Srečko Prijatelj obsojen na dobrih pet let zapora

In kaj točno je s tem narobe? Točno to je bil osnovni namen kreditov - da dobiš denar za investicijo, s katero si povrneš te stroške;

Narobe je to, da bi dal roko v ogenj, da Vegrad iz naslova "dobrega imena" ali pa "dobrega prijateljstva" ni imel kakšnih 20-40% kritja v lastnih sredstvih, ampak je kredit najverjetneje znašal 90%+ investicije. Tako se v resnem svetu berz dodatnih garancij pač ne gre, pri nas pa so banke takšne kredite lepo talale na lepe oči. No, sedaj pa katastrofa.

Če smo natančni, tudi razni s.p. in d.o.o. podizvajalci, ki sedaj s prstom kažejo na teto Hildo in zraven kričijo, so ravnali popolnoma enako: vložili so precej denarja v projekt in pričakovali, da ga bojo dobili več nazaj, potem pa niso dobili plačanega računa in niso mogli plačati materiala, delavcev, ...

No, veliko jih je vložila kar svoj lasten denar - za razliko od Vegrada in vegradovih lastnikov. Na koncu pa so zaradi plačilne nediscipline ostali brez vsega, ne samo brez bankinega vložka. S to bistveno razliko, da je banka najprej dala kredit Vegradu za investicijo, potem pa še kredit podizvajalcu za izvedbo.

Torej ima Vegrad prvi kredit od banke s katerim naj bi plačeval podizvajalce, podizvajalci pa drugi kredit od banke s katerim pokrijejo svoje stroške, dokler bo Vegrad plačal računa. Ali ni zanimivo? Na isti nepremičnini sta dana dva kredita, na koncu pa nihče več ne najde tega denarja: v plače delavcev ga je šlo zelo malo, podizvajalci ga večino niso videli, čeprav so nosili večino materialnih stroškov, banke ga ravno tako niso dobile nazaj.

Kje za hudiča je torej ta denar, ki ga je Vegrad dobil za investicijo? Kje? V dvorih je delo in material celega kupa podizvajalcev, ki niso bili plačani, delo zaposlenih, ki so bili plačani minimalno, na koncu pa niti to več ne. Denar, k ga je Vegrad dobil za zagon investicije pa je nekje izpuhtel. Lahko si mislim kje. Lahko pa tudi na glas rečem, da upravitelj, ki pridobljena sredstva zmeče skozi okno na ta način, da jih porabi vsepovsod, še preden so stroški poravnani, zagotovo ni ravno zgled uspešnega upravljanja.

Za tekoče poslovanje pa takšni firmi lahko zmanjka denarja na računu v trenutku, ko ne dobijo plačanega prvega računa - na drugi strani je pa seveda cela veriga ostalih, ki čakajo na kos te pogače. Čez noč.

Malo si to pomešal. Vegrad je bil investitor. To pomeni, da je sredstava najprej prodibol ali rezerviral, nato pa je račune samo še plačeval. Vegrad kot investitor investicije ni mogel (sedaj je tudi več nikoli ne bo mogel) zapreti, dokler stanovanja ne bi bila prodana. Šele končni kupci pomenijo "plačilo računa" in nihče prej. Pred dokončanjem vse račune poravnava investitor - Vegrad.

Kakšno mnenje imam pa o upravi, ki je na podlagi projekta rezervirala X mio EUR, nato pa je projekt nenadoma postal predrag ali pa so se ta sredstva kej porazgubila, pa sem se že izjasnil. Lahko pa še enkrat ponovim: nesposobni amaterji in cirkusanti, ne pa uprava.

Pa to se zagotovo ni zgodilo čez noč. To je bilo povzročeno zaradi malomarnosti ali pa načrtno. Na koncu niti tega ne vem katera izmed teh dveh možnosti je hujša.

Nekaterim drugim podjetjem pa je uspelo takšne nebulozne konstrukcije lepo zapreti, ker je bil naročnik država oziroma predvsem DARS, ki je veselo podpisoval vedno nove in nove anekse in skozi okno metal miljone evrov, ki bi jih lahko porabili mnogo bolj koristno, namesto za flikanje visokoletečih "projektov" naših gradbenih veleumov. Eh, pri privatnikih pa to pač ni šlo tako. Od Zbiljskega gaja naprej ljudje pač več ne dajejo radi kakšnih predujmov. Še dobro. Ker bi verjetno tudi ti kje misteriozno poniknili.

Seveda očitno tukaj ni bilo čisto vse v najlepšem redu, ampak izvedba novega ali končanje trenutnega projekta (Celovški dvori) je bila takrat najverjetneje edina smiselna odločitev. Kriza je pa dovolj nepredvidljiva, da če bi vsi šli "na sigurno", cel sistem sploh ne bi funkcioniral. Po bitki je pa seveda vsak lahko general.

Seveda smo vsi sedaj generalissimi. Vendar gledano za nazaj so nekateri bolj razlgedani od naju še pravočasno kričali, da to več ne gre tako. Samo kaj, ko se za njihova opozorila ni nihče brigal. Dejstvo je, da bi bila za delavce, kupce, MOL in podizvajalce najboljša rešitev stečaj in to že takrat, ko je Vegrad že postal insolventen, ne pa šele X mesecev kasneje.

Je pa res, da bi potem lastniki Vegrada in banke potegnile kratko, saj se bi vsem na pladnju razstavila njihova lastna nesposobnost (Vegrad z upravitelji - lastniki) oziroma špekulativni idiotizem vreden Merrill Lynch-a (NLB). No, Vegradove zaposlene bo reševala država, NLB bo pa reševala država. Vse pa bo ta ista država reševala iz proračuna (davkov). Ali kdo opazi vzorec delovanja? No, lastniki pa seveda ne bodo prizadeti. Oni so pred fiaskom podjetja (pravne osebe) privzeto zaščiteni. Ali ni zanimivo, da bo (so)lastnici H.T. ostalo sve prigrabljeno premoženje, ki je bilo iz Vegrada pretočeno k lastnikom, tudi v primeru, da bo upraviteljica H.T. morda nekje v prihodnosti spoznana za krivo kakšne nečednosti. Hmm...

Sicer pa vlada pri nas nekakšno takšno mišljenje: dokler je podjetje uspešno, so vodstvo sami lenuhi, ki nič ne delajo; če pa karkoli ni v redu, so pa takoj vsega krivi.

Se strinjam. Vendar pa je Vegrad v kategoriji, ki se ji reče "saj ni res, pa je". Samo zato, ker večina ljudi fura neke stereotipe, to še ne pomeni, da uprava Vegrada ni radikalno zavozila čsito vsega, kar je lahko, razen samih sebe, seveda. To je vedno tista zanimiva dilema, če je ista oseba pomemben lastnik in hkrati upravnik podjetja. Kadar se gre za oseben interes, bo podjetje pač žrtvovano. Tokrat je bilo žrtvovano na način, ki menim, da je v civilizirani državi nedopusten. Če se želimo imeti za civilizirano državo, seveda.

Vseeno ne bi v končni fazi to (da bi stečaj razglasili prej) kaj dosti spremenilo.

Ne strinjam se. Če bi bil stečaj razglašen pravočasno (insolventnost se je dolgo časa dejansko skrivala pred javnostjo in pred NS!), potem bi bil najverjetnejši razplet takšen:
- nedokončane dvore bi pohopsalo neko drugo podjetje ali pa "zdravo jedro" vegrada, ki bi lahko delo prosto bremena nelikvidnosti peljalo naprej in jih tudi dokončalo.
- odvečni zaposleni bi dobili sklepe in bi pristali na zavodu, kjer bi dobili vsaj toliko, da bi imeli za jesti.
- podizvajalci bi bili poplačani samo delno, vendar pa bi bili novi izdani računi dejansko tudi plačani, kar bi jim omogočilo preživetje.

Slabe strani? Ja, seveda so slabe strani. Premoženje se bi v celoti razdelilo, lastniki bi najverjetneje ostali brez vsega. Tudi banke (predvsem NLB) bi morale del terjatev odpisati, kar bi negativno vplivalo na bilanco in bi lahko NLB celo porinilo pod mejo ustreznosti na kasnejšem stres-testu. Je pa res, da mislim, da bi bilo to, da bi NLB na stres testu pogrnila dejansko pravi balzam za banko, vlado in posledično tudi državo. Zahtevalo se bi namreč odgovornost, ki se jo sedaj samo preklada levo in desno.

Problem je, da niso dobili plačila za svoj del projekta. Ker "se niso zavedali tveganja in izpeljali B plan izhodno strategijo"...?

Uh, osnove poslovanja. Po pogodbi plačila ni, dokler dela ne končaš. Kakršna koli "strategija B", bi pomenila, da se bi odrekli kakršni koli možnosti, da bi kadar koli izterjali karkoli. Sedaj mi pa ti izumi "izhodno strategijo", če jo lahko. No, edina pametna izhodna strategija je, da greš sam čim prej v stečaj in zaključiš muke. Težava pa je, če se to pripeti s.p.-ju, ker to potem postane osebni stečaj. Dejansko izgubiš popolnoma vse premoženje, škode pa ne boš mogel več nikoli izterjati, ker delo ni bilo zaključeno.

Pa še ena malenkost: ko podizvajalec izda račun, mora državi odvesti DDV. Če je plačan, ali pa ni plačan. Torej je težava tudi to, da večina terjatev še danes ni znana, ker veliko podizvajalcev sploh ni mogla izdati računa, ker ne bi mogla pokriti DDV-ja. Sicer obstaja možnost odloga plačila DDV-ja, vendar pa DURS to omogoča velikim "strankam", pri malih pa takšnemu predlogu ne ugodi, pa če se svet na glavo postavi... Ali ni lepo imeti takšna pravila, po katerih so nekateri pravni subjekti pri poslovanju z državo bolj enakopravni od drugih. Hmm.... ali ni to taisti DURS, ki velikim dopušča odlog plačila prispevkov, nad s.p.-jem pa takoj v izvršbo, če je nakazilo zamudilo za en dan.

delavec lahko poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, če plača tri mesece zamuja ali pa če ni dobil zadnjih dveh plač

Da, res je. Ta pogoj je bil za nekatere že izpolnjen sredi poletja. Na žalost pa pozabljaš, da se mora ta oseba potem takoj odseliti iz kolektivnega gulaga samskega doma, si najti drugo prebivališče, dokazati, da je še vedno upravičen do delovnega dovoljenja oziroma tvegati takojšnjo deportacijo na primeren mejni prehod, če se gre za tujca.

Teorija je res dobra, tudi zaposleni so se trudili, ker so verjeli, da se bi v podjetju nekaj morda le dalo storiti in rešiti. No, uprava je to popolnoma izigrala in to na način, kjer se bi morda dalo dokazati celo kakšno kaznivo dejanje. Z naklepom, izvedbo in škodo vred.

Glede plačevanja prispevkov je pa tako, da zgolj dejstvo, da pripevki niso bili plačani in DURS ni dovolil odloga plačila prispevkov samo po sebi seveda ne more predstavljati kaznivega dejanja.

Da in ne. Očitno stvar le ni tako zelo enostavna, saj smo ravno tukaj doživeli tisti famozen zasuk v tožilstvu, kjer je v petek veljalo to, kar si napisal, v ponedeljek pa so že ugotovili, da temu ni čisto tako. Leta prej pa nič od njih.

Že zaradi tega bi morali postaviti Zalarja na tnalo interpelacije. Medtem, ko se igra ping-pong o temu kdo sme komu kaj podpisovati v tožilstvu, mu taisto tožilstvo enkrat govori eno, drugič pa drugo. Če tega ni sposoben očistiti, potem je pač potrebno očistiti kar njega in ga zamenjati z nekom, ki ne bo pravni teoretik ampak nekdo, ki ima vsaj nekaj hrbtenice. On je pač z njegovimi lastnimi dejanji dokazano nima.

No, pa ko smo že pri bankah, nepremičninah in kreditih. Zakaj so pri nas stanovanja tako draga.

Banka da kredit investitorju, da začne z gradnjo nepremičnine (1. kredit).
Investitor najame izvajalce.
Izvajalci najamejo kredite, da lahko plačajo svoje zaposlene in nabavijo material (2. kredit).
Investitor plačuje račune izvajalcev, ki vračajo kredit banki (2. kredit).
Na zaključku projekta investitor nepremičnino proda.
Kupci nepremičnine pri banki najamejo kredit za odplačilo (3. kredit).
Investitor vrne kredit (1. kredit).
Kupci nepremičnine odplačujejo kredit (3.kredit).

Vsak kredit ima obresti.
Obresti predstavljajo strošek investicije in vplivajo neposredno na višino stroškov izvedbe projekta.
Banke na isti nepremičnini z fiksno vrednostjo trikrat poberejo obresti.

Ali se še kdo čudi zakaj so banke pri nas tako veselo metale denar skozi okna, zakaj bodo sedaj storile vse, da se vrednost nepremičnin ohrani in zakaj je pri nas kvadratni meter lahko tako svinjsko drag.

Oh, pa dodajmo še državo kot večinsko lastnico največje banke, ki je takšne kredite najbolj veselo razdajala. Tudi država bo sedaj storila vse, da ji NLB ne bo nasedla, kar pomeni, da bo tolerirala praktično kakršne koli mahinacije, samo da se bo ohranilo prenapihnjene cene nepremičnin.

Hvala, BlueRunner, za eno izmed bolj poucnih tem na ST.

darkolord je 3. okt 2010 ob 02:50 izjavil:

Seveda ima! To če že drugega ne, pomeni vsaj, da podjetje že ima nek (vsaj osnovni) "kapital"...

Ki pa ni glih v obliki "odvečnega" denarja na bančnem računu... Kar pomeni, da ti to pri plačilu sprotnih obveznosti ne pomaga ravno.

No, seveda to niso mrtva sredstva na nekem TRR. To pa res ne bi šlo. Ta osnovni kapital gre v praktično vse, kar najdeš v podjetju od obveznih rezervacij, pa do "klasičnih" osnovnih in obratnih sredstev. Skratka: tudi v aktivo gre.

darkolord je 3. okt 2010 ob 02:50 izjavil:

Tako se v resnem svetu berz dodatnih garancij pač ne gre, pri nas pa so banke takšne kredite lepo talale na lepe oči. No, sedaj pa katastrofa.

Seveda. Ampak tle ga je banka usrala - za tistega (vodstvo podjetja), ki si uspe izborit tak kredit, je pa to kvečjemu plus.

V teoriji pri ekonomiki 101 je to res. Idealni bi bilo, če je vložek v investiciji 1€ lastnega in 1E6€ zunanjega kapitala. Če potem iz tega zaslužiš že samo 1E6 + 2€, si ustvaril kar 100% donos kapitala.

Pri malo naprednejši ekonimiki 401 pa ugotoviš, da teorija ni suho zlato in, da ni čar v maksimiziranju kratkoročnih donosov, ampak predvsem pri zagotavljanju dolgoročne stabilnosti in profitabilnosti podjetja. Dolgoročne stabilnosti s takšno 1 + 1E6€ shemo financiranja pa nimaš in na njo ne moreš računati. Tako, da je to tisto, zaradi česar lahko takšnem podjetju rečeš, da je "kockalo". Igralo je na karto "pogoji financiranja bodo ostali enaki ali ugodnejši za obodbje X let". No, ušteli so se in zato sedaj plačujejo. V Sloveniji srečujemo še eno podjetje, ki je zelo na robu, ker je igralo na isto karto: T-2. Razlika je samo to, da ne vem, da bi lastniki T-2 bil tudi upravitelj T-2 in, da bi hkrati ne-plačeval vse od plač in prispevkov. Pa še dohodke dobivajo sprotno, kar jih rešuje napram bolj tveganem poslu imenovanem Vegrad.

Tako, da ja. Lahko si nekdo privošči takšen kredit za krajše obdobje. Ne moreš pa delati investicij (dolgoročni krediti) na enak način, če nimaš zadaj rezerve ali drugih mehanizmov s katerimi boš nevtraliziral spremembe gospodarskih okoliščin. Če uprava tega ni sposobna urediti, potem je uprava Fail. Seveda bi lahko veljalo, da je uprava to poskušala storiti, pa ji ni uspelo. Vendar pa je večina podjetij in uprav to krizo pri nas do sedaj še kar dobro prekrmarila. Torej izjeme toliko bolj bodejo v oči. Izjeme, kjer se dogajajo takšni ekscesi pa še dvakrat bolj.

Uprave in upravitelji so konec koncev dober denar plačani predvsem zato, ker jim mora "vedno ratat". To pa predvsem zato, ker je za njih in za lastnike popolnoma vseeno, če so se trudili po najboljših močeh, če te moči niso zadoščale. Če je bil kiks, potem se bi moralo stvar pač začeti čim prej sanirati v dobro vseh. Način kako se je temu izogibalo za vsako ceno tudi potem, ko je že res čisto vsem postalo jasno, da se kriza ne bo končala v nekaj mesecih in tudi način, kako se je varčevalo na tujih hrbtih (ali so dali zasebni lastniki v podjetje še kaj lastnega kapitala, namesto da so znova fehtali državnega in paradržavnega!?) pa sta presegla vso domišljijo.

Upanje zagotovo umre zadnje. Je pa lažje upati, če zapitek plačujejo drugi.

darkolord je 3. okt 2010 ob 02:50 izjavil:

Vendar gledano za nazaj so nekateri bolj razlgedani od naju še pravočasno kričali, da to več ne gre tako. Samo kaj, ko se za njihova opozorila ni nihče brigal.

Ampak tudi takrat je bilo najverjetneje že prepozno, da bi se podjetje rešilo - kar bi bilo pa vsem (no ja, skoraj vsem) še v največjem interesu...

Seveda je bilo takrat že prepozno. Saj moje izhodišče je, da bi bilo manj škode, ne pa, da se bi dalo vse rešiti. Bilo bi bolje za podizvajalce, za zaposlene in do neke mere tudi za celotno gospodarsko okolje te države. Tudi, če bi nasankala NLB, se jo bi pač reševalo tako, kot druge banke. Vendar pa bi to bila katarza, ki bi pripeljala do očiščenja. Tako, pa smo še vedno v vicah, kjer se še vedno nekaj nategujemo. Pri temu pa je vedno več ljudi oškodovanih.

darkolord je 3. okt 2010 ob 02:50 izjavil:

Na koncu takšne zgodbe je itak vedno "zajeb", kakorkoli obrneš (lahko je samo večji al manjši). Kar je tukaj zelo pomembno vprašanje je pa to, kdaj in kaj bi bilo mogoče storiti (če sploh kaj), da bi se podjetje pravočasno rešilo. Pravočasen stečaj je res boljši od prepoznega, oboje je pa neprimerljivo slabše od tega, da podjetje deluje naprej in delavci dobivajo plače do penzije.

Kot je bilo moje začetno izhodišče: podjetja že dolgo več ni bilo možno rešiti, reševalo se je kapital lastnikov in državne interese pri bankah. Vsi ostali za to mastno plačujemo. Zaposleni v Vegradu in hčerinskih firmah pa tako hudo plačujejo, da si mora vsak pošten priznati, da smo kot država - tvorba, ki naj bi delala v korist ljudi, popolnoma in v celoti zatajili. Pa ne na neki načelni ravni ali po politični liniji naši-vaši. Po čisto osnovni človeški liniji, kjer se do ene skupine populacije obnašamo, kot do nebodijihtreba, ki naj se znajdejo kakor koli vedo ali znajo.

To je zame ne samo kršitev ustave, ampak predvsem kršitev osnovnega pakta med državo in državljanom: pakta zaupanja. Tega praktično več ni. Ko bo to izginilo do konca, bo še zelo hudo.


Pa opravičujem se za svoj izbruh jeze in gneva v popolnoma napačni temi. Kaj ima vse skupaj s Srečkom Prijateljem? V izhodišču prav nič. V širši sliki, pa se še vedno kaže to, daje splošno zaupanje v državo (pakt z državo) porušen do te mere, da ljudje ne rečejo, ah bomo videli kaj bo bo pritožbi, ampak še tisti, ki se z obsodbo strinjajo (strinjamo - jaz se tudi), niso več čisto prepričani, da ni za njo tudi dobršna mera politike in politizacije. Žal. In to je tisto, kar nas bi moralo najbolj skrbeti.

Izjavljam, da nisem član nobene stranke, da na volitvah tipično volim za tiste, ki so vsaj po programu in besedah levi (čeprav sem potem globoko razočaran) in, da nikjer ne kandidiram, ne samostojno, ne kot član katere koli odvisne ali zelo odvisne liste. Verjamem v socialno državo, kjer je možna svobodna gospodarska pobuda in v osebno svobodo, tam kjer ta največ šteje - univerzalne človekove pravice in svoboščine. Verjamem tudi v pravno državo in ne verjamem tistim, ki pravijo, da je več ni, vendar pa nisem slep za simptome njene počasne dekonstrukcije in relativizacije vsega povezanega z njo. Morda v tem pogledu celo postajam konzervativec.

Kot naravoslovec pa lahko rečem, da je einsteinova splošna teorija relativnosti s svojim izvlečkom "vse je relativno", ki je bil nepravilno prenešen na področje človekovega družbenega življenja in delovanja, povzročila neizmerno škodo. Pozoren bralec bo ugotovil, da je bisto splošne teorije relativnosti v temu, da so nekatere stvari resnično (v obsegu resnice, kakor jo lahko zaznamo) abosultne, nespremenljive in veljajo za vse enako. Mislim, da je to načelo, ki ga bi morali prenesti v našo družbo in našo državo. Neodtujljivost nekaterih osnovnih pravic in spoštovanje nekaterih osnovnih zakonov ne glede na okoliščine, gospodarsko stanje ali trenutno politično izpričanost tistih, ki jim je volan zaupan za štiri leta. Štiri kratka leta, če delajo dobro ali pa štiri dolga leta, če delajo slabo.
Se bojim, da je bilo v naši Sloveniji do sedaj več dolgih let, kot pa kratkih.