Ura resnice za javni dolg (potop obveznic?)

Aha. Seveda. To da osebno poznam kar nekaj takih torej ne velja. Itak niso reveže či jim starši ali drugi sorodniki odstopijo tistih 200 ali 300 kvadratov zemlje.

Po tvoje jaz nisem revna ker mi foter zastonj rihta elektro inštalacijo po bajti? Al pa ker mi dovoli živeti pri njem (zastonj) dokler bajta ni vseljiva? Aja, mona jest... ziher nisem revna ker mam bajto? Seveda je to bolj retorično in tudi grozno OT. Tko da...

Okapi je 16. nov 2011 ob 21:39 izjavil:

Ja, in noben od teh ni bil zares reven. Večinoma so hiše postavljali kar na svoji zemlji, ali na zemlji, ki so jo poceni kupili od sorodnikov. Mnogi so bili tudi na pol kmetje in so torej imeli poleg plače še dodaten vir denarja, ali pa so imeli vsaj kakšen kos gozda in so prodali les. Ali pa so prodali kakšno podedovano njivo ali pašnik in tako financirali gradnjo hiše.
O.

Evo spet trma dohtarja. Da potrdi nekaj o čemer ne govorimo! Od 2000 hiš v nekdanji jeseniški občini grajenih od 1970-1980 ni ena postavljena na (svoji zemlji), ne na zemlji sorodnikov, tam so bili slaba poltravnata, pol kamnita rebra. Buldožer pa naredi čudeže.
Noben ni bil kmet, ali polkmet. Ti so in še gradijo kasneje! In danes ne spadajo več niti v socializem. So ljudje vseh slojev od fizičnih delavcev do zdravnikov. Več je seveda srednjega in višjega sloja, saj si je ta upal trgati tretino plače od kredita, delavcev pa manj. Na koncu so vsi po vrsti realno plačali kakih 1/4 realne vrednosti prejetega kredita!

Če šlosar v železarni, lahko postavi hišo (na drugem koncu Jesenic zgornjesavska dolina) na robu triglavskega parka, ki so jo dediči pred kratkim prodali Angležu za 250k €vrov, on, prvotni lastnik, pa je recimo vrnil kake 1500-3000€ maksimalno, od prejetega kredita, ki je bil seveda tudi velikokrat nižji od 250.000, pomeni da so sicer ne brezposelni, ampak relativno reven delavski sloj, ki je znan po vsem svetu kot nižji sloj, lahko gradil hiše! In ja..kasneje so se na elitnih lokacijah množično pridružili tudi Ljubljančani, z najmanj luštnimi vikendi, res pa je, da jih je teh veliko balkan-express zamudilo in so deloma gradili, tudi tako kot praviš ti...ampak še vedno so gospoda tudi imeli pod palcem:)

In še nekaj. Stanovanja in gradnja hiš je bila specifično za socialistične Slovence mala malica. Rešljiv problem. Nizka vrednsot. Ponavljam ko je bogat sorodnik iz avstrije, (res premožen, saj je bil davčni svetovalec:) na obisku pri nas videl in slišal kdo in kako so se gradila ta nova naselja je majal z glavo in se ni mogel načuditi. Edino kar je lahko pokazal kot velik gospod, je bil malo boljši avto od našegaJa ata je v zlatih časih, tudi rad kako zapeljal in je imel za socializem drago, res drago, a delujoče orodje

Pa ti delavci, ki so gradili, niti niso računali, da jim bo nazadnje podarjeno. Le hrabri in optimistični so bili v tistem sistemu in često tudi služili na črno po šihtu, v kolikor so imeli res nizke plače. Srednji sloj uslužbencev in višji aparatčikov in zdravnikov, pa sploh ni imel problemov.

Moj prijatelj, ki je imel očeta martinarja, globoko tudi mentalno it bosne:), človeka, ki ni znal nikoli, tudi po 15 letih slovensko, je bil pa marljiv, je pomagal temu očetu graditi hišo-dvojčka, ki ga je le ta gradil, skupaj z direktorjem železarne jesenice. In nista bila po plači različna kot danes...1:20. Ampak kvečjemu 1:2. Martinarji s(mo)o namreč odlično zaslužili. Problem je bil le zdržati, v dobesednem dantejevem peklu, če si lahko kdo to sploh predstavlja.

Res je. Gini faktor se tudi danes ni bistveno skvaril, tistih top z 20 kratnikom povprečja plače je peščica in ga ne more skvariti! Problem nastane, če je delavski nižji in sloj upokojencev, vedno bolj pod robom preživetja, kar se nam dogaja izgleda danes. Da ne govorim, da so sanje o lepi hiši za delavca, malo nore danes.

Danes je brezposlenih, upokojencev in nesposobnih za delo, nenadoma procentualno na celotno prebivalstvo, lahko še enkrat več, kot za časa ranega adija. Nemčija 1930. Pa če še optimizma ni....... Potem družba kljub nekajkrat boljši tehniki in relativni ultra produkciji, v primeri s tisto, vendarle postane nevarno nestabilna! In ključ je pravzaprav v optimizmu, ki ga sistem lahko nalaže in prikaže prebivalcem.

Ni res. Črno delo ni bil pogoj. In moj sosed delavec v Elanu ni delal na črno. Tudi prdnil ni na črno. Tudi omenjena martinar in šlosar ne!!! Kdor je recimo zidarill na črno, je delal poceni, pa še vedno je lahko bil premožnejši od direktorja slovenskih železarn! Tudi to smo videli. Pa ne, da je ta ravno bil revež in ni zgradil hiše v elitnem novem naselju Bleda:) Ključ je v odobritvi kredita! Brezobrestno z zelo malo pologa! In ni bilo mentalitete, kjer bi kdo dejansko stradal, če dela. Ne bi pustil če že drugega ne maršal. Sistemsko.

In še enkrat. Delavci so zaslužili po moje nekje 125€. Na mesec. Niso bili reveži, bili pa so kot po svetu najnižji sloj in nikakor ne moreš rečt premožni. Razen če seveda rečemo, virtualno in psihično bogati. In oblast. V slovenskem primeru za razliko od kitajskega, kar otipljiva. Videl na lastne oči nemalokrat.
Je to imelo neke rituale in pasti, a oblast se je včasih čutila tudi realno! Ne pa na plači v dolarjih, ali markah. Tudi v potrošnem standardu ne. Razen stanovanj, hiš, poceni sindikalnih počitnic, je imel avtrijski delavec kljub temu boljši standard leta 1980. Avtomobile, TV, obleke, skratka vse kapitalistično potrošno.

Tako da se ve, zakaj je kar nekaj še danes živečoh v tej naseljih, upravičeno prekleto skeptičnih do vrle jare gospode, ki se sicer trudijo, a nekatere številke kažejo, da bolj serjejo, kot blestijo

Na prvo obletnico šlosarjeve smrti sem se učil za maturo, na drugo obletnico sem bil pa v Makedoniji komandir pehotnega voda. In od takrat dalje popit alko mi ni skuril čisto vseh spominov na dobre stare čase

O.

Trije faktorji so bili:
- plače so bile razmeroma dobre, tudi navadnih delavcev
- življenje je bilo v povprečju precej cenejše in si lahko od plače več prišparal
- (samo)gradnja hiš je bila cenejša (vključno z zemljišči in komunalo)

Bistveno je pa to, da bi vsi ti te hiše zgradili in kredite odplačali, tudi če bi ne bilo hiperinflacije. Da so bili obroki za kredite potem smešno nizki, je bil samo dodaten bonus, darilo, zaradi katerega so potem lahko kupili sarajevskega golfa namesto kragujevske stoenke.

O.

Strnijati si se moral, da boš izpraznil družbeno stanovanje s smešnimi najemninam

Imaš kuču, vrati stan. Tudi tega se še spomnim

O.

Drugo kar je problem pri gradnji bajt, je to, da takrat ni nihče razmišljaj, kaj pa za pokojnino

Ko gradiš hišo (ali kupuješ stanovanje), to še kako počneš z mislijo na pokojnino - da ti takrat ne bo potrebno plačevati najemnine.

Kaj se v bodoče, ko bodo pokojnine predvidoma čedalje nižje (pa že tako so precej nižje od plače), obeta tistim, ki bodo morali še naprej plačevati ekonomsko najemnimo, raje ne mislim.

O.

Okapi je 17. nov 2011 ob 00:27 izjavil:

Trije faktorji so bili:
- plače so bile razmeroma dobre, tudi navadnih delavcev
- življenje je bilo v povprečju precej cenejše in si lahko od plače več prišparal
- (samo)gradnja hiš je bila cenejša (vključno z zemljišči in komunalo)

Bistveno je pa to, da bi vsi ti te hiše zgradili in kredite odplačali, tudi če bi ne bilo hiperinflacije. Da so bili obroki za kredite potem smešno nizki, je bil samo dodaten bonus, darilo, zaradi katerega so potem lahko kupili sarajevskega golfa namesto kragujevske stoenke.

O.

In četrti najbolj pomemben faktor zakaj se je takrat boljše živelo: mogočna kitajska(korejska in indijska) industrija je bila komaj v povojih.Z odlivom delovnih mest in selitvijo industrije zahod>vzhod se začne propadanje zahodne civilizacije. Komunizem ali kapitalizem vseeno,nihče nas ne reši več.

lexios je 17. nov 2011 ob 12:08 izjavil:

Se pa vsi strinjamo v tem, da "Življenje je dejansko bilo cenejše - pa še vedno ni pomagalo." Jebiga, danes še vedno ne pomaga: "Snadži se!" Le da se je včasih "sistemsko znašlo" 75% ljudi, danes pa ravno obratno!

Že samo lažje se je znajti, da dosegaš nižji standard. Dosegati nivo življenja v SFRJ je bilo zelo lahko, ker je bil nizek - večino "obupno revnih" danes po kupni moči presega spodnji srednji sloj tistega časa. SAmo takrat smo imeli vsi to srečo, da je bilo dovolj nabaviti par milk in kake kavbojke in si bil srečen. Potrebe so definitivno bile manjše - ta del enačbe čisto vsi nostalgiki ignorirajo. Pa je bistven.

Misliš, da se povprečen, recimo britanec, ne bi danes mogel znajti in dosegati standarda iz recimo 1970? Hiše so bile pol manjše, neke omembe vredne opreme ni bilo, avto mogoče - in če že, težka jetra. Nič lažjega.
Sploh pa... ne razumem kako lahko kdo čuti nostalgijo za časi, ko so delavci delali podobne stvari, kot kolegi čez mejo... samo za desetino, petino plače? In potem se zmrdujejo nad azijci. WTF?

Gremo nazaj?

Bodimo realni, če si dkorkoli izplačuje minimalca, ali pa ima minimalno plačo. Bo imel pokojnino manj kot 300 €, ne bo upravičen do Nikakršnih socialnih pomoči, oziroma, je njegova socialna dobrina stanovanje. Zanima ma kaj ti bo stanovanje, ko boš star 65 let.

@matako...
Napačno razmišljaš.Tudi če si za določenih izdelkov težje zaslužil takrat(tv,kolo,pohištvo itn...) folk je imel delo in redne plače,hrana je bila vedno na mizi,položnice in krediti redno plačani.Zneski za hrano in položnice so bili relativno nizki. Skoraj vsak je lahko tolk zaslužil na šihtu da je neki pršparal in kupil svoje stanovanje ali bajto,in to je bistvena razlika danes vs takrat,zame je dober standard to da lahko zaslužim za svojo gajbo(brez pomoči staršev),da mam skoz plačane položnice in da ne zmanjka keša za hrane,ter po možnosti na koncu mesca neki ostane za v štumfpe.Kaj pa danes? Z delavsko plačo je to danes praktično nemogoče,čeprav so industrijski izdelki zarad selitve proizvodnje in hiperprodukcije praktično zastojn. Kaj ti pomaga pocen pohištvo k ga nimaš kam dat(nimaš za svoje stanovanje),k nimaš keša položnic plačat,trgovine povne do vrha ti pa nimaš za kruh pa mlek...

Že samo lažje se je znajti, da dosegaš nižji standard. Dosegati nivo življenja v SFRJ je bilo zelo lahko, ker je bil nizek - večino "obupno revnih" danes po kupni moči presega spodnji srednji sloj tistega časa.

Govorimo o kupni moči "št. steklenic piva oz. hlebov kruha / minimalna plača oz. pokojnina" ali o i-phonih/TVjih/avtih/oblekah... Da ne bi mešali hrušk in jabolk, ker se mi dozdeva da tule ciljaš predvsem na drugi del:

SAmo takrat smo imeli vsi to srečo, da je bilo dovolj nabaviti par milk in kake kavbojke in si bil srečen. Potrebe so definitivno bile manjše - ta del enačbe čisto vsi nostalgiki ignorirajo. Pa je bistven.

Ni! Potrebe so bile manjše izključno ker je bilo tudi izbire globalno manj! Me zanima kaj boš o današnjih "potrebah" in številčnosti izbire reku čez sto let?

Kaj češ, neandertalec je bil srečen že, če mu je uspelo zapalit ogenj. Da bo bolj jasno: Koliko ljudi si danes lahko privošči Maserati GranTurismo (model 2011)? Karikirano je to danes ekvivalenca fiata leta 1970! In jebiga, fiata so takrat imeli skor vsi...

O, pa je. Veliko dražja je že, odkar smo uvedli evro. Razumem pa, da te to ne tangira, če hrano kupujejo starši (pun intended).

Hrana v Sloveniji je draga kot v Franciji, Spaniji, Avstriji... Ni razloga, da bi bile znotraj EU razlike velike, ker gre za skupen trg, ki ima taksne in taksne stroske in pod to pac ne more iti. Stroski dela so minimalni. Zato pa se meri standard tudi po delezu druzinskega proracuna, ki se nameni za hrano.

Saj je bilo že parkrat poudarjeno.

Leta 2006 recimo, ko je bila konjuktura, so nekateri jamrali, kako je JJ neke sorte diktator. Mali negativ Tita. Pri tem so imeli odličen penzion, bili so zdravi še kot dren in sposobni igrati minimum cankarja.

NIKOMUR pa resno ni padlo na glavo, da bi trdil, da je kapitalizem ko deluje in prede, slabši od nekdanjega socializma. Nostalgiki so bili hitro zatrti, lahko tudi z suho dato.

Tudi danes ni ŠE bistveno drugače. Vendar pa so znaki, da bi lahko bilo. Slabše je tudi po večini Ex-Juge. Pomeni skoraj se bliža dan, ko bodo jugo-socializem-nostalgiki lahko podprto s ciframi, ko recimo do 1/3 naroda (danes nekje manj kot 1/4) ne sestavi skromnega meseca z vsemi položnicami. Potem pa ne pomaga nič več. Nostalgija niti ne bo več nostalgija. Bo pa revolt. O tem se pogovarjamo in ne povratku v socializem.

Socializem DOKAZANO ne more biti boljši od kapitalizma. Primerov je kar nekaj. Najboljši nekdanja vzhodna (socialistična) in zahodna Nemčija. Ampak če ljudje v kapitalizmu živijo slabše kot v socializmu, potem je to znak, da je nekaj hudičevo narobe. In smo že kar nekajkrat vsak po malem našteli, kaj recimo pri nas. Zgrešene investicije, neučinkovita pravna država, še vedno nizka dodana vrednost gospodarstva, ob agencijah in uradih, ki so dejansko teoretično birkokratsko uspodobljeni bolje, od morda ameriških. Le da dejanskega globalnega in s tudi lokalnega (ker je svet globalna vas) nimajo optimalnega. In še.

Torej v opomin budalam, ki menijo, da samo obrat v formalni kapitalizem in demokracijo prinese raj na zemlji.

Folk na vasi in manjših mestih se je že nekako znašel, hiš je bilo za odmet, nizkokvalificiranih del je definitivno bilo več, kmetijstvo je bilo pomembnejše

Hm ja. Ljubljančani so poznane sirote. Prihodki so dokazano manjši in so v razmerju s podeželjem 150%:) Ljubljančani ni mogel najeti takrat noro ugodnega posojila in zgraditi hiše v prelepem bohinju, ali na bledu, Tisti ki to so (poznam jih kar nekaj), pa niso bili delavci ampak delovodje in kondukterji Znali so brati in govoriti z ljudmi in s podeželjem.
Nekaj JE res. V ljubljani je manj prostora za zidanje, Ljubljančane pa nekatere nemogoče spraviti na podeželje!
Mestna podgana, si je nekako v razvajenosti težje organiziral prostovoljne delovne brigade, s kišto pira in žarom po norem udarniškem dnevu, kot ljudje iz manjših mest. Ker v večjih mestih pristnejših vezi ni. In brigadirske norosti tudi manj. Delovno alkoholne brigade, pa so bile ključne, poleg norega kredita, da je taka gradnja lahko sploh tekla.

A kljub temu. Ljubljančani imajo vikendov po celi sloveniji raztrešenih več, kot lordovski sloj v angliji. Ne tako prostranih, a zato nič manj prijetnih za vikend Nikoli Ljubljančani niso bili večji reveži od obrobja. Res pa je, da so bili časi, ko so recimo železarji, ali pa še kdo, dobro zaslužili. Za tiste razmere. Samo moram tudi povedati, da v martinarni stojiš na 2m od žarečega tekočega železa, ki se kuha in šprica na temperaturi 1700 stopinj, ali nekaj takega:). Peče. In to dobesedno. Tako da se drek v hlačah sproti zasuši V Ljubljani pa so poznano zahtevna delovna mesta, ko je nekemu referentu padel svinčnik na nogo in je potem marodiralo 36 ljudi

Litostroj in še kaj, pa prej izjema kot pravilo za delovno mesto v veliki masi birokracije.

Ok, za vse nostalgike in zagovornike teorije, da je bilo v SFRJ manj revščine:

Ste bili kdaj v kakem romskem naselju? No, jaz sem bil in dobil sem občutek, da se imajo fino. Stanovanja poceni in zastonj, hrana ravno tako. Poleg tega ogromno prijazne družbene klime, prijateljevanja in pristnih odnosov - med sabo. Manjše potrebe - danes in tukaj, ne "globalno".

Zakaj za vraga potem nihče od "civilov" ne zavida njihove scene in celo govorijo, da vlada tam revščina? In zakaj sami tako veliko jamrajo (ja tega je bilo v Jugi prekleto veliko, jamranja)?

Približno tako so na nas gledali recimo Avstrijci. So se motili?

Matako je 17. nov 2011 ob 17:07 izjavil:

Ok, za vse nostalgike in zagovornike teorije, da je bilo v SFRJ manj revščine:

Ste bili kdaj v kakem romskem naselju? No, jaz sem bil in dobil sem občutek, da se imajo fino. Stanovanja poceni in zastonj, hrana ravno tako. Poleg tega ogromno prijazne družbene klime, prijateljevanja in pristnih odnosov - med sabo. Manjše potrebe - danes in tukaj, ne "globalno".

Zakaj za vraga potem nihče od "civilov" ne zavida njihove scene in celo govorijo, da vlada tam revščina? In zakaj sami tako veliko jamrajo (ja tega je bilo v Jugi prekleto veliko, jamranja)?

Približno tako so na nas gledali recimo Avstrijci. So se motili?

Samo ti pa res ne razumeš kaj ti nekateri tukaj gor skušajo dopovedat. Dajmo poskusit takole:

V bivši jugi si je lahko tudi tudi tisti najnižji sloj kaj privoščil,je lahko šel na morje / smučanje si kupil stanovanje, zgradil hišo.

Ti bom dal za primer Velenje :

Oče delal v vegradu, mama pa za trakom v gorenju. Postavila sta si majhno hiško.

Njun Sin in snaha delata za trakom v gorenju in živita v mansardi hiše njegovih staršev. Si bosta lahko tudi onadva postavila svojo hišo, glede nato da sta tudi onadva navadna delavca, prav tako kot stara starša ?

_IKE_ je 17. nov 2011 ob 17:53 izjavil:

Samo ti pa res ne razumeš kaj ti nekateri tukaj gor skušajo dopovedat.

Ne da se mi dopovedati, ker sem takrat videl, kar sem videl. Ne morem zdaj se delati, kot da nisem. Izkušnje so hudič.

donfilipo je 17. nov 2011 ob 18:02 izjavil:

Ja konkretno Benč je imel veliko napako. Slabo vidi, Pod -3 trojko ne vidi. Te s peticami pa stanejo
Drugače je pa fant sposoben in ravno revež po mojih informacijah ni bil.

Še vprašaš... ta buržuj se je v tistih časih ukvarjal s tenisom. Tenisom! Paradiral je v pederskih hlačkah in srkal pivce po partijah.

donfilipo je 17. nov 2011 ob 18:02 izjavil:

Redna zaposlitev za nedoločen čas, mislim da najmanj 5 let delovne dobe v podjetju in najmanj 15 do penzije, oddati družbeno stanovanje, in dva garanta. To je to. Bohemi, in samostojni umetniki, jasno da niso ustrezali.

Ja samo družbenih stanovanj je bilo premalo. Debate, "keri si na seznamu" so bile že rahlo surealistične in vir šal tipa "še 10 let pa sem 100.!!!"

Ne poznam teh ljudi, Ike. Govorim o tistih, ki jih.

Glej, saj se ne kregam. Samo pač hočem dodati kako sem jaz videl takrat stvari, kot mlad junc - pa ne misliti, da sem se sekiral ali da mi je bilo hudo. Sem se pa zadnjič dobil z bivšimi sošolci in nekako vidimo stvari enako.

Treba je nekaj vedeti. Jaz od Juge poznam samo osemdeseta. Drugega, kot (hiper)inflacijo, pomankanje pralnega praška (WTF, saj ga ni bilo treba uvažati!) in "stabilizacije" nisem videl. Tako da, moje izkušnje so omejene. Hočeš nočeš so bili to časi globoke gospodarske krize - zelo velika razlika je bila z nekom, ki si je ustvaril družino in vse v Sloveniji pred tem časom... in _ekonomskim_ migrantom iz recimo kake "južne " republike (Kar je argument, da je bilo v Sloveniji dejansko relativno kul, priznam!!). In teh ni bilo malo, pa tudi mlade družine, dostikrat enostavno niso imele enake štartne pozicije, kot samo ena generacija pred njimi. Solatko mi nekje očita, da nimam pojma - ampak jaz sumim, da je on delno predstavnik tistih prejšnjih generacij, ki jim v osemdesetih res ni nič manjkalo. Samo niso imeli vsi te sreče. In njihove zgodbe so prekleto podobne "žrtvam kapitalizma" danes - nič novega pod soncem.

Samo to hočem povedati. Ne napadam.

EDIT: in še vprašanje iz tistih časov. Če je bilo tako zelo lepo biti delavec v SFRJ, zakaj je na stotisoče ljudi hodilo na delo v Zahodno Nemčijo in ne obratno?

rasta je 17. nov 2011 ob 19:07 izjavil:

_IKE_ je 17. nov 2011 ob 18:43 izjavil:

Jaz pa jih ...so moja žlahta

Pa vseeno a misliš da si bosta sin & snaha lahko postavila svojo hišo z delom v gorenju, tako kot sta stara starša z praktično istim delom.

Seveda lahko, na prav enak način kot takrat. Še lažje.

Samo nihče ni pripavljen živet s tako nizkim standardom (vsaj maldi ljudje ne).

Imam tudi jaz v žlahti enega penzionista, ki si je sezidal (že drugo) hišo v zadnjih 10+ letih (še vedno ni končana, je pa vseljiva). In to s svojo bedno penzijo! (in penzijo svoje žene).

Seveda pa se danes precej stvari ne dela več tako kot včasih. Npr. za zalit plato pač ne moreš več zbobnat skupaj sosede in nekaj znancev ...

Ko v enačbo dodaš še 2 šolo obvezno otroka, je gradnja hiša popolnoma drugačna kot v zgornjem primeru in verjemi da standard tu nima nobene zveze. Raje ne pomislim kako bi situacija izgledala, če bi oba izgubila delo( selitev dela tovarne v valjevo ), sta imela sreča da delata na oddelku ki se ne seli ( zaenkrat ).

Glede standardnih pocitnic na hrvaski obali so si ljudje kar sami krivi zaradi svoje omejenosti, sploh danes, ko te nizkocenovniki pripeljejo ze v vsako evropsko mesto. Raje vlozijo denar v cegle, na stara leta pa jamrajo ker imajo 3× prevec kvadratov. Se na slabsem so imo tisti, ki se skesirajo za avto, potem pa zivijo na konzervah. Delo v fabriki in popoldansko rogoviljenje okoli hise, skupaj 14 ur dela. Urban Vehovar bi rekel, da je slovenski prezivetveni model crknil.

Kaksna tri leta nazaj sem iz firbca zase delal neko raziskavo glede stanovanjskega fonda. 2/3 stanovanjskih his je bilo zgrajenih po drugi svetovni vojni, dalec najvecji delez bajt pa sega v sedemdeseta in osemdeseta. Velja splosno prepricanje, da je drzava zamizala, ker sama ni mogla zagotavljati dolocenega socialnega standarda in zato dopustila gradnjo mimo vseh urbanisticnih predpisov in dosegla prostorsko entropijo, ki je vidna samo v kaksni Albaniji. Dejansko so se zazidalne povrsine na pamet sirile, krediti pa kljub vsemo imo glavni faktor, odplacala jih je hiperinflacija oz. vsi drzavljani.

Hja glej, pri gradbeništvu je sama gradnja v bistvu najceneje - poceni šport. Cegli in beton niso pena, delo v gradbeništvu je med manj plačanimi. Kar je drago je urbanizem. Gospodarjenje s prostorom, dostopom, uporabo in infrastrukturo.

Iz tega razloga smo se pri nas vedno čudili kako to, da gredo po svetu celi hoteli, stadioni in stanovanjski bloki po dvajsetih, tridesetih letih na dinamit. Pa še čisto dobra stavba! A je ni škoda?? To je zato, ker vrednost zgradbe je zanemarljiva - če je vse uredu vodeno, se amortizira dokaj hitro. Prava vrednost je v gospodarjenju z njihovo _uporabo_ in s prostorom, na katerem so.

Lekcija, ki je bila pri nas posem izpuščena.

Matako je 17. nov 2011 ob 20:09 izjavil:

Hja glej, pri gradbeništvu je sama gradnja v bistvu najceneje - poceni šport. Cegli in beton niso pena, delo v gradbeništvu je med manj plačanimi. Kar je drago je urbanizem. Gospodarjenje s prostorom, dostopom, uporabo in infrastrukturo.

Iz tega razloga smo se pri nas vedno čudili kako to, da gredo po svetu celi hoteli, stadioni in stanovanjski bloki po dvajsetih, tridesetih letih na dinamit. Pa še čisto dobra stavba! A je ni škoda?? To je zato, ker vrednost zgradbe je zanemarljiva - če je vse uredu vodeno, se amortizira dokaj hitro. Prava vrednost je v gospodarjenju z njihovo _uporabo_ in s prostorom, na katerem so.

Lekcija, ki je bila pri nas posem izpuščena.

Tu notri prepoznam nesposobnost slovenskih oblastnikov, kateri bi lahko Slovencem zagotovili drugi Revoz.

1. Imamo Luko koper
2. Imamo ustrezen prostor - bivši TAM
3. Imamo ustrezen kader - sedaj bivši zaposleni TAMA

Praktično vse pri roki, pa so zajebal in prepustil Slovakom en hudičevo lep posel z Korejci...bi par tisoč lahko ljudi imelo neposredno/posredno delo


Malo off topic ..a vseeno....