Katera banka?

guest #44 je 21. feb 2012 ob 18:22 izjavil:

Ouch, jaz pa sem pred nedavnim na ABANKO prešel. Upajmo, da se bo z združitvijo kaj izboljšalo.

S kakšno združitvijo? Za Abanko je rešitev samo konkretna dokapitalizacija s strani Zavarovalnice Triglav, ki je 25% lastnica in ima edina denar.

Sicer nimam velikih cifer gor, ampak kaj...je boljše bail-at sokler je še zgodaj?

Eh, tiste 50€, kolikor jih imam ponavadi na visi electron, bom že preživel, če propadejo.

Če odmislim slovenske banke, ki so vse po vrsti v velikih težavah, sem šel raziskovat, kako se držijo tuje banke pri nas. SKB sicer posluje z dobičkom, ampak po nekaterih podatkih naj bi bile najbolj kritične banke v evropi UniCredit, Société Générale in Dexia. Société Générale je lastnica SKB, Unicredit pa tudi nastopa na našem trgu. Potem ostanejo pa samo še avstrijske banke, pri čemer ima Hypo že tako slab image, za Sparkasse pa ne vem.

Kako je s hranilnicami mi ni znano, upam pa da poslujejo bolje, ker ponavadi hranilnice bolj konzervativno upravljajo z denarjem oziroma gre običajno za kreditiranje prebivalstva.

http://www.easybank.at/easy/Produkte/Ko...
vse storitve zastojn, če dobiš sem plačo.
Če nimas plače vzames tole(4EUR na mesec - vse vključeno za navadnega smrtnika):
http://www.easybank.at/easy/Produkte/Ko...
Za študente tudi gratis:
http://www.easybank.at/easy/Produkte/Ko...

ker smo v EU je vseeno, kje mas banko.

do 100.000€ ti jamči država za vloge :)
samo vprašanje je, če lahko verjameš državi.
Če imaš višek denarja...kupi zlato pa boš največ dobil. Noben ti ne teži pa še davka ne boš plača. Čeprav mislim, da pri nas zahtevajo DŠ, tako da ti svetujem nakup v tujini.
Hehe, ja, karkoli se odločiš, ti svetujem v tujini.

Živjo! A ma Gorenjska banka mogoče pre-paid mastercard? Se pravi, da "nanjo" položim denar in zapravim kolikor je gor!

Dejte men prosim nekaj razjasnit.
Država vsakemu posamezniku garantira 100k na računu. Velja to za vsako banko, slovensko in tujo?
Pa recimo, da gre NLB v franže, država nima več denarja (bankrotira), ali je mojih 100k na NLB še vedno varnih?
Je kaj razlike, če imam teh 100k na kakšni drugi, tuji banki, recimo sparkasse ali sberbank, in država bankrotira?

BTW, ali ima kdo račun na SBERBANK? Če, kakšna je to kaj banka?

LP, Runnagain!!

Sparkasse zna biti ugodna, drugace je pa s temi 100k € tako-tako.

Vloge so enako varne v domačih in tujih bankah.
Pri obeh jamči država.
Če gre kaj narobe tuje matične banke s svojim denarjem sigurno ne bodo reševale prihranke Slovencev v slovenskih podružnicah.

Sicer pa za zelo ugodno velja Delavska hranilnica.
Tudi ena redkih brez izgube.

Gledam CENIK Sberbank, pa mislim, da so naše banke bolj poceni. Jaz bi vseeno raje odprl v tujini recimo kaka Easybank, kjer je vse zastojn če imaš redne prilive.

@Runnagain
nasproti Probanke imaš Unicredit, jaz sem se za njih odločil. Veliko jih gre k njim, zadnje čase jim dobro laufa, paketi so mi tudi OK.

Imam mogoče malo nevmesno vprašanje ampak vseeno se navezuje na banke :D torej , če kdo ve naj mi prosim razloži kako poteka fizičen prenos denarja med različnimi bankami ne le po sloveniji temveč tudi po svetu ? npr: jaz nakažem 500€ prijatelju v Nemčijo in moja banka mora nekako teh 500€ spraviti do tiste banke, ne le kot podatke na računalniku ampak tudi kot bankovce.

bokiboom je 18. sep 2013 ob 20:27 izjavil:

Imam mogoče malo nevmesno vprašanje ampak vseeno se navezuje na banke :D torej , če kdo ve naj mi prosim razloži kako poteka fizičen prenos denarja med različnimi bankami ne le po sloveniji temveč tudi po svetu ? npr: jaz nakažem 500€ prijatelju v Nemčijo in moja banka mora nekako teh 500€ spraviti do tiste banke, ne le kot podatke na računalniku ampak tudi kot bankovce.

Zadeva je precej kompleksna in bi potreboval nekaj strani, da pojasnim celotno zadevo ampak bom vseeno poskusil, poenostavljeno kar se da:

Prenos denarja med domačimi subjekti (v SLO) je urejen tako, da poteka preko t.i. SEPA plačilnih nalogov. Ti nalogi vsi potujejo preko ene centralne točke (podjetje Bankart je upravljalec sistema v SLO in hkrati Centralni procesor (CP) ), prenos nalogov pa se vrši petkrat na dan. Fizično se denar ob tem, ko nakažeš kolegu na drugi banki 500€ NE prenaša. Kaj se zgodi in kako pride denar do kolega? Druga banka preko Centralnega procesorja (Bankart) prejme nalog za nakazilo denarja tvojemu kolegu, kar tudi naredi. Hkrati (oziroma še prej) si Centralni procesor zabeleži prenos naloga in označi, da je tvoja banka dolžni kolegovi banki 500€. Seveda je teh transakcij ogromno in CP izračuna koliko je katera banka kateri banki dolžna denarja (v + in -). Temu se reče neto pozicija banke. Vsaka banka ima pri Centralni banki odprt t.i. poravnalni račun preko katerega se nato konec dneva prenakažejo sredstva med bankami, kaj in koliko pa Centralni banki pove CP. Morda se bo kdo vprašal "Kaj pa, če ena banka nima denarja za poravnavo vsega, kar bi morala?". Tu nastopi varovalni mehanizem oz. t.i. poravnalna jamstvena shema, ko morajo preostale banke založiti manjkajoči znesek in potem banka, ki nima denarja, te zadeve uredi v čim krajšem času, seveda s pripadajočimi obrestmi (se ne spomnim, da bi bil kdaj tak primer. Če se to zgodi je z banko nekaj res hudo narobe.)

Prenos denarja v tujino je odvisen od tega, ali gre za nakazila znotraj EU (mislim na države z uvedenim €) ali izven EU (to so tudi države EU, ki nimajo €).
Običajno se za plačila znotraj EU uporablja enak plačilni nalog kot za domača plačila, t.j. t.i. SEPA plačilni nalog. Seveda pa tukaj nalogi potujejo po drugi poti kot domača plačila. Princip pošiljanja denarja je enak, kot velja za domači plačilni promet, le da je tukaj poravnalni agent EBA. Plačila se med bankami prenašajo enkrat na dan, torej veliko manj prijazno, kot imamo v Sloveniji. - mimogrede, plačilni promet, kot ga imamo v SLO, lahko večina (če ne že vse) EU in svetovne države, samo sanjajo.

Na svetovnem nivoju se denarna sredstva nakazujejo s pomočjo omrežja, ki se mu reče SWIFT, kar je tudi ime organizacije, ki z omrežjem upravlja. Centrala je v Belgiji, uporabljajo pa drugačna sporočila za prenos sredstev, kot so SEPA nalogi.
Da bi lahko banka delovala na svetovnem nivoju od SWIFT-a prejme t.i. BIC kodo. (BIC - Bank Identity Code). Po tej kodi se ve, kateri banki je sporočilo namenjeno. Tipov sporočil za prenos sredstev med bankami je v tem sistemu ogromno, za prenos sredstev pa se uporabljata v glavnem dve sporočili. To je t.i. MT103 in MT202 oz. MT204.
Pri prenosu preko SWIFT-a so zadeve še nekoliko bolj zapletene, kot pri prenosu sredstev doma. Težava, ki se tukaj pojavlja je ta, da morata imeti banki, ki si izmenjujeta denar, med seboj povezani. To pomeni, da mora imeti ena banka pri drugi odprt transakcijski račun (Banka A mora imeti TRR pri banki B in obratno). Ko ena banka (recimo banka A) pošlje drugi banki (recimo banka B) zahtevo za nakazilo 500€ nekomu pri drugi banki, je ta nalog nepreklicen in takoj, ko ga druga banka dobi vzame denar iz TRR-ja banke A in ga nakaže osebi, ki je prejemnik denarja. Taka nakazila so t.i. STP (Streight throu processing) nakazila, ki se vršijo brez posega fizičnega človeka. Vse skupaj poteka preko SWIFT omrežja v katerega mora biti vsaka banka povezana. Gre za zaprto in zelooooo varovano omrežje. Hekerji do njega ne morejo in tudi za NSA je bil to pretrd oreh :) - zaradi tega so pri EU parlamentarcih izsilili, da jim mora SWIFT omogočiti vpogled v vse finančne transakcije.

Seveda bi bilo iluzorno pričakovati, da bi imela vsaka banka pri vsaki drugi banki odprt TRR in to tudi ni potrebno. Zaradi tega se banke poslužujejo alternativnih poti za prenos denarja. Tu mislim predvsem na to, da če hoče npr. banka A nakazati denar nekomu v banko D in z njo nima povezave, mora poiskati banke, ki so vmes in imajo potrebne povezave. Recimo, banka A ima odnos z banko B, banka B pa z banko C, ki ima TRR pri banki D. Čeprav banka A in D nimata direktne povezave se krog prenosa denarja odvija tako kot je opisano v prvem primeru in sicer med posameznimi bankami v verigi. Seveda ni čisto tako enostavno ampak za ponazoritev bo. Drugače pa Banka A pošlje preko SWIFT-a spročilo MT103 na banko D, ki seveda sporočila ne sprovede, ker z banko A nima poslovnega odnosa in nima od kje vzeti denarja. Zaradi tega čaka na nakazilo, ki pa ne pride direkt iz banke A temveč iz banke C. Kako se pa to zgodi? Banka A, hkrati z MT103 pošlje banki B sporočilo MT202, ta pošlje sporočilo MT202 naprej do banke C in ta naprej do banke D. MT202 pomeni prenos sredstev iz računa ene banke na račun druge banke in tako denar pride do končnega naslovnika.

Simple, ko pasulj... al pa tudi ne :)
Upam, da mi je uspelo vsaj malo odkriti tančico nad skrivnostmi bančnih poti :)

LP, B

dejanslo je 19. sep 2013 ob 00:56 izjavil:

Bojan, hvala za tole razlago. Nisem v finančnih vodah, je pa zanimivo branje. Kako pa banka A najde pathway do banke D - a gre za podoben sistem kot pri routanju podatkovnega prometa al' kako? :) Pri takšnem poteku vmesne banke računajo provizijo? In zakaj hekerji ne morejo do tega zaprtega in zelo varovanega omrežja? Je le-to fizično ločeno?

Iskanje poti med bankami poteka s pomočjo seznama bank, ki je na voljo v el. ali fizični obliki (velike debele knjige :) ) Drugače pa ima večina manjših bank (ja, tudi NLB je za svetovne razmere mala banka) odprte račune pri velikih bankah, kot so Deutsche Banke, US Chase bank,... Te banke imajo veliko bolj razpredeno mrežo (ker seveda to veliko stane. Tako kot fizikalci plačamo za vodenje TRR-ja, tako mora tudi banka plačati za vodenje svojega TRR-ja pri drugi banki, le da to stane precej več) in posledično transakcije običajno naredijo tri 'skoke'. Torej, če se izvaja transakcija v US, gre običajno do Chase banke in od tu do končne banke. Če banka nima računa pri Cahse se uporabi NLB, pri kateri ima večina bank svoje račune in potem ona poskrbi, da gre denar naprej (spet po principu, ker je večja banka ima večjo mrežo TRR-jev po svetu, ker si to lahko privošči... pa ne bi zdaj o tem, da to plačujemo mi vsi :) ).
Za vsako tako posredovano transakcijo se seveda zaračuna medbančna provizija, ki jo ima vsaka banka javno objavljeno.

Tehnično gledano je SWIFT omrežje zvezdasto omrežje. Za dostop do tega omrežja mora imeti vsaka banka najeti vsaj dve VPN liniji s katerimi pride le do vhoda v samo omrežje, ki je ločeno od ostalega sveta. E, sam vstop do omrežja pa je varovan s posebnimi varovalnimi moduli (velika črna škatla), do katerih je a) težko priti, da bi jih sploh videl, b) nihče razen razvijalcev pri SWIFT-u ne ve kaj je noter, c) zadevo je potrebno periodično menjati oz. nadgrajevati - protokoli za izvedbo menjave so pa izjemno strogi.

Je pa lepa stvar tega omrežja, da enostavno dela. Če se prav spomnim, nam je bil predstavljen podatek, da so imeli nenačrtovanega izpada v zadnjih 20 letih, celih 6 minut :)

LP, B

krneki0001 je 19. sep 2013 ob 08:15 izjavil:

Imajo pa na bankartu kr nekaj problemov s procesiranjem vse te mase podatkov. Pa najbrž ne tok s samim procesom obdelave, ampak transport in razbijanja datotek na manjše kose jim pa delata probleme, ker slovenske banke ne znajo sprejeti tako velikih XML datotek (ja, vse kar je SEPA se prenaša v XML datotekah z ogromno overheda, in te datoteke so res ogromne).

Ni problem, da ne bi banke znale sprejet tako velike količine, gre za to, da je sama obdelava tako velike količine, procesorsko precej potratna zadeva. To velja predvsem za Bankart, ker tam dobijo zadeve iz vseh bank. Ampak so stručkoti pa običajno vse zrihtajo :)

LP, B

Pozdravljeni.
Zanima me kakšna je trenutna situacija na trgu. Nekako po mojih izračunih za moje potrebe, torej dvig denarja, nekaj direktnih bremenitev, varčevanje in spletne banke mi izgleda delavska hranilnica najbolj ugodno. Torej katere banke bi trenutno priporočal, sem pa trenutno na NKBM in bi se rad rešil iz propadajoče ladje preden potone :).

LPV

mk818764 je 7. dec 2013 ob 16:03 izjavil:

Kar ostani tam kjer si. NKBM ima najboljšo spletno banko.

Nenene... Niti približno to ni res... BankaIN pri banki Koper je edina prava spletna banka. Lahko opraviš vse razen dviga gotovine, za kar pa imaš bankomat. Ko rečem vse je to res vse. Tudi sklepanje pogodb, odobritve kreditov, poizvedovanje za raznoraznimi ponudbami, obr. merami,...

LP, B

Nevem zakaj danes ko so bluzili o NLBju, NKBju in Abanki niso se povedal katere banke so slabe in katere dobre??

Tu imaš en seznam v stres teste vključenih bank:
https://slo-tech.com/forum/t558512/p425...

Greš v kako banko ki ima matico v tujini.

Sem preskočil z NLBja na Delavsko in je zaenkrat vse super. Uporabljam spletno bančništvo DH NET. Najboljše je da se več ne oziram čigav bankomat kje stoji, saj ne jemljejo provizije za dvige na tujih. Z enim obiskom sem vse uredil. Predhodno pa si seveda priskrbel digitalno potrdilo Sigen-Ca.

hmm tud jaz razmišljam o prehodu iz nlb na delavsko hranilnico, @logit a deluje vse vredu (predvsem spletno bančništvo) ?

@logit a deluje vse vredu (predvsem spletno bančništvo) ?

Vse tako kot treba.

cortez je 4. feb 2014 ob 16:50 izjavil:

Bil na banki in baje zbirajo podatke o komitentih :
kakšen status imaš, kje delaš, kakšen položaj imaš, zakaj uporabljaš banko, koliko imaš mesečni priliv, ali posluješ s tujino ; s katero državo itd...

vse te podatke zbirajo za vsak TRR posebej po neki direktivi zveze bank oz. splošnega poslovanja bank.

Ali so tudi vas mučili s temi problemi oz. ve kdo kaj več o tem ?

Nekako se mi zdi, da zbirajo neke osebne informacije, ki so izven njihovih pristojnosti.

To niso problemi. Gre za zakon o pranju denarja. Vsak odstopanje od prometa se preverja oz. se mora preveriti. Zato je dobro ob odprtju računa dobiti čim več informaciji o poslovanju stranke. Ali je napovedala tako poslovanje in nakazila, plačila itd.. Tukaj ne gre samo za javljanje transakcij nad 15000 oz 50000 EUR. Gre za mesečno odstopanje od prometa stranke v procentih. S tem se jeb** vsak mesec po par dni če ne celo cel teden. Pregledaš kaj je stranka navedla ob odprtju nato še promet itd.. Spišeš poročilo in pokličeš stranko po potrebi, da pojasni zadevo.
Če zadeve ne narediš tako kot je treba odgovarjaš ti, ki pregleduješ in posledično še banka.