Heroin vs. mariuhana

Mene zanima kaksa je razlika med zadetostjo heroina(trde droge) in trava (mehke droge).
bi blo dobro da bi mi kaksi izkušeni razlozil, ali pa tudi ne.
pa ne zato da bi sam tudi poskusil ampak me zanima iz ciste radovednosti.


Tudi sam obcasno pokadim kaki joint :D

Predvsem cimprej nehaj grupirat droge v dve skupini (trde in mehke).

Cisto konkretno: Za travo sklepam da ves kaksen filing je (ce si jo kadil), se pravi da zmanjsa reflekse (kar orenk), zniza motivacijo (razen enih sort sative, pri tistih je mal "up" efekta), zjebe kratkotrajen spomin, etc.

Heroin (nisem probal, samo pogovarjal z uporabniki) naredi da je vse OK. Nic ni narobe, vse je debest. Ce sedis na kupu gnoja in pada dez je kul, ce si na tropski plazi in se mimo sprehajajo nage deklice je kul.

Vsaka droga ima svoje posebnosti, zato pa jih imamo malo morje in vsak is pac izbere kar mu najbolj pase. Vecini slovencev je alkohol vec kot dovolj (pa se legalen je in se ga lahko nacejas po mili volji), cigareti pravtako. Malo manj je v uporabi canabis, ampak res malo manj. Drugih drog je pa obcutno manj, verjetno zato ker niso samo za par uric ampak drzijo mickeno dlje, pa se fino je imet splaniran vecer/noc za marsikatero od drog ker drugace je stvar precej bedna al pa clo slaba.

pa ne zato da bi sam tudi poskusil ampak me zanima iz ciste radovednosti.

Raje o čem bolj pametnem. Razmišljaj.

antonija je 4. okt 2010 ob 12:37 izjavil:

Predvsem cimprej nehaj grupirat droge v dve skupini (trde in mehke).

(Trda) droga alkohol :) Bananistan bo vesel tvojega predloga in ovce bodo skupno spraznile united skladisca...

Skratka, zakaj prodajajo drogo alkohol v skoraj vsaki trgovini?

BladE_ je 4. okt 2010 ob 17:53 izjavil:

Ta kemija je itaq brez veze... lepo en joint na dan pa je...

Težavno je dobiti "non-kemične" sestavine za izdelavo bio jointa.

Tobak in cannabis lepo rasteta pri nas. Eno bio rizlo boš pa že najdu. Če ne pa vapo. :)

antonija je 5. okt 2010 ob 07:50 izjavil:

Samo zato ker neka substanca ni prepovedana se ne pomeni da to ni droga. Alkohol, tobak in kava so vse droge.

S prvim stavkom se popolnoma strinjam in dodajam, da na moji imaginarni lestvici vsesplošne škodljivosti drog uvrščam alkohol višje od kanabisa. Vendar, v povezavim z vašim prvotnim sporočilom, moram dodati, da ločevanje v škodljivosti med heroinom in kavo (!) je ne samo dobrodošlo ampak tudi potrebno. Če definicija trda/mehka droga ni najbolj primerna pomeni, da navadni ljudje potrebujemo novo, primernejšo klasifikacijo, ki bo uspešneje ločevala škodljivost prej omenjenih drog (heroin/kava).

Nekateri govorite o heroinu, kot da je malo slabše, kot trava. Pa saj niste resni. Heroin ima tako visok potencial da te zasvoji, da si mislit ne morete. Parkrat ga probaš in že odpreš pandorino skrinjico, katero ne moreš več nikoli zapret. Pri nekaterih je dovolj samo enkrat, ker je "tak dober filing, da verjet ne moreš". Poleg tega je heroin hud strup, kjer lahko kaj hitro prekoračiš smrtno dozo.

Pa ni važno, a si ga špricaš v žilo ali ga snifaš. Isto sranje.

Kar povprašajte kakšnega bivšega zasvojenca, bo natrosil dosti hujša dejstva, kot sem jih jaz.

antonija... sem napisal.

> Pri nekaterih je dovolj samo enkrat...

Pri zgornjem grafu že primerjava med tobakom in alkoholom pove, da gre tukaj za bedarijo.

Pri zgornjem grafu že primerjava med tobakom in alkoholom pove, da gre tukaj za bedarijo.

A samo zato ker sta legalna al mogoce zato ker sta No.1 in No.2 killerja v USofA?

(beri: dobiš 10x pivo, potem pa piksno vodke...)

Ubistvu dobis 10x pivo pol eno piksno unija (brezalko) z dodani metanolom al pa denaturiranim spiritom.

McD je No.3 se mi zdi. Kajenje naredi cloveka odvisnega, poglej enga orenk kadilca zjutraj preden si prizge cik: agresiven, razdrazljiv, trese se, ne more se skoncentrirat, skratka povsem neuporaben clan druzbe, podobno kot heroin junkie (s to izjemo da je tobak manj strupen kot heroin). Pol bo moral se cel dan hodit kadit cigarete, ki pa seveda stanejo (na njegovo sreco manj kot heroin, ker os pac legalne in se za njih goji plantaze tobaka, postavlja tovarne kjer jih zvijajo, etc.).

Ce ti je vsec al pa ne je tobak precej nesramna droga, edino to je da je druzbeno sprejemljiva in legalna (za polnoletne).

Jah zame je gledat enga ki si s tresoco roko komaj prizge tisti cigaret da se spravi v funkcionalno stanje glih priblizno enako nagravzno za gledat kot enga ki si s tresoco roko zabode iglo v roko da se spravi v.. "funkcionalno" stanje. Je res da slednji uporablja dost hujsi strup, ampak to ne more bit opravicilo al pa argument da tobak pa ni strup (ker je). Oba vodita v zasvojenost, samo da je odvisnezev od heroina za en misji prdec v rpimerjavi z odvisnezi od cigaret.

Zato lahko tud mirno trdimo da ima tobak overall veliko slabsi vpliv na populacijo (zaradi priljubljenosti in razsirjenosti) kot pa vse "trde" droge skupaj. Verjetno vec kot vse nelegalne droge skupaj...

T0RN4D0 je 5. okt 2010 ob 12:02 izjavil:

Odvisnost, škodljivost

Kaj je pa physical harm pri kokainu? Jaz sem do zdaj očitno zmotno mislil, da je v recimo rekreativnih količinah in nizki frekvenci uživanja dejansko neškodljiv.

zavajon je 5. okt 2010 ob 14:25 izjavil:

Predvsem zato, ker noben verižni kadilec samo zaradi kajenja ne maltretira družine, zapravlja premoženja, ostane na cesti,...

Physical harm/Dependance. Ne otroci, ne stroški, ne obnašanje do okolice.

Avenger: V Sloveniji je kvaliteta kokaina vprašljiva. Že osnovni postopek v Južni Ameriki je bolj tako tako (brez rekristalizacije ponavadi), mi, ki pa smo neka n-ta roka, lahko pa samo sanjamo o "washed"/lavado kokainu, ki ga bojda vleče mehiški jetset.

zavajon: Medicinska literatura ali viri izkušenj ? Mislim zgolj ugibam toda bojda lahko predoziraš že prvič, dobiš serotoninski sindrom že prvič, padeš v time loop že prvič.

Ahaha @ crack.

V današnje moderne cigarete se dodaja še marsikaj razen tobaka - predvsem substance, ki povzročajo lažjo odvisnost.
Če hočete kaditi samo tobak, potem kupite tobak ter rizle ali pipo (suho ali vodno varianto).

tsh2 je 5. okt 2010 ob 16:08 izjavil:

tobak močno zasvoji, čudno se mi pa zdi, da ne vpliva slabo na psiho ljudi toliko kot druge droge. mogoče zato, ker ga enakomerno kadijo čez dan in ne vse naenkrat kot alkohol?

tuki se pojavi vprašanje zakaj pol sploh začet kadit, če je vpliv na psiho majhen
bolj razumem nekoga, ki popije vsak vikend pol litra žganja kot nekoga, ki kadi cel teden
od tistega pol litra žganja boš vsaj bolj sproščen in vesel od kajenja cel teden pa nimaš kaj preveč koristi

@Torn4do:

Problem te razpredelnice je, da je narejena za čiste droge, brez primesi in za zmerno, rekreativno rabo. Npr. Ecstasy, ki je na razpredelnici precej nizko tako po zasvojljivosti kot po škodi, v praksi ni nedolžna droga. Ponavadi ne dobiš čistega, ampak s primesmi; poleg tega je pa izrazito party droga, kjer se trume mladih zadevajo do zla boga, ob enem pozabijo piti vodo... Celokupni učinek na telo zato ni zanemarljiv.

Kar se tiče delitve na trde in mehke: to je res out. Lahko bi jih razporedili v več skupin, ravno glede na potencial zasvajanja in pričakovano škodljivostjo na dolgi rok. V smislu splošne rabe je delitev na trde in mehke koristna v toliko, da nakaže na dva skrajna spekta tiste razpredelnice (mehke so na levem spodnjem, trde na desnem zgornjem delu).


Sledi precej dolg sestavek
Primerjava med Cannabisom in Heroinom...
CANNABIS je relativno blaga droga, ki nima visokega potenciala zasvojljivosti. Po dolgotrajni in pogosti uporabi se pokaže predvsem blaga psihološka odvisnost, pri nekaterih močna psihična odvisnost. Le pri zelo redkih, strastnih in dolgotrajnih uživalcih se pokaže tudi blaga telesna (fizična) odvisnost. Takojšnji učinki pri kajenju marihuane so predvsem sproščenost, evforičnost (izredno dobro razpoloženje, smejanje brez očitnega vzroka), izguba kratkoročnega spomina in posledično rahla zmedenost ter nezmožnost slediti dogajanju; po drugi strani pa lahko nastopi tudi stanje globoke zbranosti, globokega doživetja (npr. glasbe), notranjega uvida... Odvisno od količine in vrste marihuane, uživalci poročajo o občasnih filozofskih uvidih, jasne jim postanejo nekatere eksistencialne resnice - žal uvid največkrat zbledi s streznitvijo.
Uživanje cannabisa lahko povzroči tudi napad panike ali občutke paranoje. Subjektivna poročanja pravijo, da je za občutke, ki jih doživljamo med "zadetostjo" zelo pomembno, v kakšnem stanju se zadevamo: če smo čustveno razrvani, slabe volje, depresivni, jezni, prestrašeni (tudi če kadimo pod pritiskom vrstnikov, proti svoji volji) se negativni občutki pod vplivom marihuane še stopnjujejo. Enako velja, če smo ob kajenju dobro razpoloženi.
Ostali učinki so pogosto še občutek lakote, povečanje srčnega utripa, pordečitev oči, suha usta, sproščenost telesa.

Študije navajajo zelo različne dolgoročne učinke kajenja trave, verjetno predvsem zaradi negativne stigme, demonizacije v preteklosti in pristranskih raziskav. V zadnjem času velja, da največ negativnih učinkov prihaja zaradi kajenja in so zelo podobni tistim, pri kajenju cigaret (tveganje za nastanek pljučnega raka, pri strastnih kadilcih tveganje za nastanek srčnožilnih bolezni...). V zadnjem času preučujejo in ugotavljajo precej potencialnih področij, kjer bi v medicini THC in ostali kanabinoidi bili lahko uporabni. THC zelo uspešno zmanjšuje npr. intraokularni pritisk pri glavkomu in je tako edino znano zdravilo brez resnih stranskih učinkov (če ne štejemo zadetosti); prav tako ima odlične rezultate pri zmanjševanju slabosti, povečevanju apetita pri rakavih bolnikih in bolnikih z AIDS-om, ter precej dobre protibolečinske učinke.
Nekatere študije namigujejo na povezavo med uživanjem marihuane in razvoju psihotični obolenji. Znani so primeri, ko so nekateri doživeli psihotično epizodo že ob prvem uživanju. Vsekakor je potrebna previdnost. Nobene droge ne gre jemati zlahka, saj ima lahko na vsakega posameznika drugačen učinek. Posebna previdnost je potrebna predvsem pri labilnih, čustveno nestabilnih, depresivnih ljudeh, še toliko bolj pa, če jemljejo (zdravniško predpisane) anksiolitike, antidepresive, antipsihotike!

Marihuana torej največkrat pri zadeti osebi vzbuja občutke prijetne sproščenosti, umirjenosti, lenobnosti... Dolgoročni učinki se kažejo tudi v pomanjkanju interesov in motivacije, ekstremnem flematizmu. Na splošno pa kratkoročni učinki spodbujajo tudi občutke povezanosti z naravo in sožitja z ljudmi, introvertiranost (v nasprotju z alkoholom, ki spobuja ekstravertiranost, pomanjkanje samocenzure in samokontrole, nastopašto oz. agresijo).


HEROIN je zelo huda droga. Najbolj jo zaznamuje verjetno dejstvo, da je izjemno zasvojljiva. Že nekajkratno intravenozno uživanje zadostuje za zasvojitev, znani so primeri, ko so se ljudje "navlekli" že po enkratnem intravenoznem uživanju. Nekoliko bolje je pri kajenju ali drugih načinih uživanja, vseeno pa se zasvojenost pojavi zelo hitro. Heroin je v bistvu morfij "na steroidih"; zlahka prečka krvno-možgansko pregrado in nato v možganih razpada na morfinske metabolite. Morfij je zelo podobem endorfinom, nevrotransmiterjem, ki ga možgani proizvajajo npr. ob poškodbi za zmanjšanje doživljanja bolečine. Ima pa tudi protistresne, anti-anksiolitične in evforične učinke. Telo te nevrotransmiterje proizvaja v majhnih in strogo kontroliranih količinah, heroin/morfij pa oponašata njihovo delovanje in ga za več magnitud potencirata. Heroin zato povzroča izjemne občutke ugodja, vseobsegajoče sproščenosti, mirnosti... Nekateri občutke ugodja primerjajo z orgazmom (češ da je orgazem 1000x slabši od heroina). Vsi negativni občutki izginejo, vključno z lakoto, strahom in napetostjo. Vse je super über kul.
Kot rečeno, se fizična odvisnost razvije izjemno hitro. Telo poskuša obdržati nivo endorfinov, katerih funkcijo posnema heroin, v ravnovesju. Zato zmanjšajo lastno produkcijo ter zmanjšajo število mu opioidnih receptorjev v možganih. Heroin je daleč najhitreje delujoči opiat, zato je to zmanjšanje najbolj izrazito. Telo (možgani) zato potrebujejo konstanten zunanji dovod heroina (endorfinov) za normalno delovanje, sicer nastopi kriza. Narkoman potrebuje vedno večje doze heroina (razvoj tolerance) in redne odmerke (fizična odvisnost). Pomanjkanje heroina se odraža v hudi abstinenčni "krizi" (cold-turkey), ki jo poleg (dopaminskega) nagrajevalnega sistema, "homeostatične tekme" pri uravnavanju zaviralnih GABA nevrotransmiterjev in spodbujevalnih nevrotransmiterjev, kot so dopamin, serotonin ipd., še dodatno stopnjuje prav zmanjšanje produkcije endorfinov ter števila mu opioidnih receptorjev. Zmanjšanje količine morfija (substituta za endorfin) in ustreznih receptorjev je neposredno odgovorno za hude simptome abstinenčne krize: močne bolečine v kosteh in mišicah, strah, krči, slabost bruhanje, driska...

Mnoge nevarnosti heroina so direktno povezane z intravenoznim uživanjem: overdose, infekcije, prenosljive bolezni... Četudi uživalec ne začne direktno z intravenoznim uživanjem, večinoma kmalu preide na tak način. Razlog za to je ravno v hitrem razpadu heroina v morfij (razpolovna doba je okoli 2-3 minute). Heroin je zgolj "prenosna posoda" za morfij, da le-ta lažje in hitreje pride do možganov. Če heroin uživalec kadi oz. drugače vnaša v telo, večina heroina že razpade na morfij, le-ta počasneje prehaja krvno-možgansko pregrado in ni želenega efekta.
Intravenozno uživanje je zato za večino uživalcev "must". To, skupaj s hitrim pojavom odvisnosti in tolerance pa pomeni resno nevarnost za overdose. Do tega pride zelo lahko, če uživalec dobi heroin večje čistosti kot običajno in si želi pripraviti svoj običajen odmerek.

Če heroin primerjamo z marihuano po nevarnosti overdose-a: razmerje med najmanjšo efektivno dozo in smrtno nevarno dozo je pri marihuani 1:1000 (pokaditi je treba 1000x večjo dozo, kot je najmanjša še efektivna doza); medtem pa je pri heroinu to razmerje 1:6. Medtem, ko je pri marihuani praktično nemogoče z normalnimi načini uživanja priti do overdosea, je pri heroinu ta razpon izjemno, izjemno majhen!

Tako kot vsaka droga, se jasno tudi heroin igra z možgansko kemijo - v primerjavi z marihuano še precej bolj. Takšno uživanje ima mnoge nepredvidljive posledice za psiho. Razvoj odvisnosti sam po sebi je precej zapletena zadeva, še težje je z zdravljenjem. Heroin, tako kot tudi vse druge droge, možgane overloada z dopaminom. Če droge uživamo redno, se možgani odzovejo z zmanjšano produkcijo dopamina in zmanjšajo število receptorjev zanj; to pa pripelje do stanja, kjer zasvojenec ni več sposoben uživati v stvareh, v katerih je užival prej. Edini center užitka postane droga.

Problem je pri heroinu tako zelo izražen ravno zato, ker ima tako hudo tendenco zasvojljivosti. Cannabis, ecstasy, nore gobe, kokain, LSD - vse to lahko uživaš rekreativno: 1x tedensko, 2x mesečno, 5x na leto... Rekreativnih uživalcev heroina pa praktično ni. Na prste ene roke verjetno lahko preštejemo ljudi v Sloveniji, ki so heroin poskusili 5-krat ali večkrat, pa niso navlečeni. Ko pa si enkrat zasvojen s heroinom, to postane centralna obsesija tvojega življenja.

To, z izjemo rizikov, ki so povezani z IV uživanjem heroina, pa je v bistvu tudi glavna negativna stran heroina. Sam po sebi ima čisti heroin v "normalnih dozah" relativno malo stranskih učinkov. Uničene žile, ponavljajoče se pljučnice, poškodovana jetra, srčno-žilna obolenja... Potem se pa neha. Precej poznan je vsaj en primer človeka, ki je bil s heroinom zasvojen praktično celo življenje, umrl pa je v pozni starosti zaradi odpovedi srca. Kakorkoli, dejstvo da je na heroinu možno dokaj normalno funkcionirati, je zanemarljivo v luči tega, da večina zasvojencev tega ne zmore. Dejstvo, da živiš od enega odmerka mamila do drugega tudi ne prispeva k kvaliteti življenja, kot tudi ne grozeča realnost okužb s hepatitisom, AIDS-em in drugimi nalezljivimi boleznimi in infekcijami. Normalno funkcioniranje v družbi je nemogoče, saj moraš non-stop biti rahlo zadet - zadet, da sploh lahko normalno funkcioniraš! Služba, družina in ostale odgovornosti so itak šele deseta briga.


Skratka, Marihuana in heroin sta daleč neprimerljivi drogi. Marihuano dejansko lahko uporabljaš rekreativno, medtem ko heroina ne moreš. Riziko overdosa je pri marihuani nerealen, medtem ko je pri heroinu ever-present. Marihuana pri pogosti rabi povzroča rahlo do zmerno psihično odvisnost, heroin povzroča hudo psihično in fizično odvisnost. Z uživanjem marihuane tvegaš za nastanek predvsem bolezni, ki so povezane s kajenjem. Pri heroinu tvegaš cel kup infekcij, jetrne in ledvične okvare, ipd. Občasna rekreativna raba marihuane je lahko sila zabavna reč in je lahko zanimiva popestritev večera oz. dodatek k kvaliteti življenja; občasna rekreativna raba heroina pravzaprav ne obstaja, kvaliteta življenja zasvojenca je na nuli.


Zelo pogost argument je, da je Cannabis odskočna deska oz. "Gateway drug"; torej da uživanje cannabisa pogosto pripelje do uživanja močnejših drog. Ta argument je bil že mnogokrat ovržen, a ga nasprotniki drog (in nasprotniki legalizacije cannabisa) neprestano navajajo. Zadeva je nevredna debate: odskočna deska sta na tak način lahko tudi alkohol in cigareti. Poleg tega preprosta raziskava pokaže, da mnogi uporabniki marihuane nikoli ne posežejo po močnejših drogah in da jih veliko morda sicer eksperimentira tudi z drugimi drogami, vendar njihov "drug of choice" ostane marihuana. Z drugimi besedami - 99% uživalcev heroina vam bo povedalo, da so se začeli drogirati z marihuano. Brez dvoma. Ampak samo nekaj % (recimo <5) današnjih uživalcev marihuane bo čez 10 let končalo na heroinu.
Teorija "Odskočne deske" najbrž ne pojenja zato, ker resnično obstaja neka povezava med uživanjem trave in uživanjem drugih drog. Predvsem najstniki radi eksperimentirajo. Marsikateri labilni, čustveno nestabilni ali s problemi obremenjeni osebi droge ponujajo začasen odklop od realnosti. Mladi, ki imajo še izrazito neizdelano samopodobo in želijo pripadati skupini, so še toliko bolj odprti za vplive vrstnikov, zato se med njimi dogaja še sploh veliko eksperimentiranja z drogami.
Vendar pa oglaševalci teorije "Odskočne deske" ravno zato zagrešijo logično zmoto cum hoc ergo propter hoc oz. Correlation does not imply causation. To, da mnogi mladi jemljejo več različnih drog ne pomeni, da je marihuana odskočna deska, pomeni pa mnogo drugih problemov. Nenazadnje tudi dvom v kvaliteto ter iskrenost informacij, ki jih dobijo najstniki v šoli. In v bistvu je to najbolj grozljivo pri celi stvari.

Videl sem veliko fizično propadlih alkoholikov, kadilca pa še nobenega. Ja, vem, da se pljučni rak ne vidi navzven, po onkološkem pa se tudi ne sprehajam pogosto. Daleč največ pa sem videl fizično propadlih zaradi hamburgerjev in CocaCole v ZDA.

Sicer pa je naslov teme o primerjavi med marihuano in heroinom, in to glede zadetosti, ne škodljivosti. Tako da bi bilo prijazno od va smoralistov, da debato o škodljivosti nadaljujete v kateri drugi temi. Obljubim, da je ne bom niti pogledal

Kako sfaljen?!
A ve vidiš, da je trava skoraj tako "odvisnostna", kot amfetamini? Niti ne opaziš trume tresočih se odvisnikov od trave, ki begajo po ulicah?
Šele zdaj vidim, kakšno srečo sem imel, ko sem po 15 letih rednega kajenja trave nehal zato, ker mi pač ni več pasalo in sem se "skriziral", ne da bi se tega sploh zavedel.

Zato pa sam doma vzgojis :)

Pri vseh drogah so najbolj nevarni razni "dodatki", ki sicer tam nimajo kej pocet in seveda overdose.

http://24ur.com/novice/crna-kronika/pod...

High-tech računalniško voden laboratorij...

oracle: Lahko postaviš kakšne konkretne argumente za neškodljivost heroina ?

Naj nekdo nalima celotno študijo, da vidimo metodologijo. Zanima je, da so uporabili ime Ecstasy in ne MDMA. Fishy, little fishy.

Kot pomembne "gateway drug" bi še dodal hlapila in pomirjevala (v ZDA pa seveda tudi "zdravila"). Na hitro sem prebral, samo ena opazka, ne uporabljat citatov iz filma pri heroinu. Just say no, kajti to taktiko so ukradli đanksi, je pa res, da je število nul različno.