Na hodnikih bruseljskih palač je v tem tedni prišlo do dveh dogodkov na področju skupnega trga. Prvi je objava poročila o testiranju čezmejnih nakupov potrošnikov (besedilo v angleščini), kjer se je kot rezultat več kot 11,000 posamičnih poskusov izkazalo, da 60% vseh poskusov nakupa ni uspešnih zato, ker prodajalec ni pripravljen pošiljati artiklov v državo kupca, ali pa ni plačilo ni možno. Največja posledica, ki so jo pripisali tem oviram pa je ta, da se je v več kot polovici držav več kot polovico iskanih artiklov našlo na spletnih mestih v drugih državah za 10 in več procentov ceneje – vključno s stroški transporta. To pomeni, da marsikdaj po nepotrebnem kupujemo dražje, ravno tako pa 50% vseh artiklov sploh ni bilo možno najti znotraj trga članice, temveč samo v spletnih trgovinah druge članice. Besedilo poročila je na voljo v PDF obliki v angleščini.
Seveda to za marsikaterega izmed nas več ni novost. Je pa novost to, da očitno to ni samo težava Slovenije kot mlade, majhne in velikokrat neprepoznavne članice, temveč je to težava tudi marsikatere druge večje in starejše članice.
Čeprav poročilo samo nima kakšnih neposrednih posledic, razen tega, da se bo o tej problematiki v Bruslju začelo debatirati, pa je Evropska komisija posredovala tudi poziv k razmisleku o digitalnem enotnem trgu za kreativne spletne vsebine (besedilo v angleščini). Če je to tipičen bruseljski birokratski naslov, pa se za njim skriva dolgo pričakovan in na žalost tudi zelo pozen poziv k temu, da se dokončno dogovori o temu, da bi bila EU enoten trg za digitalne kreativne vsebine, kot so e-knjige, glasba, filmi in videoigre. Zaradi nam dobro znanih nacionalne zakonodaje, ki omogoča vsakovrstne manipulacije in ni tuja niti drugim članicam EU, po oceni komisije prihaja do nepotrebnega oviranja in motenj na enotnem notranjem trgu. Zato je cilj tega posveta, da se postavi jasna nadnacionalna pravila – direktive, ki bodo omogočile doseganje vsaj naslednjih ciljev:
zagotoviti nagrajevanje kreativnosti, da lahko avtorji, imetniki pravic in evropska kulturna različnost uspevajo v digitalnem svetu,
zagotoviti, da bodo lahko potrošniki vedno in povsod prek digitalnih omrežij po transparentnih cenah zakonito dostopajo do široke palete vsebin
spodbujanje enakih konkurenčnih pogojev za nove poslovne modele in inovativne rešitve za distribucijo kreativnih vsebin.
Čeprav je prvi občutek pri takšnih ukrepih pozitiven, pa izkušnje kažejo, da bo rezultat popolnoma nepredvidljiv, direktive pa se bo verjetno ustvarjalo še dolga leta. Morda pa to le vzbuja upanje, da bo čez kakšnih 5 let iTunes, kot danes največji ponudnik tovrstnih vsebin, končno na voljo vsem potrošnikom v EU in ne samo v izbranih državah članicah. Predloge se od vseh zainteresiranih strani zbira do 5.1.2010. Kot potrošniki smo seveda zelo zainteresirani, da se stvari izboljšajo, zato je to dober trenutek za pošiljanje dobrih predlogov. Ali pa vsaj opisov kaj je slabo, če že nič drugega.
Na žalost niso vse novice pozitivne, saj so v tekmi s časom evropski parlamentarci iz paketa popravkov telekomunikacijskih direktiv izločili 138. amandma, ki je onemogočal odklop dostopa do medomrežja brez predhodne sodne obravnave in dokazovanja krivde. To pomeni, da francoskega HADOPI-ja in njegovih naslednikov ne bo možno preprečiti z harmonizacijsko zakonodajo, temveč se bo potrebno za vsak takšen poskus poseganja v osnovno človekovo pravico, da se ga ne kaznuje, dokler mu krivda ni dokazana, boriti na ustavnih sodiščih in evropskem Sodišču za človekove pravice. Tekma s časom je pomembna zato, ker je potrebno direktivo med parlamentom in svetom ministrov uskladiti do novega leta, uskladitev pa je oviral ravno ta člen, pri katerem so bila Francija nepopustljiva.
To je seveda signal, da je potrebno naše ministrstvo, ki je prevzelo področje reguliranja in razvoja elektronskih komunikacij v Sloveniji, jasno obvestiti kakšno je splošno mnenje in, da se tudi od njega pričakuje, da bo pokazal hrbtenico pri odločanju o takšnih pravicah in ne bo medlo popuščal. Oh, recimo, da ne popusti pri pravici do nedolžnosti, dokler se ne dokaže krivde, samo zato, ker notranji trg ni urejen in se v večini članic z problematiko kreativnih vsebin ne ukvarja v duhu harmonizacije trga, temveč predvsem v duhu zapiranja in ohranjanja domačih monopolov. Za majhno članico, kot je Slovenija, je takšno obnašanje nesprejemljivo, saj nas omejuje pri učinkovitem konkuriranju na drugih trgih in hkrati omogoča izsiljevanje s strani ponudnikov vsebin. Kot majhen trg se preprosto ne moremo braniti proti takšnim pritistkom. Kot država članica pa imamo možnost takšne izsiljevalce postaviti na hladno.
Druga težava pa je, da se bo z morebitnim sprejemanjem takšne zakonodaje operaterjem začelo nalagati dodatne obveznosti, ki jim sicer niso v komercialnem interesu oziroma jim ne bodo prinašale dobička. Zagotovo pa bodo vsi operaterji kot dobri gospodarji kapitala poskrbeli, da bodo stroške za nadzor samih sebe seveda krili potrošniki sami. Koliko osebnih podatkov se bo na takšen način zbiralo in kako globoki bodo posegi v komunikacijsko zasebnost vseh evropskih parlamentarcev očitno več ne gane. Čeprav eden izmed naših predstavnikov razglablja o velikem bratu, ki bo vedno vedel kje se nahaja naše vozilo, pa vse kaže, da je spregledal, da bomo v trenutku nepazljivosti dobili velike brate, ki bodo vedeli kdaj smo budni, kdaj spimo, kaj jemo, kakšne filme gledamo, kakšno spolno življenje imamo, katere veroizpovedi smo in seveda: kolikokrat smo že pozabili na obletnico poroke. Zbiranje teh podatkov bo vsesplošno, nadzor nad zbirkami bo težave, zaradi količine pa tveganje izgube precejšnje. Če nič drugega je najlažje zavarovati podatke, ki se jih ne zbira. Morda bi lahko ta pogled predstavili njemu, kot tudi ostalim našim poslancem v Evropskem parlamentu.
Da pa ne bo vse čisto črno, pa so se v Veliki Britaniji že pojavile govorice o temu, da se varnostno obveščevalni svet tudi boji posledic preveč drakonske zakonodaje na tem področju. Razlog, ki ga citirajo je ta, da bodo, zaradi samozaščite uporabnikov in izogibanja sledenju, postale rešitve za šifriranje in skrivanje prometa vedno bolj tehnološko dovršene in hkrati tudi vedno lažje za uporabo istočasno pa bodo prešle tudi v možično uporabo. Ker se je omejevanje P2P prometa že usmerilo v odkrivanje t.i. tipičnih profilov delovanja aplikacij - traffic pattern fingerprinting, bo to pomenilo, da se bo začelo uporabljati rešitve, ki se bodo trudili zakriti tudi vir ter ponor komunikacije in tip komunikacije, ne več samo vsebino komunikacije. Verjetno ni težko razumeti zakaj takšen splošen položaj državnim prisluškovalcem več ne bi ustrezal. Brez vsebine so podatki še vedno uporabni. Brez prometnega konteksta pa je to samo beli šum, ki ga znotraj ene države ni možno "prebiti".
Nekaj dobrih in prepotrebnih argumentov proti zbiranju in profiliranju posameznikov, zanimivo pa se mi zdi domnevno samozavedanje obveščevalnih služb. Mogoče so pa nekateri le prestopili okvire razmišljanja iz hladne vojne. Ne pravim, da je svet poln rožic in da je smotr takih služb vprašljiv, je pa lepo videti nekaj (domnevnih) samozadržkov. Zdaj naj se še razširijo na zakonodajno vejo oblasti.
V tem trenutku je uporaba šifriranja nekaj kar v EU ni prepovedano nikomur. Še pred desetletjem temu ni bilo tako, saj je bila recimo v Franciji uporaba šifrirnih algoritmov navadnim državljanom prepovedana, običajnim poslovnim subjektom pa zelo omejena. Pred dvema desetletjema pa se je šifrirne algoritme v razvitih državah štelo v isto kategorijo kot orožje.
Britanski obveščevalci se bojijo posledic ne tega, da je šifriranje v rokah posameznikov temveč tega, da bo šifriranje postalo nekaj česar se poslužujejo praktično vsi, saj danes praktično vsakdo, akhem, preizkuša meje avtorske zakonodajo. Pri temu pa jim ne bo skrta samo vsebine, temveč tudi kontekst komunikacije(*). V takšnem okolju bodo državne tvorbe praktično prvič od svojega nastanka izgubile možnost nadzora komunikacij svojih državljanov. Kar bi lahko imelo tako dobre, kot tudi slabe posledice.
Marsikdo je namreč spregledal, da je medomrežje sistem, ki omogoča množično medosebno komunikacijo kakršne v življenju še ni bilo. Če je bilo do nedavnega potrebno za komunikacijo s komerkoli, s katerim nismo imeli možnosti osebnega stika, uporabiti centraliziran državni ali s strani države nadzorovan sistem komunikacije, je medomrežje s to paradigmo pometlo. Dokler je bil to vojaški projekt, se je to lastnost smatralo kot prednost. Dokler je bilo to uporabljano zgolj ali primarno v akademski sferi, se je to lastnost toleriralo. Ko se je to začelo uporabljati v množičnih vsakodnevnih komunikacijah miljonov, je to postala neprijetna ovira.
Ni rečeno, da se ne bo zaradi tega začelo ta medij komunikacije še dodatno regulirati in ponovno prepovedovati uporabo vseh P2P in podobnih tehnologij, ki imajo možnost, da zaobidejo sisteme nadzora. Vse v imenu varnosti seveda. Stransko škodo takšne vrnitve v preteklost pa je težko predvideti. Veliko škode je odvisno od tega kakšne ukrepe se bo izbiralo, veliko pa tudi od tega na kateri točki se bo dobra volja javnosti prelomila. Glede na izkušnje z "prilagodljivostjo" pretežnega dela javnosti pri "reševanju" avtorskih pravic na medomrežju, nimam ravno velikih pričakovanj.
(*) Preiskovalec ali obveščevalec si lahko pomaga s podatkom, da sta osebi A in B medsebojno komunicirali. Tudi v primeru, da mu vsebina komunikacije ni poznana. Pri uporabi t.i. onion routinga, pri uporabi socialnih omrežij ali IRC strežnikov pa izgubijo podatek kdo komunicira s kom oziroma tega podatka več ne morejo izvedeti brez pomoči preiskovalcev ali obveščevalcev v drugih državah. Če so nekatere države med seboj prijateljske in si pomagajo, pa za večino na obveščevalnem področju to niti pod razno ne velja.
Torej bojo omogočili poenoten nakupovalni trg za virtualne vsebine, nekaj kar je že danes rešeno in je popolnoma zastonj. Hmm, ne vem no, a se ne bi raje osredotočili na kaj bolj koristnega, recimo poenoten trg za nakup fizičnega blaga?
Kot drugo negativno novico pa vidim da bomo strošek za varovanje vsebine korporaciji začeli plačevat naročniki interneta, super, res super.
Hm. kje lahko recimo enostavno legalno kupim nadaljevanko za ogled, ne da bi to pomenilo nakup fizičnega medija. Ker bi nadaljevanko prenesel k sebi preko digitalnega omrežja, bi to gledal kot skupen digitalen trg, dočim nakup DVD-ja gledam kot fizično blago.
Pri temu pa jim ne bo skrta samo vsebine, temveč tudi kontekst komunikacije
Pa še nekaj je. Doslej je bil že samo podatek, da nekdo šifrirano komunicira, obveščevalno zanimiv, če bodo vsi komunicirali šifrirano, pa izgubijo ta pomemben namig.
Hm. kje lahko recimo enostavno legalno kupim nadaljevanko za ogled, ne da bi to pomenilo nakup fizičnega medija. Ker bi nadaljevanko prenesel k sebi preko digitalnega omrežja, bi to gledal kot skupen digitalen trg, dočim nakup DVD-ja gledam kot fizično blago.
Recimo nekaj v stilu iTunes ...
Založniku to ni v interesu, tistim ki je, imajo to že urejeno. Sicer pa to ni problem, piratstvo pokriva to od vedno. Raje bi videl da se osredotočijo na fizične dobrine, kjer trenutno smo kupci omejeni na lastno državo in od globalizacije nimamo kaj dosti.
Pri temu pa jim ne bo skrta samo vsebine, temveč tudi kontekst komunikacije
Pa še nekaj je. Doslej je bil že samo podatek, da nekdo šifrirano komunicira, obveščevalno zanimiv, če bodo vsi komunicirali šifrirano, pa izgubijo ta pomemben namig.
O.
Vsak kekec lahko postavi https stran, mislim da cela zadeva je postala že dovolj masovna.
Založniku to ni v interesu, tistim ki je, imajo to že urejeno.
Kolikor slišim s strani lastnikov avtorskih pravic, še posebej na področju avdiovizualnih vsebin, je največja težava ta, da je trg fragmentiran. V vsaki državi članici imajo namreč še vedno za opraviti s posebno zakonodajo, lokalni SAZAS-i in IFPI-ji pa imajo vsak svoje pravice in zahteve, seveda požegnane s strani države članice.
Pri takšni fragmentaciji raje pokrijejo samo največje in najbogatejše nacionalne trge, EU kot celot pa tukaj izgublja. Mislim, da so tokrat v Bruslju dejansko našli problem vreden reševanja.
Sicer pa to ni problem, piratstvo pokriva to od vedno.
Recimo, da pripadam tistim, ki bi raje imeli legalno varianto, kot pa samo piratsko varianto. Pri nas je recimo težava že v temu, da celega kupa stvari preprosto ne morem kupiti na sodoben, okolju prijazen, varen in hiter način. Seveda pa ima takšno nestimulativno okolje za posledico tudi razmah tudi piratstva, pirati pa imajo potem dejansko celo nek legitimen razlog za svoje početje. Razlog za katerega bi raje videl, da ne bi obstajal.
Kot "razsvetljen" nasprotnik piratstva menim, da bo pojav mnogo lažje omejevati s tem, da se da ljudem izbiro, kot pa s tem, da se nas vse skupaj samo terorizira, nič pa se nam ne da na voljo za nakup. Dobički spletnih trgovin z glasbo in filmi govorijo ravno o temu, da je tukaj denarja več kot dovolj, samo verjetno je potrebno poskrbeti, da bo za vseh 300 mio evropskih državljanov veljal enak sistem, kot velja za vseh 300 mio državljanov ZDA. Ne pa, da bi moral ponudnik opraviti 27+ različnih pogajanj v 27 članicah.
Raje bi videl da se osredotočijo na fizične dobrine, kjer trenutno smo kupci omejeni na lastno državo in od globalizacije nimamo kaj dosti.
Komisija se je lotila tudi tega vprašanja, kar kaže že prva objava. Stanje je seveda daleč od idealnega, ampak nekatere stvari so se pa že premaknile. SEPA je recimo pomagala, da lahko preko meje kupuje vsak, ki ima odprt TRR. Varstvo potrošnikov je v vseh članicah urejeno na približno enak način. 10 in več % razlike v cenah pa seveda kažejo, da ukinitev notranjih meja za prost pretok blaga in storitev še ni popolnoma brez ovir.
Morda je to dober trenutek, da usekamo tudi debato na temo katere so te ovire in kako jih odpraviti. Mene recimo pri čezmejnih nakupih elektronike moti, da proizvajalci nimajo enotnega sistema uveljavljanja garancije. Zagotovo se bi prodaja povečala in cene pri nas znižale, če bi lahko npr. Sony-evo garancijo uveljavljal na pooblaščenem Sony-evem servisu v Sloveniji, ne glede na to kje v EU sem produkt kupil. Dokler pa tega ne bo, bo takšna stvar ovira...
Vsak kekec lahko postavi https stran, mislim da cela zadeva je postala že dovolj masovna.
Gre v to smer. Pa ne samo v stilu "lahko" ampak v stilu "kar dajmo". Vedno več je spletnih mest, ki nimajo nikakršnih "posebnih vsebin", pa je komunikacija z njimi avtomatično preusmerjena na šifrirano verzijo. Pred letom jih praktično ni bilo, danes so tako zakrite že povezave z nekaterimi spletnimi arhivi javnih Linux mailing seznamov.
Je pa fora v temu, da ti z uporabo SSL postane že podatek o IP naslov s katerim komuniciraš bolj zanimiv, saj recimo zaradi problema kure in jajca ne moreš prikazovati več spletnih mest preko enega para IP:vrata (t.i. virtual hosting). Tukaj pa pride potem v igro Tor in še kaj drugega.
Založniku to ni v interesu, tistim ki je, imajo to že urejeno.
Kolikor slišim s strani lastnikov avtorskih pravic, še posebej na področju avdiovizualnih vsebin, je največja težava ta, da je trg fragmentiran. V vsaki državi članici imajo namreč še vedno za opraviti s posebno zakonodajo, lokalni SAZAS-i in IFPI-ji pa imajo vsak svoje pravice in zahteve, seveda požegnane s strani države članice.
Pri takšni fragmentaciji raje pokrijejo samo največje in najbogatejše nacionalne trge, EU kot celot pa tukaj izgublja. Mislim, da so tokrat v Bruslju dejansko našli problem vreden reševanja.
Zanimivo, tega nisem vedel. Kot primer sem imel steam in World of Warcraft kjer dejansko lahko kupiš in koristiš izdelek ne glede na tvojo lokacijo. Kot vidim pa so razne skupine za zaščito avtorskih pravic prav tiste ki vse skupaj omejujejo.
Pri PC igrah je Steam rešil marsikatero težavo. Težave pa so tudi manjše, ker igre za razliko od AV vsebin niso regulirane s tako težko roko.
Po drugi strani pa imaš npr. Playstation Store, ki v Sloveniji ni na voljo. S tem pa tudi niso na voljo izdaje, ki so ekskluzivne za to trgovino.
Tako je na eni strani nuja, da se vse SAZAS-e v EU spravi na isti imenovalec, na drugi strani pa se bi lahko proizvajalce stisnilo v kot in se jim pojasnilo, da je EU od Estonije do Portugalske in ne samo VB, Nemčija in Francija. Pa naj se jim v skrajni sili naloži kakšne globe, če ne omogočijo nakupa in podpore v vseh državah članicah. Še posebej, če se ne gre za prepošiljanje fizičnih škatel.
Okapi> Pa še nekaj je. Doslej je bil že samo podatek, da nekdo šifrirano komunicira, obveščevalno zanimiv, če bodo vsi komunicirali šifrirano, pa izgubijo ta pomemben namig.
Saj s tem sem ciljal na beli šum kot pravico. Komunikacijski kanali, ko so neizkoriščeni, bi morali biti kljub vsemu polni.
Tudi izvir in ponor ne bi smela biti določljiva centralno.
ve kdo kako definirajo p2p? vedno več podjetij uporablja recimo torrent tehnologijo za dostavljanje vsebine končnemu uporabniku. kako je z deljenjem legalnih vsebin itd.? a se vse meče v isti koš?
It is the night. My body's weak.
I'm on the run. No time to sleep.
ve kdo kako definirajo p2p? vedno več podjetij uporablja recimo torrent tehnologijo za dostavljanje vsebine končnemu uporabniku. kako je z deljenjem legalnih vsebin itd.? a se vse meče v isti koš?
Kaj je za povedat na p2p? torrent je protocol, legalnost vsebine pa je debata zase.
Celoten internet je P2P. V splošnem to pomeni, da lahko katero koli vozlišče v omrežju komunicira z katerim koli drugim vozliščem v omrežju.
P2P "protokol" ne obstaja, obstaja pa celotna družina protokolov, ki ustrezajo definiciji P2P in s tem zapadejo pod kakšno blesavo napisano zakonodajo ali jih prizadanejo enako blesave luknje v zakonodaji, ki omogočajo npr. operaterjem, da določajo katere vrste IP prometa s v njihovih omrežjih zaželjene in katere ne. BT je en takšen protokol, ki ga zaradi njegove, akhem, sporne uporabe vsi gledajo kot najhujše zlo tega sveta. Taiste osebe pa potem pozabljajo, da je tudi SMTP P2P protokol, ki ga lahko kašen nespretno zapisan zakon, ki se ukvarja s tehnologijo, namesto z vsebino, mimogrede prepove, ne da bi to kdo opazil.
Potem pa se začno razlage v smislu "saj veste kaj smo mislili". Razlage, ki IMHO zaupanje v zakonodajno in/ali sodno oblast ubijejo hitreje kot pa kakšen despotizem ali njim podobne usmeritve.
@Ziga D: Problematika prepovedi "P2P protokola" kot takšnega na srečo hipotetično. Zvijanje rok v smislu "saj veste kaj smo mislili" pa je pri nas žalostna realnost. Ker ne vemo. Razen, če mi kdo pokaže vidca, ki mi lahko skanalizira kaj je 90 predstavnikov ljudstva pri sprejemu katerega izmed bolj zanimivih zakonskih besedil res mislilo.
@jmakov: Kar je IMHO čisto prav in ne samo "vsaj nekaj". Zaradi interesov ene skupine se mi pač ne bo teptalo nekih elementarnih pravic, ki pritičejo demokratični ureditvi. Tistim, ki kršijo zakone do te mere, da si celotno gospodinjstvo zasluži prepoved komunikacije (hmmm... ali je to že na meji kolektivnega kaznovanja?), naj se krivdo dokaže v nekem urejenem postopku, kazen pa naj se določi na podlagi vseh v postopku predloženih dokazov in ugotovljenih okoliščin.
Zaradi interesov ene skupine se mi pač ne bo teptalo nekih elementarnih pravic, ki pritičejo demokratični ureditvi.
mogoče bo v prihodnosti ena taka kolonija na marsu, kjer bo to držalo (vsaj na začetku recimo), na naši kugli pa so stvari drugačne. kar se dogaja v franciji, zgleda, da bo globalni trend - pripravlja se Anti-Counterfeiting Deal For Global DMCA. pač ni samoumevno, da se za prekršek zagovarjaš. zato, vsaj nekaj. sicer je pa bolj zanimivo vedet, kako bodo preverjali legalnost vsebine. DPI in ogromni seznami?
It is the night. My body's weak.
I'm on the run. No time to sleep.
Prekršek je prekršek. Kaznovanje vseh stanovalcev stanovanjske enote presega katero koli meni znano sankcijo za prekršek. Preprečevanje kršitev avtorskih pravic se, iz vidika izbiranja sankcij in iz vidika stopnje posegov v zasebnost vseh nas, počasi seli v smeri kaznovosti v smislu kaznivih dejanj, ali pa se jih že kar poskuša definirati kot kazniva dejanja.
Če pa že moramo iti v to smer, pa naj bodo zagotovljene vse ustrezne varovalke, ki bodo preprečevale nesorazmerno kaznovanje in kaznovanje nedolžnih. Sodišča so v naši družbi trenutno sprejet način kako se te, za nas navedene kot ustavne, pravice zagotavlja.
Sicer pa bomo videlo koliko ljudi pri nas bodo takšne malenkosti zanimale, ko ali če bo prišlo do sprejemanja tovrstne zakonodaje tudi pri nas. Na žalost se je že nekajkrat zgodilo, da se je nek predpis sprejemalo z izgovorom "ker to EU zahteva", čeprav je "EU to samo dopuščala". Družba pa se pri teh stvareh običajno ni zganila...
heh, ja, si bolj papeški od papeža v upanju, da boš kaj od tega imel. primer hranjenja logov pri ispjih je točno to. eu dopušča neko max dobo in ni ga zlomka, da je mogla vlada vzet max dobo. zraven tega bi bilo zanimivo videt kako študijo kako se ta 3 strike down obnese v praksi oz kaka je logika za vsem tem. a to pomeni, da tajnica 3x zapored seeda na službenem compu pa se cela firma odklopi za pol leta oz carcker 3x postavi seed server v wintel parlamentu in cel parlament odklopijo? kolko razumem, bodo riaa-like firme iskale kršitelje in obveščevale ispje, ampak kaj če kršitelja najdejo znotraj večje organizacije al kontrolirajo samo domače uporabnike? ve kdo za kak tak primer?
It is the night. My body's weak.
I'm on the run. No time to sleep.
Zakaj sem pa jaz bolj papeški? Upam, da ne zato, ker napišem, da ga nacionalne vlade rade po svoje serjejo, EU gor ali pa dol. Vse, kar bi pa rad imel pa je neko urejenost in konsistentnost.
Želim si, da bi zakoni dopuščali minimalno interpretacije, če sploh. Temu jaz sam rečem pravna varnost. Sam razumem, da se morajo avtorske pravice varovati, hkrati pa pričakujem, da bo kazen odražala dejansko škodo avtorju in družbi v celoti, ne pa neke nerealne zneske (ZDA) ali pa drakonske pristope, ki prizadanejo/izsiljujejo tudi nedolžne mimoidoče (Francija, VB). Na koncu dneva pa ne želim, da se me obravnava kot kriminalca samo zato, ker uporabljam medomrežje ali pa zato, ker je nek uradnik nekje storil nenamerno napako, ko je namesto '1' pritisnil '2'.
Kar bi od tega imel je spoštovanje moje osebe in zasebnosti, zaupanje v pravni red, varovanje mojih z ustavo zajamčenih pravic ter upanje, da se vsaj nekatere stvari počno zato, da bo svet v povprečju boljši za vse in ne samo bolj praktičen za peščico.
Če sem zato kronan osel, sem pač kronan osel. Ne, še bolje. V čast mi je, da sem kronan osel, če se osli tako obnašamo in iščemo takšne koristi.
... ne "si" kot "ti", ampak "si" kot "nekdo". ok, malo čudno. mišljeno je bilo, da si kot nek osebek misliš, da če boš bolj papeški itd. nima veze s tabo.
It is the night. My body's weak.
I'm on the run. No time to sleep.
Hehe... ampak izpadlo pa je res, kot, da sem jaz preveč papeški. Saj včasih tudi znam biti.
Ampak pod črto mislim, da boljše to, kar je bilo iztrženo, kot pa nič. Nič pa v tem primeru pomeni, da cela vrsta drugih izboljšav pri telekomunikacijah verjetno še nekaj časa ne bi prišla na jedilnik. Vrata za HADOPI-je so s tem na žalost ostala odprta in proti vsakemu posebej se bo potrebno boriti na nacionalni ravni. Ampak recimo, da politiki na nacionalni ravni tudi hitreje "plačajo" za nekatere izmed svojih neumnosti. Bruselj je namreč še vedno (pre)daleč.
heh, ja, si bolj papeški od papeža v upanju, da boš kaj od tega imel. primer hranjenja logov pri ispjih je točno to. eu dopušča neko max dobo in ni ga zlomka, da je mogla vlada vzet max dobo. zraven tega bi bilo zanimivo videt kako študijo kako se ta 3 strike down obnese v praksi oz kaka je logika za vsem tem. a to pomeni, da tajnica 3x zapored seeda na službenem compu pa se cela firma odklopi za pol leta oz carcker 3x postavi seed server v wintel parlamentu in cel parlament odklopijo? kolko razumem, bodo riaa-like firme iskale kršitelje in obveščevale ispje, ampak kaj če kršitelja najdejo znotraj večje organizacije al kontrolirajo samo domače uporabnike? ve kdo za kak tak primer?
"3 strike" je ideja korporativnih fašistov ki se direktno skrega z pravico posameznika do pravičnega sojenja. Kaj takega lahko predlagajo samo podkupljeni politiki. Na srečo EU je ta predlog zavrnila.
Sarkozy-a pa bo potrebno kot Napoleona poslati na kak otok.
Sarkozy-a pa bo potrebno kot Napoleona poslati na kak otok.
Za začetek bi lahko pometli pred lastnim pragom, kjer imamo cel kup problemov informacijske družbe, ki se jih trenutno ne rešuje. To pa so problemi, ki izhajajo iz neusklajene, nepopolne in/ali nekonzistentne zakonodaje, ki preprečuje učinkovito preiskovanje nekaterih kaznivih dejanj, ne varuje osebnih podakov in zasebnosti ter povzroča težave vsem, ki so takšne slabe zakone dolžni izvajati ali pa jih spoštovati.
Sicer se to počasi spreminja na boljše, a veliko prepočasi... Torej lahko Sarko še malo počaka. Imamo še veliko dela doma.
zadeva je zaključena in kolko razumem, bo morala vsaka članica implementirat svojo rešitev, ki bo temeljila na dogovorjenem. pravi flame torej še prihaja v slo.
It is the night. My body's weak.
I'm on the run. No time to sleep.
Morala vsaka članica? Res ne vem kje si to slišal, to je Francija sprejela čisto na lastno pest. Zadnja spremenjena revizija HADOPI2 je dosegla, da jo je EU in ustava Francoska sploh dovolila, daleč pa smo še zaenkrat od tega, da bi na EU ravni se naredila prisila za sprejetje kakega tekega zakona.
Edino Velika Britanija je izrazila tejo proti temu. Finci so pa itak sprejeli zakon, ki je direktno v nasprotju z HADOPI, ker namreč definira pravico do interneta za vsakogar, ne samo interneta, DSL liniji, po ne vem kateru letu celo obvezno 100Mbit+ :)
me pa zanima, kako bo tale eksperiment potekal v Franciji, bomo videli januarja al kdaj gre v veljavo :)
The European Parliament and Council is due to make a decision on the Telecoms Reform Package in late November, with the laws coming into force early 2010. Member countries will then have 18 months to pass the legislation into their own national laws. via TorrentFreak
It is the night. My body's weak.
I'm on the run. No time to sleep.
bo morala vsaka članica implementirat svojo rešitev, ki bo temeljila na dogovorjenem. pravi flame torej še prihaja v slo.
Če boš še enkrat pozorno prebral, boš videl, da ta paket omogoča sprejetje takšne zakonodaje, nikakor pa je ne predpisuje ali predlaga. Dobesedno državam članicam predpisuje katere omejitve morajo spoštovati, če hočejo takšen zakon sprejeti, nikjer in nikakor pa ne piše, da takšen zakon morajo sprejeti.
"The judge acknowledged that the man indeed downloaded the files "without consent of the copyright holders" in 2003 and 2004, but ruled that he only did so for for "private use or sharing with other Internet users." There was no financial gain, so no crime has been committed and the defendant walked free."