Zahteva za sodno varstvo - pomoč

Sestavljam zahtevo za sodno varstvo zoper plačilni nalog, ki sem ga dobil zaradi vožnje s kolesom v napačno smer po kolesarski stezi. Na srečo je policist napisal, da sem bil pešec .
Za osnovo sem vzel vzorec iz informiran.si, ki pa je precej splošen. Policist me je kaznoval po členu, ki je namenjen samo voznikom.

Kakšen razlog za vlogo zahteve za sodno varstvo je to? Vzorec ima navedeno..."zaradi kršitev določb postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve materialnega predpisa". Še najbolj ustrezno se mi zdi "kršitev materialnega predpisa".

Pa še nekaj. V pravnem pouku na plačilnem nalogu je navedeno, da lahko vložim zahtevo za sodno varstvo, v 5. odstavku 57a. člena Zakona o prekrških pa piše:

(5) Zoper plačilni nalog iz prvega odstavka tega člena ni dovoljena zahteva za sodno varstvo, kršitelj pa ima pravico do ugovora v osmih dneh od vročitve plačilnega naloga. O ugovoru odloči prekrškovni organ z odločbo o prekršku, pri čemer ugovor šteje kot izjava v hitrem postopku o prekršku. Plačilni nalog vsebuje tudi pouk o dolžnosti plačila globe po določbah 57. člena tega zakona oziroma o pravici do ugovora in načinu njegove vložitve, ter da mora kršitelj v ugovoru navesti vsa dejstva in dokaze v svojo korist, ker jih sicer v postopku ne bo več mogel uveljavljati.

Naj torej vložim ugovor ali zahtevo za sodno varstvo?

Hvala za pomoč in lp

Zanimiva situacija, ker ta obrazec ki ti ga je izdal mislim, da drugače ni namenje prometnim prekrškom. Mogoče bi bilo smiselno podati ugovor na podlagi zakona in zahtevo za sodno varstvo na podlagi sodnega poduka na plačilnem nalogu. Vsekakor ne bi škodil nasvet pravnika.

Drugače pa po moje se lahko slicuješ na zmotno ugotovitvev dejanskega stanja. In sicer da te je policist zmotno kaznoval zaradi vožnje vnapačno smer ker kot pešec nisi voznik. In da kot pešec ne moreš voziti v napačno smer. LAhko pa se sklicuješ tudi na kršitec materialnega predpisa ker te je kot pešca kaznoval po predpisih za voznike. Torej ali se postaviš na stališče, da te kot pešca ne sme kaznovat po tem členu (torej je uporabil napačen predpis), ali pa se postaviš na stališče da je kot pešec ne moreš voziti v napačno smer (in se sklicuješ,d a je policist napačno presodil dejstva).

Predlagam še zahtevo za sodno varnost zaradi zaradi kršitev določb postopka, saj pravni poduk v tem primeru ni pravilen. Tukaj imaš vzorec obrazca, ki se uporablja za prometne prekrške in boš videl, da se pravni poduk bistveno razlikuje:

Lahko pa tudi pokličeš na policijsko postajo, in vprašaš kaj za vraga zdaj naredit, ker se zakon in izdana odločba ne ujemata.

To pa ti je nasvet, seveda nisem mel v mislih da plača pravni nasvet. mogoče pozna koga, pa tudi v pravi odvetniški pisarni se da kakšen manjši nasvet dobit brezplačno.
Drugač pa sem malo pogledal zadevo. Vsekakor se ti splača uveljavljat SODNO VSRSTVO kot ti piše na odločbi/plačilnem nalogu. Pri tem se jasno sklicuj na izdani plačilni nalog. Velika verjetnost je da bodo ež pri predhodnem preverjanju ugotovili, da pravni poduk ne ustreza zakonu po katerem ti je očitana kršitev in bodo zadevo zavrgli. Če ne, se pa naprej sklicuj, da te kot pešca nikakor ne morejo kaznovati za opisan porekršek, ker kot pešec bolj teško VOZIŠ v napačno smer. A je plačilnem nalogu priložen tudi opis dogodka? Ker če me spomni ne vara je kratek opis dogodka sestavni del te odločbe/naloga? Če ne bo imel policist kar precej dela da bo razložil kaj se je pravzaprav zgodilo.

Zaradi enega oz. ene take, kot je Lakotnik29, sem bil pred casom en teden na bolniski (zlomljen nos, rana na nogi)...

Moj nasvet: placaj in bodi vesel, da nisi dobil polne porcije (ja, lahko je tudi sodnik za prekrske).

Hehe ravno danes sta mi šla dva peš nasproti ko sem se z Ciaotom peljal v napačno smer po kolesarski (oz. najprej sem bil na pločniku, potem ko sem jih videl sem šel na kolesarsko), pa me nista niti pogledala Sicer pa če bi me, pa samo GASA pa Ciao Če bi bila na kolesu bi še malo razmišljal če je varianta da stegnem 50 haha drugače bi se verjetno ustavil, ker ubit se ne mislim zarad tistih 60EUR

Drugače pa jaz bi vseeno poslal tisto pritožbo oz. zahtevo (če bi mi že tako uslugo naredili da bi mi totalno narobe napisali kazen). Če se ugotovi da zahteva nima osnove moraš kaj plačat, ali samo izgubiš možnost plačila polovičke?

Vsekakor se splača plačati 60 EUR in pozabiti na zadevo, ker nepravilna oz. zmotna ugotovitev dejstev se pač v obrazložitvi dopolni in se reče, da je zgolj zmota pri navedbi predpisa. Poznam primer takega sklicevanja po ugovoru. Tako da uspeh s sodnim varstvom nima drugega uspeha kot še dodatni stroški in pa seveda plačilo nasveta. Nisem pa še zasledil pravne pisarne, kjer bi delili nasvete pro bono.

Seveda:
Med voznjo po pravilni strani kolesarske steze mi je izza vogala pripeljala gospa. Koncalo se je tako, da sva trcila. Gospa je zadobila pretres mozganov, jaz sem si pa zlomil nos, ko sem priletel vanjo.

Dobila je tudi kazen za voznjo v napacno smer in sodnika za prekrske - po besedah policista, ki naju je prisel popisat v UKC, je kazen enaka kot za voznjo z avtomobilom po napacni strani ceste, ergo si imel se sreco, da si jo odnesel samo s 60 EUR.

To se je zgodilo na Dunajski v Ljubljani, kjer koleserska pot poteka na obeh straneh in je vsak od obeh steza jasno oznacena tako, da takoj ves, ce se vozis po napacni strani.

S temi bagatelnimi zadevami je tako, da te pravni sistem pač prisili v to, da jih požreš. Grdo sicer - in to je že zgodba za drugo temo - ampak tako pač je. Sistem te prisili v plačilo manjšega zneska; v nasprotnem primeru ti pa skoraj neposredno grozijo z visokimi stroški postopka. Narobe sicer, ampak sodniki so v teh primerih samo uradniki, ki poštemplajo predlog policije.

Jaz sem se naučil po težji poti, ampak relativno hitro: lani sem speljeval vzvratno s svojega parkirnega prostora pred večstanovanjsko zgradbo na stransko uličico, po kateri vsi domačini vozimo max 30 km/h. Ko sem že bil na ulici, sem zagledal avto in se popolnoma zaustavil. Nekaj sekund kasneje je počilo, ker me je voznica pač prepozno opazila. Kot se spomnim, je nisem videl v obraz, ko sem jo, obrnjen vzvratno, opazil na ulici - se je pripenjala ali brskala po radiu. Anyway - ker sem šel vzvratno, je bila krivda za policaje nedvomna, čeprav sem na ulici stal 2-3 sekunde, preden je počilo. Očividcev ni bilo. No, policaji so samo vprašali, če menim, da nisem kriv, na kar sem odgovoril: "Meni se ne zdi, sva pa zato poklicala vas, da boste povedali." Odgovor od policaja je bil, da tudi oni niso nezmotljivi. Na kraju nesreče me nihče ni seznanil s krivdo, pač pa je bilo rečeno, da onadva tudi ne moreta izreči kazni in da gre zadeva v odločanje na sodišče. Na sodišču sem naletel na sicer korekten odnos, a šele tam mi je postalo jasno, zakaj se v zadevo meša sodnik za prekrške. Policaja sta bila pač toliko svinjska, da mi na kraju nesreče nista mogla nedvoumno povedati, da sem kriv in da se mi najbolj splača priznati. Polovična kazen, če bi jo plačal v roku, bi znašala 150 EUR, tako pa sem plačal 300 EUR + stroške sodišča v znesku cca 90 EUR.

Sodnica se valjda ni želela nič pregovarjat. Ona je brala policijski zapisnik (ki ga jaz nisem podpisal), mojih argumentov ni upoštevala, važno je bilo le to, da se moram prepričati, da je cesta prazna, ko zapeljem nanjo. Na moje prigovarjanje, da je voznica pripeljala prehitro, da ni ustrezno hitro reagirala in da bi morala ves čas voziti tako, da lahko ustavi pred oviro, ki jo glede na okoliščine lahko pričakuje (stanovanjski blok, kjer se igrajo otroci), mi je pa začela skoraj dobesedno groziti s tem, da me čakajo stroški nadaljevanja postopka in plačila mnenja izvedenca, ki bo 99% odločil v mojo škodo. Obljubljala mi je stroške, ki bodo vsaj 10x večji od predvidene kazni (se pravi 3.000 EUR in več). Na tem mestu se pa človek vpraša: ZAKAJ? Zaradi prekrška, ki bi me moral stati 150 EUR, bom potencialno za svoj prav dajal 3.000 in več EUR? Pravica se meri z globino žepa - v tem primeru sem v očeh zakona raje kriv. V prihodnje torej vem, da ceneje pridem skozi, če v takšnem primeru priznam krivdo, kot pa da grem k uradniku (=sodniku) poštempljat odločitev policije. Sem se pa naučil tudi, da je treba policiste držat za jezik in zahtevat, da se nedvoumno izjasnejo o tem, kdo je kriv. Ter zahtevat zapisnik v pregled in ga podpisat oz. pred pričami zavrnit podpis, če se z vsebino ne strinjaš.


No iz tega dogodka sem se naučil naslednje: Pred nekaj meseci sem imel še eno blažje trčenje, pri katerem sva z nasproti vozečim voznikom priletela skupaj z levimi zunanjimi ogledali. Rezultat je bil razbito ogledalo. Zadeva se je zgodila na vrhu klanca (iz moje strani) - nasproti vozečega vozila ne opaziš do zadnjega trenutka. Ker je to del cestišča, ki ga zelo dobro poznam (sem stanoval tam), je brez potrebe govorit, da sem vozil povsem pravilno, skrajno po svojem delu cestišča, gospod v nasproti vozečem avtomobilu pa je pripeljal absurdno globoko po moji strani ceste (na tem mestu sem se srečeval brez vsakih posledic tudi že s poltovornjaki in kombiji, pa se z enim Puntotom ne bi mogel). Po začetni vroči krvi in izmenjavi par ostrih besed, ker drugi voznik ni želel priznati svoje krivde (kako me to razjezi), sva poklicala policijo. Oseba, ki se je javila na drugi strani, pa je k sreči pozvala k umiritvi situacije in povedala, da v primeru, da se ne bova mogla sama pametno dogovorit, da bo pač prišla patrulja, kazen bova pa najverjetneje dobila oba.

Skratka, ko človek 2x zadiha in razmisli, da bo spet plačeval zaradi enega kretena, ki ne bo priznal svoje krivde, je pripravljen požreti tudi razbito ogledalo. Za 20 EUR sem na Bolhi nabavil novega in pozabil na dogodek. Včasih vztrajanje pri svojem prav povzroči brezvezne stroške. To, da imam jaz prav, mi ni potrebno dokazovati nikomur. Če lažeš sam sebi, lahko svojo laž prikažeš kot resnico celemu svetu, ti pa boš še vedno vedel, da je to laž - in obratno: če si za nekaj sveto prepričan, da je resnica, ti tega ni treba za vsako ceno dokazovat celemu svetu.

Tako da: včasih imeti prav in dobro priti skozi ni ena in ista stvar. Oziroma: ni vedno enolične preslikave med tem, kar je pravilno zate in kar je resnica.

Rešitev je v izboljšani zakonodaji in manj požrešni državi.

Se strinjam z večino povedanega imagodei, predvsem v tem, da bi blo s strani policije korektno, da opozori udeleženca, ki je na podlagi preverljivih dejstev očitno kriv, na dodatne stroške. Po drugi strani pa tudi razumem zakaj morajo biti sistemi pritožb občutno dražji od priznanja krivde. ČE tega ne bi bilo bi se ponovila zgodba iz konca prejšnjega desetletja, ko so bila sodišča zasuta z neumesnimi pritožbami zgolj zato, ker so ljudje lovili zastaralne roke.

Drugi primer, ki si ga opisal je tipičen primer deljene odgovornosti, kjer je najbolje da vsak sam svoje stroške pokrije. Gre zato, da tudi če na kraj dogodka pride policija, ne morejo ugotoviti čigava je krivda ker ne obstaja fizičen dokaz kdo je kje vozil. In enako verodostojno kot lahko ti trdiš, da si vozil ob robu lahko trdi to tudi drugi voznik. Podobno velja za prvi primer. Ko policisti pridejo na kraj nezgode vidijo vozilo, ki je vzvratno speljevalo na prednostno cesto (razmerje dvorišče, cesta) in vozilo, ki je pravilno pripeljalo in vanj trčilo. To ali je gospa šarila po radiju, ali je imela dovolj časa da ustavi ali si ti res že tri sekunde stal pa je samo in le tvoja beseda. Ona lahko enako trdi nasprotno.

Moja sestra je imela podobno nesrečo, na linhartovi je dala smernik, da bi zavila levo, nakar je ugotovila,da se tam seveda ne sme zavit levo in je peljala naprej (izpit je imela tri dni). Voznik, ki je bil parkiran na bankini je videl smernik in je speljal, čemur je seveda sledilo trčenje. Ta voznik je totalno popenil in jo začel nadirat in jo tako spravociral, da je že spriznala krivdo in skoraj podpisala evropski obrazec. Ravno v tistem pa so mimo pripeljali policaji, ki jih je poklicala neka gospa na avtobusni postaji, ker se ji je moja sestra zasmilila in jo je tist tip nadiral 15 minut. Policija je naredila zapisnik, on pa je kasiral še kazen zaradi žaljenja. V zapisniku ni bilo izrecno zapisano čigava krivda je bila. Do obravnave pri sodnici pa so/smo moje setro že dovolj zbrifiral, da je povedala, da je dala smernik zato, da je obvozila luknjo v cestišču in da seveda ni nameralava zaviti levo, ker je tam polna črta in čez polno črto se ne zavija. Tako, da je bila njena beseda proti njegovi in je sodnica ocenila na podlagi dejstev. In dejstvo je bilo,da je voznik izsilil mojo sestro in, da je ima vso pravico uprabit smernik da obvozi oviro v cesti, če pri tem ne prevozi polne črte.

Kar sem s tem hotel povedat je, da v priemru prometne nesreče moraš poskušat gledat na zadevo kot nekdo tretji in realno razmislit kako je najbolje odreagirat. Včasih se je bolje poskusi dogovrit za deljeno krivdo in pogoltnit ponos kot pa trmasto ustrajat pri zgodbi ki jo ne moreš dokazat.