Grims o novem kazenskem zakoniku

Pač ne smemo pustit da bomo še bolj ovce kapitalu kot smo že.

Pripombe nismo upoštevali, ker je predlagana sprememba prvega odstavka 148. člena KZ-1 nujna za učinkovito varstvo materialnih avtorskih pravic. Vsebinsko ne pomeni novosti, saj uveljavlja prejšnjo ureditev iz 159. člena KZ/1994. Ta je bila jasna, pregledna in je v praksi dobro delovala ter je bila v KZ-1 brez potrebe spremenjena. V pretežni meri je namreč ukinila kazenskopravno varstvo avtorskih del, kar postavlja pod vprašaj usklajenost slovenske zakonodaje z ratificiranimi mednarodnimi konvencijami na tem področju. Slovenija se je zavezala, da bo zagotovila tudi kazenskopravno varstvo avtorske pravice s Sporazumom TRIPS - Sporazum o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (1994, člen 61) in KKK - Konvencija o kibernetski kriminaliteti (2001, člen 10). Slovenska zakonodaja s sedanjimi rešitvami ne izpolnjuje teh mednarodnopravnih obveznosti. Enako velja glede Resolucije Evropskega parlamenta z dne 4.5.2000, ki glede ponarejanja in piratstva priporoča določitev hujših kazni v okviru kazenskega prava (tč. 27). V tem smislu se v uvodnih izjavah (preambuli)
Direktive št. 2004/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine opozarja, da se zdijo kršitve pravic intelektualne lastnine vedno bolj povezane z organiziranim kriminalom (9. uvodna izjava) in da v ustreznih primerih tudi kazenske sankcije predstavljajo sredstvo za zagotovitev uveljavitve teh pravic (28. uvodna izjava).

Obveznost uvedbe učinkovitega kazenskopravnega varstva izhaja tudi Priporočila Sveta Evrope št. R (88)2 Sveta Ministrov z dne 18.1.1988 o ukrepih za boj zoper piratstvo na področju avtorske in sorodnih pravic (gl. člen 3) in Priporočila št. R (2001)7 Sveta Ministrov z dne 5.9.2001 o ukrepih za varstvo avtorske in sorodnih pravic in za boj zoper piratstvo, posebno v digitalnem okolju (glej člene 3, 4, 5).

Bistvo napake v 148. členu (ki se sedaj odpravlja) je, da ni usklajena niti z veljavnim pravnim sistemom, in sicer niti z matičnim predpisom s tega področja (Zakon o avtorski in sorodnih pravicah, ZASP-UPB3, Uradni list RS 16/07, 68/08), niti z drugimi določbami samega KZ-1. Vrinek besed "z namenom prodaje" je večino dotedanjih kaznivih dejanj dekriminiral in praktično izvotlil 148. člen KZ-1. Posledica je, da prihaja do preprečitve funkcioniranja kazenskega
varstva na avtorskopravnem področju, ki za določene ekstremne oblike kršitev potrebuje tudi učinkovito kazensko varstvo. Glede na mednarodnopravne zahteve (člen 61 TRIPS) se je že prejšnja ureditev v 159. členu KZ/1994 skušala čimbolj zgledovati po klasičnem kaznivem dejanju tatvine oziroma velike tatvine, saj gre za vsebinsko in varstveno podoben pojav. Toda pri klasični tatvini ne najdemo pogoja, da kdor "z namenom prodaje" vzame komu tujo premično stvar. Rešitev iz 148. člena KZ-1 pa je tudi neusklajena s 149. členom KZ-1, ki ureja povsem enaka inkriminirana dejanja (le da gre za sorodne pravice), pa slednji ne pozna pogoja "z namenom prodaje". Gre za varstvo pravice in ne za varstvo stvari, zato razlaga, ki jo ponuja ministrstvo, ne rešuje težav, ki izhajajo iz opredelitve, Večinoma se avtorska dela ob njihovi uporabi (eksploataciji) sploh ne "prodajajo" naprej, temveč se eksploatirajo in so eksploatirana s sámo njihovo uporabo: ko se reproducirajo, dajejo v najem, javno izvajajo, javno prikazujejo, radiodifuzno oddajajo, kabelsko retransmitirajo, predelujejo in podobno. KZ-1 pa sedaj sploh ne zajema teh oblik avtorskopravne eksploatacije. Sicer pa so razlogi in namen spremembe podrobneje pojasnjeni v gradivu.

Glede mednarodne primerjave navajamo ureditve, ki potrjujejo nujnost predlagane spremembe.

Nemčija

Kdor brez dovoljenja upravičenca in izven zakonsko dovoljenih primerov reproducira, distribuira
ali javno priobči avtorsko delo ali predelavo ali adaptacijo dela, se kaznuje z zaporom do 3 let ali
z denarno kaznijo. Poskus je kazniv (§ 106 Urheberrechtsgesetz). Če storilec pri opisanem
kaznivem dejanju ravna obrtoma, znaša zaporna kazen do 5 let zapora ali pa se izreče denarna
kazen. Tudi tu je poskus kazniv (§ 108a). Druge sankcije obsegajo zaseg predmetov in objavo
sodbe (§§ 110, 111).

Italija

Kršitev materialnih pravic z namenom pridobitve premoženjske koristi se kaznuje z zaporom od
6 mesecev do 3 let in z denarno kaznijo (členi 171-bis, 171-ter/1 Legge n. 633 Protezzione del
diritto d'autore e di altri diritti connessi al suo esercizio). Če pri tem izdela več kot 50 kopij ali
delo vnese v elektronsko omrežje ali spodbuja oz. organizira take nezakonite dejavnosti ipd., se
kaznuje z zaporom do 4 let (člen 171-ter/2). Zakon predvideva tudi objavo sodbe in druge
stranske sankcije.

Francija

Izdaja, prodaja, izvoz ali uvoz primerkov avtorskih del v nasprotju s predpisi o avtorski pravici
pomeni kršitev in kaznivo dejanje (člen L335-2 Code de la propriété intellectuelle). Enako velja
glede neupravičenega reproduciranja, izvajanja in priobčitve del (člen L335-2). Sankcije
obsegajo 3 leta zapora in 300.000 EUR denarne kazni, če je bilo kaznivo dejanje storjeno v
hudodelski združbi, pa 5 let in 500.000 EUR denarne kazni. Druge sankcije obsegajo začasno
zaprtje podjetja, zaseg primerkov dela, objavo sodbe in odvzem premoženjske koristi (členi
L335-2 do L335-9). Za to kaznivo dejanje kazensko odgovarjajo tudi pravne osebe (L335-8).