemu, ker se tako izognem stroškom, ki nastanejo ko denar vzame pošta itd. na vračilo denarja ene slovenskih potovalnih agencij sem prosil 3x v roku enega mesca, da sem dobil nakazanega nazaj (odpoved iz njihove strani), praktično pri 90% nakupov se je vedno kaj zalomilo pri nas, in od vseh teh zalomitev sem dobil doslej opravičilo le iz strani nakupovanje.net (funtech...še ni bilo težav, problemi pa z mimovrste, enaa, mlacom)

sedaj pa poglejmo ebay: 99% reči pride celih in delujočih, na nekatere se čaka sicer tudi po 50 dni (kitajska - malo dnarja malo muske, če dodam par € za poštnino pride prej kot iz slovenskih trgovin) in v 99% če ni po 43 dneh zadeve pri tebi vrnejo denar v roku 24 ur iz dealextreme sem pa še vedno vse dobil v original embalaži.
In general, high velocity doesn't produce harmful injuries.
But what is dangerous is the high acceleration
or deceleration given at a certain time interval.

Pithlit ::

Furbo je izjavil:

Glede na to, da se zdaj vsi kupci (tisti ki vračajo) veselo strinjajo, da embalaža ni del izdelka, lahko pričakujem, da bodo trgovci odslej vse artikle lahko vzeli ven iz embalaže in jo poslali 'golo'.
Tako ne bo nihče vedel, ali je dobil 'deviški' artikel ali ne.
Bo to tem istim kupcem potem O.K.?
Verjetno ne.


Lej:

Pithlit je izjavil:

Zase lahko z gotovostjo rečem da me boli patak za embalažo, važno da je izdelek brezhiben. Če je zaradi tega cenejši pa toliko boljše.

Pa ne spomnim se kdaj sem nazadnje prek interneta dobila karkoli v original embalaži (recimo iz kitajske, pa UK, pa nemčije...) skoraj vse pride v bubblewrap paketku. In ja, je ceneje zaradi tega.


Happy? Dokler je izdelek meni dostavljen v brezhibnem stanju je lahko zavit tudi v roza tangice. Ne kupujem stvari zato da potem doma gledam embalažo.
Life is as complicated as we make it...

RejZoR ::

Embalaža ti daje vedit, da je izdelek dejansko nov. Bi ti kupil SSD, ki na zunaj sicer izgleda kot nov, za sabo pa ima 50 terabajtov kilometrine? Dvomim, tud če bi zanj dal 50 EUR manj kot pri nas kjer bi dobil dejansko novega še zapečatenega v škatli.
Angry Sheep Blog @ www.rejzor.com

šernk ::

če se spoznaš na zadevo ni noben problem ugotovit ali je novo ali ne za večino stvari.
In general, high velocity doesn't produce harmful injuries.
But what is dangerous is the high acceleration
or deceleration given at a certain time interval.

Ziga Dolhar ::

RejZoR je izjavil:

Embalaža ti daje vedit, da je izdelek dejansko nov. Bi ti kupil SSD, ki na zunaj sicer izgleda kot nov, za sabo pa ima 50 terabajtov kilometrine? Dvomim, tud če bi zanj dal 50 EUR manj kot pri nas kjer bi dobil dejansko novega še zapečatenega v škatli.


V tvojem primeru ima trgovina zelo dober zakonski razlog, da odkloni vrnitev izdelka.
https://dolhar.si/

IceIceBaby ::

Ziga, kakšnega?

St235 ::

Tega, da je izdelek bil rabljen na način s čimer je bila zmanjšana njegova "količina".

para! ::

ker je njihova služba poznajo pravice kupcev.

Ne, to je "služba" kupca, prodajalci nimajo takšne obveznosti.

lp
Death before dishonor!

Ziga Dolhar ::

O, pa majo.

O pravicah kupca po internetni prodaji morajo kupca opozoriti.
https://dolhar.si/

para! ::

Ja, Žiga, na spletni strani mora pisat / avtomatsko generiran mejl o pravicah morajo poslat. Zaposleni, ki odgovarja na mejle ne rabi nikogar opozarjat ali poučevat o njegovih pravicah.

Ta zakon NE ščiti kupcev v splošnem, ampak samo tiste, ki se odločijo, da zadevo vrnejo. Ostali pa posledično najebejo tako, da nikoli ne vejo kdaj dobijo RABLJEN artikel.

Naročiš računalnik in pričakuješ, da si dobil nove dele, ne, komot ti vgradijo komponente, ki jih je nekdo doma mal tikal in imaš rabljen komp, za ceno novega. Super zakon za zaščito potrošnikov!

Je popolnoma irelevantno ali je "rabljenost" izdelka faktor, ki mu dejansko niža vrednost ali uporabnost: tudi avto minuto po nakupu ni nič manj vreden, pa ga probaj prodat za isto ceno. Ne gre.

Zakon kot je, je imo slab. Bi ga bilo treba malo posodobiti, da bi se upoštevalo tudi kupce, ki ne želimo rabljenih artiklov prodanih kot novih, in dejstvo, da je za uresničevanje tega zakona treba ali iti v škodo prodajalca ali pa zahtevati od proizvajalcev, da delajo take embalaže, ki se ne uničijo ob odpiranju, medtem ko je slednje (uničenje embalaže, če se izdelek odpre) ravno BISTVO nekaterih pakung.

lp
Death before dishonor!

Ziga Dolhar ::

Lahko storiš kot jaz po moji izkušnji z dlako v tonerju - od takrat dalje pri tonerjih VEDNO v opombe zapišem, da mora biti izdelek "v originalni embalaži, nov, neodprt". Ne potrebuješ nobenega zakona, da izključiš možnost "rabljenih" artiklov.

Seveda je zakon v škodo prodajalca - koga pa? In prodajalec se vnaprej zaveda tega tveganja, pa se vseeno loti posla. Tako kot se jaz zavedam tveganja, da mi nabavljeno crkne naslednji dan po izteku garancije - pa se ne mislim pritoževat, da je iztek garancije kupcu v škodo in zato zakon slab.

Da je "bistvo pakunge", da se z odprtjem uniči - ja, je problem prodajalca oz. proizvajalca. Naj nikar ne pričakujeta, da bosta zaradi taktične izbire pakunge izigravala pravice potrošnikov.

--

Ups, še odgovor na tvoj post, prvi odstavek: prodajalcu po telefonu/mejlu ni potrebno poučevati stranke o pravu. A lagati o pravu ji pa tudi ne sme.
https://dolhar.si/

Zgodovina sprememb…

para! ::

Sej mene za prodajalce ravno ne skrbi, ker se strinjam, da sami vejo v kaj se spuščajo - zakoni so jasni vnaprej, kot si napisal - poleg tega oni te izdelke vseeno prodajajo naprej kot nove.

Tvoja ideja je dobra: za vsak nakup preko spleta odslej v opombe vedno: "V primeru, da naročeno blago ob dostavi ni zapakirano v originalno, še nikoli odprto embalažo, ali celo, da blago kaže znake uporabe, bom nemudoma izkoristil pravico do odstopa od pogodbe, sklenjene na daljavo."

Vseeno mislim, da je tole "brez razloga in obrazložitve" vračanje izdelkov malo mimo. Je Phitlit lepo pokazal kako se lahko obnaša kupec zaradi take pravice: "vračam printer, ker barve niso iste k pa jih je naredu pikaso!!!111". Od kupca bi se lahko zahtevalo vsaj utemeljitev v katerem delu njegovih pričakovanj izdelek ne ustreza OGLAŠEVANIM na strani prodajalca. Meni nič, tebi nič, samo zato ker je na daljavo... smo spet tam, posameznik nič hudega sluteč in nič kriv samo sedi in klika, ne rabi nič mislit itak ga ščiti zakon.

Pred nategi ala "PRINTER NATSIKA 7000 STRANI / MINUTO", medtem ko jih kupcu uspe natiskat 7/min, pa verjetno že obstajajo kakšni drugi zakoni?

lp
Death before dishonor!

VelikiTun ::

para! je izjavil:

Od kupca bi se lahko zahtevalo vsaj utemeljitev v katerem delu njegovih pričakovanj izdelek ne ustreza OGLAŠEVANIM na strani prodajalca.
To je nesmisel, ker kupec lahko napiše karkoli (črna barva ohišja tiskalnika se mi ne zdi dovolj črna), prodajalec pa ni na mestu, da bi odločal o ustrezni argumentiranosti zapisanega.

IceIceBaby ::

St235 je izjavil:

Tega, da je izdelek bil rabljen na način s čimer je bila zmanjšana njegova "količina".


Pri stari temi o tiskalniku so nekateri zagovarjali, da lahko tiskalnik v tistih 14 dneh uporabljaš, pa ga mora trgovec vseeno sprejeti nazaj. Ta logika bi potem morala veljati tudi za SSD, ker dejansko se fizična količina izdelka ne zmanjša.

VelikiTun ::

V tisti temi se je tudi debatiralo, če naj trgovec od cene tiskalnika odšteje vrednost kartuš.

para! ::

To je nesmisel, ker kupec lahko napiše karkoli (črna barva ohišja tiskalnika se mi ne zdi dovolj črna), prodajalec pa ni na mestu, da bi odločal o ustrezni argumentiranosti zapisanega.

Črna je črna. Na sliki je tiskalnik črn, dobil si črnega. Kupi še enega bolj črnega, če ti ta črna ni dovolj črna :)

Simple. Sej, nisem pravnik, zato so predlogi slabi in pomanjkljivi, ampak točno tak se mi zdi tudi obstoječi zakon.

lp
Death before dishonor!

Ziga Dolhar ::

para! je izjavil:


Pred nategi ala "PRINTER NATSIKA 7000 STRANI / MINUTO", medtem ko jih kupcu uspe natiskat 7/min, pa verjetno že obstajajo kakšni drugi zakoni?


Tkole je. Čist resno, čeprav se bo zdelo, da se hecam.

Če je reklama, da printer natiska 14 strani na minuto, dejansko jih uspe 7, gre za stvarno napako - in je kupec varovan.

Če je reklama, da printer natiska 7000 strani na minuto, dejansko jih uspe 7, gre za superlativno reklamo in kupec ni varovan.

:D
https://dolhar.si/

Pithlit ::

RejZoR je izjavil:

Embalaža ti daje vedit, da je izdelek dejansko nov.

Ti pa kar naivno verjemi embalaži. Ker se še nikoli ni nobene stvari prepakiralo.

Če že tako razmišljaš potem gre pri embalaži le za 'security through obscurity'. Pa nič drugega.

para! je izjavil:

Naročiš računalnik in pričakuješ, da si dobil nove dele, ne, komot ti vgradijo komponente, ki jih je nekdo doma mal tikal in imaš rabljen komp, za ceno novega. Super zakon za zaščito potrošnikov!

Daj dejansko začni tole delat. Ti garantiram da bo tvoja trgovina imela zelo kratko življenjsko dobo. Poznam par brezposelnih mehanikov ki so take stvari počeli (3x lahko ugibaš zakaj ne dobijo dela). Pa tudi nekaj računalniških 'serviserjev' ki jih nihče več noče klicat (razen tistih najbolj naivnih).

Da to narediš meni... gre prijava na TIRS poleg tega pa še na policijo zaradi goljufije. In na koncu pade še odškodnina.

Super zakon za zaščito potrošnikov! Nimaš ti kaj kupcem brez njihove vednosti prodajat rabljene robe kot novo.

Ob takih izjavah imam jaz vedno manjšo željo se s funtech-om ukvarjat.
Life is as complicated as we make it...

Ziga Dolhar ::

Hm, saja "para!" ni enako "para-site", ane?
https://dolhar.si/

IceIceBaby ::

VelikiTun je izjavil:

V tisti temi se je tudi debatiralo, če naj trgovec od cene tiskalnika odšteje vrednost kartuš.


Potem bi moral tudi SSD vzeti nazaj in ga lahko proda po znižani ceni. Z recimo 3 centi popusta.

para! ::

Ziga Dolhar je izjavil:

Hm, saja "para!" ni enako "para-site", ane?

Ne, ni. Naj še povdarim, da nimam nobene povezave ali česarkoli s Funtechom, da ne bo kdo zamešal.

Daj dejansko začni tole delat. Ti garantiram da bo tvoja trgovina imela zelo kratko življenjsko dobo. Poznam par brezposelnih mehanikov ki so take stvari počeli (3x lahko ugibaš zakaj ne dobijo dela). Pa tudi nekaj računalniških 'serviserjev' ki jih nihče več noče klicat (razen tistih najbolj naivnih).

Da to narediš meni... gre prijava na TIRS poleg tega pa še na policijo zaradi goljufije. In na koncu pade še odškodnina.

Super zakon za zaščito potrošnikov! Nimaš ti kaj kupcem brez njihove vednosti prodajat rabljene robe kot novo.

Phitlit?

Jaz naročim CPU na mimovrste, ga uporabljam en teden, nakar ga, skladno z zakonom, vrnem brez razloga.

Takrat ti naročiš po meri sestavljen računalnik in oni ti vanj vgradijo CPU, ki sem ga jaz vrnil.

To ni niti goljufija, niti dovolj dober razlog za prijavo na TIRS, ker gre konec koncev za izdelek, ki ga je v "nespremenjeni obliki" in ostali pravni jadajada vrnil prejšnji kupec. Seveda je rabljen in se strinjam, da nima kaj za delat v "novem" PCju, ampak a misliš, da robo, ki se vrne zaradi tega zakona, prodajalci mečejo stran ali prodajajo s popustom, če jim to ni treba?

Sej, se strinjam s tvojim izpadom, da to ni sprejemljivo, samo točno to je povzročil zakon. Razen, če verjameš, da je CPU nov, ker na njem ni znakov uporabe :))

lp
Death before dishonor!

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: para! ()

Ziga Dolhar ::

No, jaz recimo ne bi imel težav z nakupom en teden rabljenega procesorja "kot novega". Po polni ceni (ajde, če mi dajo 1% simbolični popust, jih ne bom tepe.) Seveda - če mi prodajalec to pove. Načelo odprtih kart.

Če bi mi pa to zamolčal oz. po moji ugotovitvi tega dejstva (sicer se sprašujem - kako bi mi to uspelo ugotoviti?) to zanikal - bi bil pa besen in izdelek vrnil. Škoda, fejst.
https://dolhar.si/

Pithlit ::

Ti si omenjal rabljene komponente. Ne pa novih (in pač vrnjenih). Ne, me ne moti če je v mojem računalniku vgrajen cpu ki je bil vrnjen zato ker se je pač nekdo tako sprdnil (v tistem 30 oz. 45 dnevnem roku). Dokler je stvar seveda brezhibna.

In ja. Se opravičijem para-site... heat of the moment in ne preveč natančno sledenje. Family terja davek včasih.
Life is as complicated as we make it...

para! ::

Če bi mi pa to zamolčal oz. po moji ugotovitvi tega dejstva (sicer se sprašujem - kako bi mi to uspelo ugotoviti?) to zanikal - bi bil pa besen in izdelek vrnil. Škoda, fejst.

To je bistvo. Pri komponentah, ki se vgradijo, enostavno ne moreš ugotoviti ali so nove ali ne.

In glede na to, da imamo zakon, ki omogoča ljudem vračanje RABLJENIH komponent brez razloga, tudi ne gre pričakovati, da trgovci takšnih komponent ne vgrajujejo naprej v sisteme, ali pa da o tem obveščajo potrošnike (kar bi, v večini primerov, še bolj otežilo prodajo tistega rabljenega izdelka).

Torej, ko pri nas naročiš računalnik sestavljen po komponentah, ne moreš nikakor vedeti ali si dobil rabljene zadeve ali ne.

Ti si omenjal rabljene komponente. Ne pa novih (in pač vrnjenih). Ne, me ne moti če je v mojem računalniku vgrajen cpu ki je bil vrnjen zato ker se je pač nekdo tako sprdnil (v tistem 30 oz. 45 dnevnem roku). Dokler je stvar seveda brezhibna.

Oprosti, ampak rabljen CPU je rabljen CPU, pa lahko 1 teden, ali pa pol leta, nov definitivno ni in vemo kakšen vpliv ima rabljeno in novo na ceno (probaj danes prodat en teden staro grafiko za ceno nove, recimo: ne boš našla takega norca).

O novem izdelku pač ne moremo govoriti, če je ta izdelek pred mano nekdo že uporabljal (ne testiral, če dela, ampak UPORABLJAL).

lp
Death before dishonor!

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: para! ()

Pithlit ::

para! je izjavil:

In glede na to, da imamo zakon, ki omogoča ljudem vračanje RABLJENIH komponent brez razloga, tudi ne gre pričakovati, da trgovci takšnih komponent ne vgrajujejo naprej v sisteme, ali pa da o tem obveščajo potrošnike (kar bi, v večini primerov, še bolj otežilo prodajo tistega rabljenega izdelka).

Zakon omogoča vračanje novo kupljenih zdelkov. Pa še to le če so 'neoporečni'. Če je bil cpu k tvoji škatli tistih par dni preden si pogruntal da ti ne sede... ok, ni panike. Nobene škode (razen uničene pakunge). Če pa ti vrneš poškodovan izdelek potem je pa krivda na tvoji strani.

para! je izjavil:

Torej, ko pri nas naročiš računalnik sestavljen po komponentah, ne moreš nikakor vedeti ali si dobil rabljene zadeve ali ne.

Ja ampak pri teh zadevah ki so vrnjene v zakonskem roku zelo težko govoriš o neki rabi. Se pa isto lahko zgodi z letom ali več starimi komponentami (ki so dejansko bile rabljene). Pa tam tudi ne moreš vedet.

para! je izjavil:

Oprosti, ampak rabljen CPU je rabljen CPU, pa lahko 1 teden, ali pa pol leta, nov definitivno ni in vemo kakšen vpliv ima rabljeno in novo na ceno (probaj danes prodat en teden staro grafiko za ceno nove, recimo: ne boš našla takega norca).

Glede na stanje trga rabljenih komponent... se očitno da.

para! je izjavil:

O novem izdelku pač ne moremo govoriti, če je ta izdelek pred mano nekdo že uporabljal (ne testiral, če dela, ampak UPORABLJAL).

Ponovno, v zakonskem roku je težko govorit o uporabi.

Teoretično... absolutno. Teoretično je izdelek 'v uporabi' takoj ko se odpre embalaža (pa čeprav samo toliko da not pokukaš). V praksi pa, hja... Uni 'moji' zvočniki so bili v uporabi mogoče 5 minut (dovolj da mi je bilo jasno da so neuporabni). Rabljeni ali novi (pa še v original škatlah so šli nazaj lepo zapakirani + kabli so bili povsem neuporabljeni)?
Life is as complicated as we make it...

IceIceBaby ::

Ja ampak pri teh zadevah ki so vrnjene v zakonskem roku zelo težko govoriš o neki rabi. Se pa isto lahko zgodi z letom ali več starimi komponentami (ki so dejansko bile rabljene). Pa tam tudi ne moreš vedet.


Kdo pa določi, kdaj je stvar rabljena in kdaj "samo preizkušena"?

Pa lej ta scenarij. Kaj, če je bil izdelek pred mano že pri 4 kupcih in so ga vsi uporabljali tisti mesec.

para! ::

Ja ampak pri teh zadevah ki so vrnjene v zakonskem roku zelo težko govoriš o neki rabi. Se pa isto lahko zgodi z letom ali več starimi komponentami (ki so dejansko bile rabljene). Pa tam tudi ne moreš vedet.

Lej, ne da se mi komplicirat, ampak dajmo se strinjat, da če ima kupec lahko izdelek vse skupaj na uporabo 44 dni, preden ga vrne (14 dnevni rok je zgolj za obvestilo o odstopu, če se ne motim), potem izdelek, ne glede na njegovo stanje, ob vračilu v trgovino ni več nov, tako kot ob prodaji naslednjemu kupcu ne, pa se gre lahko za procesor, ki ga nikoli ne vidiš, ali pa za zvočnike, ki jih maš pred sabo. Izdelek NI nov: torej ali bo prodajalec zdaj ostal z izdelkom, ki ga mora verjetno prodati za manj od nabavne cene, ali pa bo to zamolčal (kot mu med vrsticami predlaga zakon, saj zakonsko gledano gre vendar za neoporečen izdelek) in bomo kupci nevede kupovali izdelke iz druge roke.

Zakonsko je potem že drugič prodani izdelek sicer resda nov: roki za garancijo, stvarno napako itd se štejejo enako, ampak to se tudi pri razstavnih eksponatih. Pa vemo, da razstavnih eksponatov nihče pri zdravi pameti ne kupi brez težkega popusta.

lp
Death before dishonor!
1
2
3 4 5


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Vračilo blaga v enaa (strani: 1 2 )

Oddelek: Kaj kupiti
9238177 (3146) tomaz-
»

Vračilo preizkušenega artikla preko Mimovrste

Oddelek: Pomoč in nasveti
4711764 (6262) c3p0
»

BigBang vračilo blaga 1.1 (strani: 1 2 3 4 5 6 7 8 )

Oddelek: Pomoč in nasveti
38081339 (71989) St235
»

Izkušnje s spletno trgovino pcplus? (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža
8010737 (9751) Schrei
»

Vrniti blago v 8 dneh nakupa? Pravice kupca? (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža
5323372 (14754) RejZoR

Več podobnih tem