vaša sintaksa pri programiranju

Vsaka spremenljivka naj ima kolikor se da natančno slovensko ali angleško ime. Lahko tudi iz kakšnega drugega jezika ali iz slanga. Kjerkoli najdeš zase najbolj natančno zadeti pomen.

tanotranji_index ali pa X_odXYZ.

Števike ki jih pripopaš zraven naj bodo tkole, padirane:

joint_015

Potem veš, da naj bi bila simetrija med joint_015 in joint_016. Z editorjem prešteješ joint_0??? in mora biti cel mnogokratnik kot če prešteješ joint_015. Če ni, moraš odkriti vzrok nesimetrije.

C++ editor zabriši proč. Samo Ultraedit kaj velja.

Večkrat moraš renajmati spremenljivke, če se jim je spremenila vloga. Najdeš napake.

Mah ... cela znanost.

Vse z malo in podcrtaji. Nekako mi ni vsec prva beseda z malo, nato z veliko. Drugo pa po pravilih lepega pisanja programov :).

funkcija nekaj_lepega() {
}

Sicer pa uporabljam Dreamweaver MX za editor, ker se mi je UE zameril :).

jezik spr, klas, ... v slovenščini
funkcije: BeriTekst(), beri_tekst()
makre: PRINT_MSG
klase: test
spr.: max_velikost, zacetek

pol pa še te navadne sintaksne pravile.
npr:

#define __MEM_C "/usr/src/linux-2.4-3/kernel/mem.c"
int main()
{
long velikost = 0;

velikost = fsizeof(__MEM_C);
printf("Velikost datoteke '%s': %d", MEM_C, velikost);

/* čeprav primer daje bolj malo smisla */
return(0);
}

> kako se prevede ID

Ajdi. Nič drugače.

Sicer mam pa veliko za nakladat na to temo. Sicer pa - na kero nimam?

No in zdej bom naložu, kar mi na srcu leži.

Se ne morem načudit, kako je programiranje smatrano za handcraft umetnost še zmeraj! Kako se uči programiranje kot kodiranje 100 in 1000 in 10000 in celo več programskih vrstic v C++.

Upoštevanje vseh pravil sintaxe in načel dobrega programiranja in vsega tega. Nobenih GOTO stavkov, striktno strukturiranje, objekti ...

Žal ... se z vsem tem ne morem strinjati. Moj pogled na to zadevo je precej drugačen in radikalen.

Kratka ilustrativna drama:

Programer: V čem programiraš ti Thomas?

Jest: Oh, v nekem manj znanem programskem jeziku, ki se imenuje PowerBasic.

Programer: Aja Thomas... BASIC uporabljaš - zanimivo! . Jest programiram v C++, C in mogoče kdaj napišem kaj v assemblerju še zraven, da je koda hitrejša, ker delam zahtevne reči. Kaj pa potem delajo tvoji programi Thomas?

Jest: Ponavadi moj program izpiše samo eno TXT datoteko, nič drugega.

Programer: In kaj je v tej z B A S I C O M skreirani T X T datoteki Thomas?

Jest: Nekaj megabajtov source kode za C++ in/ali MMX assembler, s 100 in večkrat nested IF, FOR, WHILE ipd. in stavki v desetetisočlinijskih programih. To, so te TXT datoteke.

Programer:

No .. TO je moj pogled na programiranje. Z manufakturo se ne pride daleč. Treba napisat program, ki napiše program, ki napiše program ...

Rokodelstvo je na zatonu.

Ja čisto tako - tole s štrikanje s programiranjem v C++ je demode.

Lahko narediš seveda kratek programček ki dela nekaj trivialnega ... ampak zanašati se na to, da bo nekdo napisal v C++ nekaj resnega - je ... preoptimistično.

Hočem recimo optimalni program, ki bo prižigal semforje po Ljubljani. Krmiljen z nekaj Web kamerami.

Živ človek tega ne zna. Čeprav bi se mnogi trudili - z ambicijo in vero da znajo, štrikajo v C++ deset let, dokler jim operacijskega sistema UNIX na katerem so začeli, ne povozi čas.

Lahko pa nekdo naredi nekdo nekaj trivialnih programčkov.

Enega, ki random prižiga semafor, drugega ki šteje sive pixle na ekranu ... in še par.

Vse v odvisnosti od nekih random cifer.

Potem požene "random paket" teh programov in odčitava sive pixle.

Drugi dan (teden) ga random malo popravi in spet odčitava. Kadarkoli je bolje - več sivih pixlov ki pomenijo prazno cesto - izda novo verijo. Patch ali upgrade.

Prej kot letu dni, se promet odvija gladkeje.



p.s.

Tista skupina s "projektom" - je pa že propadla.

Pravo orodje za pravo stvar. Če pišeš gonilike, boš pač uporabil C ali assembler ...

Za velike projekte oz. združevanje 'trivialnih programčkov' v velike projekte pa so iznašli OOP!

Slovenščina pa se mi ne zdi preveč primerna za imena spremenljivk, ker so besede predolge in se jih težko skrajša v smiselno in lahko zapomljivo kratico.

Sicer pa se mi zdi smiselno uporabljati standrdna imena za tip spremenljivk (npr. i za integer v for stavku) ipd.

Heh, ya right.

Vzemimo naprimer šahovski program.

Iskanje po ogromnih napol praznih tabelah, ko je na šahovnici samo še 10 figur - je neekonomično.

Vedno je najbolje imeti program, inačico programa, ki handla le šah s temi 10 figurami. Kot da bi oni z 32 ne obstajal sploh. Niti s kakršnokoli drugo kombinacijo.

Zakaj? Marsikomu morda ni povsem očitno.

Zato, ker mrtva koda - zdaj mrtva, ker naprimer konjev ni več - trati dragocen prostor v procesorskem cachu. Ker se mogoče celo sprašuje: "If je tam konj then ..." in potem še direktno trati čas. Vso tako kodo je najbolje izrezati (programsko) iz sourca, skompilirati in reloadati program.

To se lahko zgodi vse v sekundi. Po vsakem jemanju figure. Človeški programer pa bi rabil seveda (pre)več časa.

Bi lahko imeli vse naprej skompilirane? Težko. Težko bi tudi človeški programer naklepal milijardo različnih sourcov. Ti se morajo generirati in kompilirati on fly.

Vse to gre le, če je že koncipirano prav. Če ni handmade (rokodelsko) zastavljeno že v začetku.

Jest ne programiram ravno šaha. Pač pa sem poskusil tako pohandlati šolske urnike. Ravnokar.

Fascinantno! - če sem primerno skromen.

Okornemu splošnemu programu enostavno zmanjka realnega časa. Assembler, ki pa ga na kožo pogojem šole skreira nek BASIC - ki je umetno skreiran tudi sam (!) - pa izčrpa ves prostor rešitev in najde dobesedno tisoče rešitev.

Imamo torej sledečo verigo:

INI-->BAS-->EXE-->BAS-->EXE-->ASM-->EXE.

Predzadnji je velik cca 1 MB in z nekaj tisoč pogojnimi jumpi, ki so pravzaprav same optimizacije.

Human programer ima čez le prvi BAS. 1000 vrstic. Če ni napake tam - je skoraj zagotovo tudi ni naprej.

Lahko bi pa seveda za vsako šolo najeli nekaj top C++ programerjev.

Ne razumeš Monster. Večina ne - itak.

Ampak primera s šahom je zelo jasna. Ko pade figura s šahovnice - recimo bela kraljica - ni nobene potrebe, da je v programu še kakršenkoli stavek, ki bi se nanašal nanjo.

Že če samo je - niža performanse. Ko pa se eventualno nek kmet promovira v kraljico spet, recimo zadnji, ni potrebe po "kmečki kodi", je pa po "damski".

Ne samo, da ni potrebe - celo škoduje, če je po nepotrebnem v inštrukcijskem pajpu.

Da se pa ne splača to online ven rezat - je pa tp klasična handmade šola.

Ja?

Not right!

Če ti nekaj izbrišeš iz bufferja, ga je najbolje tudi na novo alocirati.

"Stara šola" sicer pravi da je isto - ker to spada v "načela dobrega programiranja" - vendar je jasno, da temu ni tako.

Imeti podprto 3D gibanje v programu, ki nenadoma simulira le gibanje po premici - letalo je pristalo na stezi - je škodljivo za performanse.

Če sta Y in Z oba nič, je za X bolje uporabljati skalar vrednosti X, kot pa vektor (X,0,0).

Jasna stvar.

Takih primerov mrgoli in se vedno srečamo z njimi.

Moj point je ta, da je editor prešvoh stvar za pisanje programa. Poleg tega rabiš še en BASIC ali nekaj podobnega, s katerim ga kreiraš. Pa morda sploh še ne pišeš programa samega, pač pa njegovega makerja. Če delaš le ročno - si nekoliko handikepiran pri končnem rezultatu. Je pa res, da ta način še skoraj vsi forsirajo.

But do think about it!

> itak pa je vazno da zadeva dela in nc vec...

Ni važno samo da dela. Mora delati tudi čimbolje.

Vsaj za uporabnika, če je že programer zadovoljen s tem, da pač neki programira.

Moj point je pa kristalno jasen - in mislim da nekateri tu ga razumejo.

Z zgolj ročnim pisanjem sorsov ne moreš narediti niti zdaleč toliko, kot z uporabo programov za kreacijo sorsov programov.

To ti odpre naprej pot, da imaš potencialno milijarde različic programov - pač glede na okolje v katerem se znajdejo.

Bistveno večje polje je tako pokrito, kakor ga more tako čislani handcraft.

Thomas, who the f**k are you? Dej, vsaj namigni nam če že nočeš drugega.

Skotraj točno tako tudi človek razmišlja. Tole prvič slišim in se zdi hudičevo blizu AI.

joco

Nobena znana oseba nisem in nič. Gray face in the crowd.

Se vidimo na kakšnem slotech žuru, če ne bom ravno spet kaj štrajkal.

Treba napisat program, ki napiše program, ki napiše program
Kolk zapletene programe pa lahko dela ta tvoj program. Kompleksnejsih od sebe IMO ne more (pa ne mislim dolzine..). Ali pac?

Če ti nekaj izbrišeš iz bufferja, ga je najbolje tudi na novo alocirati.
Drugega dela tega stavka pa ne razumem sploh. Kaj mislis s tem, da je najbolje na novo alocirati?

Pa se en glede saha: zakaj pa ne bi naredil za vsako figuro en razred, kakor je ze rasta predlagal. V razredu bi blo zapisano tut katere premike lahko izvede... Tko racunalnik sploh ne bi vedel s katero figuro dela, samo kaj lahko ta figura naredi. Pol bi pa vse te razrede v mnozico dal in bi z eno zanko sel skozi to mnozico. Ce figura pade pa samo pobrises razred in ime razreda iz mnozice. Ce pade zadnji kmet na sahovnici, v programu ne bo nobene vrstice vec povezane z njim.
LP

Boljš, če je množica manjša
Kako pa je lahko število elementov v množici manjše kot število figur na šahovnici?
LP

cman

> Kako pa je lahko število elementov v množici manjše kot število figur na šahovnici?

Število figur na šahovnici pada. Kadarkoli neka figura izgine iz šahovnice, se mora odstraniti tudi iz kode.

Kaj ti bo:

Case Kmet
...............
Case Konj
...............
Case Tekač
...............
Case Trdnjava
...............


- če tekačev ni več?

Seveda pa v začetku ta Case potrebuješ, saj tekači so.

Se pa spodobi da povem, da implementira tele reči 95% nevone - in ne jest sam.

octo

Heh, ti predvidevaš da jest bluzim. Potem si pa misliš, zakaj ne bi še ti nekoliko.

hornet

Zelo prav imaš!

Kaj imam proti ludistom? Žal (še) nič učinkovitega.

Thomas, praviš da je rokodelstvo na zatonu. Do sedaj tvoji primeri ne počnejo drugega kot rešujejo logične/matematične probleme. Kako bi ti s tem tvojim orodjem generiral npr. 3D pogon, user interface ali karkoli ki ni povezano z neke vrste AI? Rokodelstvo je še daleč od zatona

Poleg tega nekateri ne programirajo samo zato ker morajo ali jim je to služba, ampak tudi iz čistega veselja. To pa lahko enačiš z umetnostjo - nardiš nekaj zase in je pri tem bolj pomemben potek kot sam rezultat. Seveda *je* pomemben tud rezultat, ampak tu ni bistvena maksimalna učinkovitost programa (kot pri glasbi npr. ni bistvena tehnična dovršenost), ampak predvsem to da je prog takšen kot sam hočeš (spet podobnost z glasbo).


Sm ona ideja s semaforji mi je pa zelo všeč


Aha, kar se stila programiranja tiče: jaz programiram predvsem v Delphiju (C/C++ je preveč 'geek' )
- vsi zamiki so 2 znaka
- funkcije/procedure imajo vsako prvo črko besede veliko, brez podčrtajev
- tipi imajo prvo črko veliko
- spremenljivke so 100% lowercase, s podčrtaji med besedami
- konstante so 100% uppercase, s podčrtaji med besedami
- za imena uporabljam slovenščino in angleščino, odvisno kaj se mi zdi v danem trenutku bolj primerno
- pa še kar precej malenkosti, ampak ne bom vsega našteval.

Thomas: ne vem, če bom povedal kaj novega, razumel sem takole:

1. dobiš nek problem in veš kakšna mora biti (idealna) rešitev
2. zapraviš x ur, da si izmisliš nek algoritem, ki reši problem, ali se dovolj približa rešitvi
3. v glavi/na papirju se alg. zdi ok in ga precediš v kodo
4. če prog. ne dela tako hitro/natančno kot si želel, goto 2

Ti pa napišeš program, ki z genetskim alg. išče boljše in boljše algoritme, torej računalnik namesto tebe ponavlja korake 2,3,4, jap?

Za iskanje urnika - mogoče ni potrebno napisati brute-force programa, ni dovolj samo neka brihtna funkcija, ki oceni trenutno stanje urnika?

V bistvu te zastopim Thomas. Jaz sem delal zelo podobne stvari, tako da sem napisal en programcek, ki mi je zgeneriral ponavadi del kode, za katero bi porabil drugace dosti vec casa. To sem uporabil tudi pri generiranju form, recimo kakih vprasalnikov, kjer imas vedno isto strukturo. Ti helper programi so vsaj pri meni bili vedno strogo specificni. En cist simpl primer moras nastaviti 200 parametrov na eno vrednost s pomocjo ene funkcije. Zdej lahko 200 copy-paste. Al pa napises prog k ti zgenerira 200 vrstic, kjer so ze vse vrstice taksne kot morajo biti (2 min dela namesto 10 min dela). tuki da sele copy--paste :).

Evolucijski programi so gut, ce mas zadosti casa za izvedbo le teh. Development time vs. execution time.

Glede sahovskega problem pa takole. Ce recompajlas program traja vsekakor prevec casa. Pika. Lahko pa une case on the fly spreminjas. Spreminjas binarno kodo programa. Enostavno mas strukturo if-ov. Potem pa te if-e menjas ko ti zmanjka npr konjev z goto ukazi vse v asemblerju direktno v memoriju, medtem ko se program izvaja... Nekje moras samo imeti doloceno (memory space) za kero figuro se kje kaj preverja. Lahko seveda tudi dinamicno zgeneriras celotno case strukturo v asemblerju (da nimas rabitega case)

Monster: Procesorji so vedno hitrejsi, samo kaj ti pomaga enkrat hitrejsi processor ce imas algoritm, ki je O(n) = n^3 pri velikih n.

Thomas: a imas mogoce kak link, kjer je konkretno kak source code o zadevi o kateri pises. Zadeva se mi zdi zelo kul in uporabna, zato bi zelel malo eksperimentirati s tem.

Imena funkcij in spremenljivk začnem z Veliko :

$NekiDruzga

function Neki ( $neki ) {


Pri funkcijah puščam space :


if ( isset ( $neki ) ) {

blblblbl


Ker se mi tko velik bl pregleden zdi, velik jih uproablja tkole :

if( isset($neki) ) {

jest pa zmeri space dam vmes.

Imena spremenljivk in funkcij pišem v angleščini, in tut komentarje v večini v angleščini pišem..