Forum » Loža » Slovenske železnice
Slovenske železnice
asinhronc ::
Hočeš reči, da je bolje ostati na 200 let stari kozji stezi kot zgraditi moderno progo. Danes bi se morali voziti vsaj 250km/h in po nekem križu kot npr. Munich-Zagreb, Trst-Dunaj, itd. za ohrananje ekonomike. Tako pa bomo čez ene trideset let ponovno gradili ali pa vse skupaj ukinili ker ćiro ne bo več v ničemer konkurenčen.
Povedal sem ti zgolj to, da ima trenutno tovorni promet prednost. Za ostalo pa mislim da imaš sindrom povprečnega posameznika, ki vidi na železnici zgolj hitrost. Ne ljubi se mi pisati, ker je tega za razložit ogromno, ampak železnica je tako kompleksna stvar, da se je morala v sodobnem svetu, pri potniških vlakih razdeliti na regijski in daljinski promet.Obe vrsti sta popolnoma različni v vodenju in gradnji. Veš da ima TGV povprečno hitrost zgolj 190 km/h, čeprav vozi s 320 km/h? Zakaj le? Veš da ima vlak vnesne postanke? Veš za kompleksnost terena, kjer v tujini gledajo cena/dobrobit? Veš da ima avtocesta uvoz/izvoz vsakih nekaj kilometrov? veš da imamo malo večje mesto na vsakih nekaj kilometrov? Zakaj to pišem? Želim te zgolj usmerjati, da razmišljaš realno iz vidika fizike, kjer boš ugotovil da v Sloveniji visoke hitrosti na železnici ne pridejo v upoštev, kjer boš v vsakem primeru od Kopra do Ljubljane stal najmanj 4x. Daj vhodne podatke v model umetne inteligence, pa se igraj s parametri. Cena, čas potovanja, razdalja, povprečna hitrost, najvišja hitrost, pospeški/pojemki, ki so od 0,6 do 1,2 m/s2. V mojih časih študenta sem to moral vse prebirat ure in ure na spletu. Madona imate danes ostali lahko delo, pa še vedno vztrajate na starem modelu. Potniki so vedno vmes med mesti, to se prerado pozablja. Več kot je postankov, manj pride do izraza hitrost (hitreje pada povprečna hitrost). Od Kranja in Novega Mesta, ter Zasavja je potencialnih potnikov precej in je obvezen postanek vsakih nekaj kilometrov. Povprečno tak vlak vozi 1 min/km. Enako MB - LJ. Kaj boš polovici potnikov vmes sredinca kazal, ker bi tistih 55 min? Pa prosim brez omemb mednarodnih vlakov kot priroteta. Če ni urejen notranji promet, zakaj razmišljati o mednarodnem? Kar se načrtuje je: Posavje - Koper 120-160 km/h, enako do Kranja 160 km/h. Novo Mesto - Kamnik bo taktni primestni promet. To pomeni, ko bo zgrajeno, bo LJ-KP v uri pa še malo. Ni slabo. Ampak rak rana Slovenije, sprejemanje državnih prostorskih načrtov. Traja leta. Za MB je preveč politični projekt da bi ga omenjal.
Torej bo šlo? Lahko vzameš tudi brezplačnega AI, ki ga ima duckduckgo in ga uporabljam. Zna matematiko in fiziko. Pa se igraj, ugotovil boš marsikaj.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: asinhronc ()
asinhronc ::
Koliko je sedaj povprečna hitrost tovornih vlakov, spomnim se nekih cifer 25 ali 27km/h.
.
Normalna za tovorni vlak. Samo razumeti je potrebno kaj je povprečna hitrost in da ta v tovornem prometu nima neposredne povezave na hitrost vlaka, takrat ko vozi. A dejansko misliš da vozijo tovorni vlaki tako počasi? Vprašajte šoferja kamiona, kaj naredi, če pride v državo kjer je praznik ali pa čez lužo, kjer je zelo lep izraz "hurry up and wait".
https://en.m.wikipedia.org/wiki/Hurry_u...
Lepe kosti za glodanje imate. Upam da vam konec dneva ni preveč slabo.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: asinhronc ()
enemon ::
Dejansko sploh ni profita v potniškem prometu, ves denar se dobi v tovorih. Nimate pojma o sžju, a najbolj pametni
Kako ni profita v potniškem prometu? Jaz se že lep čas vozim z vlaki in povprečen vlak je kar napolnjen - vmes gre kakšen napol prazen, ampak potem pride ura, ko se ljudje vračajo iz službe in je vlak tako poln, da nekateri še stojijo, ker ne dobijo sedeža. Pa zračunaj zdaj povprečje. Poleg tega SŽ že nekaj let beležijo porast števila prepeljanih potnikov.
Tudi novi vlaki pomagajo pri boljšem potniškem prometu. Ljudje imajo v glavah, da so današnji vlaki takšni, kot so bili pred 20 leti. Potem pa se po 15-ih letih kdo znova pelje z vlakom in je kar navdušen. Treba je samo še proge poštimati, da bojo vlaki lahko vozili po 120 km/h in smo zmagali. Če pa kdo hoče izkusiti maksimum od novih vlakov, naj naredi kratek izlet v Avstrijo. Samo malo čez mejo je že odsek, kjer lahko vlak pospeši na 160 km/h.
Kar se tiče potniškega prometa, sta rentabilni samo zasavska in primorska proga. Maksimum od novih vlakov lahko izkusiš tudi na relacijah Pragersko - Ptuj - Ormož in Murska Sobota - Hodoš, ni treba zaradi tega v Avstrijo.
Grizzly ::
Ne bom rekel, da ostale proge niso rentabilne, ampak imajo potencial. Nekateri vlaki za Dolenjsko so že zdaj polni - pa je proga dobesedno v stanju, da bi jo lahko demontirali in na novo postavili. Ko bo proga enkrat elektrificirana, optimizirana za višjo hitrost (pri regionalnih progah se cilja na 130 km/h; na glavnih pa 160 km/h) in dvotirna, bo tudi število potnikov začelo naraščati. Ampak prej je treba nekaj narediti - po desetletjih zanemarjanja železniškega prometa se je vsaj začelo razmišljati v pravo smer.
Barbarpapa2 ::
Dobro jutro
Moja precej sveža izkušnja iz Italije, z začetka junija letos. Sva si z ženo privoščila teden dni počitnic v Provansi, namen je bil ogled Firenc in pa Provanse same. Nastanitev sva imela v kraju Incisa v dolini reke Arno, kakšnih 36 km od Firenc. Sva se odločila, da v Firence ne greva z avtom pač pa z vlakom. Glavna postaja v Firencah (Santa Maria Novella) je dobrih 600 metrov od katedrale in s tema samega zgodovinskega centra Firenc, pa s parkiranjem se nisva rabila zajebavat. Italijanske železnice imajo lepo navado, da imajo pri železniških postajah precej velika parkirišča, ki so brezplačna, kar sva seveda želela izkoristiti.
No, na dan potovanja se odpeljeva z avtom na železniško postajo v Incisi, kjer sva takoj malo "zašvicala"
. Parkirišče je bilo polno, očitno se ljudje vozijo z vlakom ali pa izkoriščajo zastonj parkirišče... Bi rekel, da bo ono ta prvo, registracije na avtomobilih so bile italijanske. Ko sva se malo razgledala, sva v enem kotu našla še nekaj protih mest in sva lepo tam parkirala. Naslednji korak je bil nakup vozovnic. Seveda se da vozovnice kupiti tudi na spletu, ampak iz nekega neznanega razloga postaje Incisa ni v sistemu 
. Postaja je nezasedena (večina takšnih postaj v Evropi je nezasedenih - brez osebja), vozovnice se lahko kupijo na kartomatu. Na srečo se na kartomatu da nastavit jezik za komunikacijo, ima pa svoje specifike. Tako pri povratni karti zahteva točno uro odhoda in povratka, kar je malo zakompliciralo zadevo. Po dveh, treh krogih izbiranja skozi menije, so bile vozovnice uspešno kupljene. Cena povratne vozovnice nekaj več kot 12€ po glavi. Greva po podhodu na peron (proga je dvotirna), do odhoda vlaka je bilo kakih 20 minut. Malo pogledava, kaj na vozovnicah piše in pravi, da je vozovnica veljavna 4 ure po validaciji. Validator je kar na peronu, vozovnico vstaviš v validator in ta ti na karto napiše datum in čas validacije. Na peronu je nadstrešek in zaslon z informacijami. Dobrih deset minut se po tiru v smeri Firenc pooočaaasssi pripelje vlak in ustavi ter odpre vrata. Na info zaslonu je prvi v smeri Firenc napovedan "najin" vlak, ki pa bi naj odpeljal čez dobrih 10 minut. Greva vzdolž vlaka, a na njem ni nikjer nobenega napisa za relacijo. Pač greva na vlak (dvonadstropna push-pull kompozicija) in se namestiva na prvem nadstropju. Po zvočniku se neprestano vrtijo obvestila in oglasi, na srečo tudi v angleščini. Povedo, da bo val čakal na postaji do časa odhoda. In ob času odhoda rez odrinemo. V Firence sva se pripeljala čez 50 minut z dobrimi 5 minutami zamude...
Kratek povzetek (sam se dnevno vozim na relaciji Mb - Poljčane - Mb, ki je cca 2km krajša od zgoraj navedene):
Vlaki na tej relaciji vozijo v urnem taktu (isto na "moji" relaciji v Slo.).
Cena povratne vozovnice za relacijo Incisa - Firence - Incisa je nekaj čez 12€, kar je skoraj dvakrat več, kot pri nas za podobno relacijo (Mb - Poljčane - Mb) = 7€
Vlak je počasnejši, po voznem redu bi naj potreboval 45 minut (pri nas 30 minut) pri podobnem številu postankov. So pa postanki daljši.
Udobje je primerljivo z našim (Siemensi in Stadlerji).
Skratka, na osnovi te izkušnje so regionalci SŽ na relaciji, kjer se vozim v Sloveniji, boljši (predvsem hitrejši) kot italijanski.... V splošnem so zadeve zelo podobne in primerljive s tem, da so cene v Italiji precej višje...
Za dolgorelacijki promet pa bom povedal čez kakšno leto, z ženo imava namen iti za kak teden v Rim in to z vlakom...
Uživajte v vožnji z vlaki, če lahko...
Jože
Precej dobri so vlaki v Italiji....
Moja precej sveža izkušnja iz Italije, z začetka junija letos. Sva si z ženo privoščila teden dni počitnic v Provansi, namen je bil ogled Firenc in pa Provanse same. Nastanitev sva imela v kraju Incisa v dolini reke Arno, kakšnih 36 km od Firenc. Sva se odločila, da v Firence ne greva z avtom pač pa z vlakom. Glavna postaja v Firencah (Santa Maria Novella) je dobrih 600 metrov od katedrale in s tema samega zgodovinskega centra Firenc, pa s parkiranjem se nisva rabila zajebavat. Italijanske železnice imajo lepo navado, da imajo pri železniških postajah precej velika parkirišča, ki so brezplačna, kar sva seveda želela izkoristiti.
No, na dan potovanja se odpeljeva z avtom na železniško postajo v Incisi, kjer sva takoj malo "zašvicala"
. Parkirišče je bilo polno, očitno se ljudje vozijo z vlakom ali pa izkoriščajo zastonj parkirišče... Bi rekel, da bo ono ta prvo, registracije na avtomobilih so bile italijanske. Ko sva se malo razgledala, sva v enem kotu našla še nekaj protih mest in sva lepo tam parkirala. Naslednji korak je bil nakup vozovnic. Seveda se da vozovnice kupiti tudi na spletu, ampak iz nekega neznanega razloga postaje Incisa ni v sistemu . Postaja je nezasedena (večina takšnih postaj v Evropi je nezasedenih - brez osebja), vozovnice se lahko kupijo na kartomatu. Na srečo se na kartomatu da nastavit jezik za komunikacijo, ima pa svoje specifike. Tako pri povratni karti zahteva točno uro odhoda in povratka, kar je malo zakompliciralo zadevo. Po dveh, treh krogih izbiranja skozi menije, so bile vozovnice uspešno kupljene. Cena povratne vozovnice nekaj več kot 12€ po glavi. Greva po podhodu na peron (proga je dvotirna), do odhoda vlaka je bilo kakih 20 minut. Malo pogledava, kaj na vozovnicah piše in pravi, da je vozovnica veljavna 4 ure po validaciji. Validator je kar na peronu, vozovnico vstaviš v validator in ta ti na karto napiše datum in čas validacije. Na peronu je nadstrešek in zaslon z informacijami. Dobrih deset minut se po tiru v smeri Firenc pooočaaasssi pripelje vlak in ustavi ter odpre vrata. Na info zaslonu je prvi v smeri Firenc napovedan "najin" vlak, ki pa bi naj odpeljal čez dobrih 10 minut. Greva vzdolž vlaka, a na njem ni nikjer nobenega napisa za relacijo. Pač greva na vlak (dvonadstropna push-pull kompozicija) in se namestiva na prvem nadstropju. Po zvočniku se neprestano vrtijo obvestila in oglasi, na srečo tudi v angleščini. Povedo, da bo val čakal na postaji do časa odhoda. In ob času odhoda rez odrinemo. V Firence sva se pripeljala čez 50 minut z dobrimi 5 minutami zamude...Kratek povzetek (sam se dnevno vozim na relaciji Mb - Poljčane - Mb, ki je cca 2km krajša od zgoraj navedene):
Vlaki na tej relaciji vozijo v urnem taktu (isto na "moji" relaciji v Slo.).
Cena povratne vozovnice za relacijo Incisa - Firence - Incisa je nekaj čez 12€, kar je skoraj dvakrat več, kot pri nas za podobno relacijo (Mb - Poljčane - Mb) = 7€
Vlak je počasnejši, po voznem redu bi naj potreboval 45 minut (pri nas 30 minut) pri podobnem številu postankov. So pa postanki daljši.
Udobje je primerljivo z našim (Siemensi in Stadlerji).
Skratka, na osnovi te izkušnje so regionalci SŽ na relaciji, kjer se vozim v Sloveniji, boljši (predvsem hitrejši) kot italijanski.... V splošnem so zadeve zelo podobne in primerljive s tem, da so cene v Italiji precej višje...
Za dolgorelacijki promet pa bom povedal čez kakšno leto, z ženo imava namen iti za kak teden v Rim in to z vlakom...
Uživajte v vožnji z vlaki, če lahko...
Jože
asinhronc ::
Barbarpapa2 je izjavil:
Za dolgorelacijki promet pa bom povedal čez kakšno leto, z ženo imava namen iti za kak teden v Rim in to z vlakom...
Ker gresta v Rim, torej imata možnost IC ali pa Ferrarije
. Le vprašanje bo kje štartata, ker potem je ponudba drugačna. Karte vedno priporočam v nakup bistveno prej (problem bo edino, ker Italijani zelo pozno objavijo poletni vozni red in čakaš in čakaš da ga vidiš na njihovi strani), ker bosta tako lahko privarčevala precej denarja, sploh poleti. Vedno poglej tako Trenitalia, kot Italo NTV ponudbo, če bosta vzela Ferrarija (Frecce) iz kakšnih Benetk. Pri Trenitalia dobita Hitachi, pri Italo pa TGV vmesne vagone. Če bo na voljo ETR500 vzami njega, ga ni bolj udobnega v Evropi. Če bo Trst, potem Regio + Ferrari ali pa direkt nočni do Rima. Jaz priporočam kar nočnega (imaš čas če bo SŽ zamujal ), ampak sprevodniki na nočnih niso ravno voljni za glasbene želje, da povem že vnaprej, so pa nočni kar popularni v Italiji, zato rezevacija zelo priporočljiva. Če pa bi (kot v Jugi), "a gremo k debeli Berti ali še višje v Graz?" pa boš v Gradcu imel ÖBB direktnega nočnega Dunaj - Rim. Po Italiji ga vlečejo Italijani, bo pa v vsakem primeru drag. Tretja opcija je pa za ta prave, ki si upajo. Regio od Furlanije do Rima. 4x prestopiš, ampak to je za tiste ta prave ljubitelje, ki bi kot s kakšnko Škodo 120 šli iz Češke na Hrvaško na letni dopust. 
Vlaki v daljinskem prometu v Italiji so pa zelo točni in razmeroma čisti. Kaos nastsne le, če je problem na progi, potem so zamude tudi do štiri ure. Logično. Opozarjam na novost, validacija tudi pri Freccah. Karto skeniraš pred zapornicami, enako kot metro ali podzemna in samo tako je še možno priti na peron. Pravijo da zaradi varonsti pred lepljivimi prsti Rim? Žeparji so velik problem, sploh na metroju in v okolici turističnih predelov. Zato ustrezna "taška" pa. bo ok.
Barbarpapa2 ::
Pozdrav...
Sva že lani imela zadevo razdelano za oktober, pa sva, žal, morala odpovedati
. Plan je bil z EC-jem Dunaj-Trst iz Mb, nato Frecciarossa do Rima. Je pa za naju to precej "šparvarianta", žena je že upokojenka in ima vozovnico po Sloveniji zastonj, samo EC dodatek plačava, jaz pa imam ono mesečno za 65€ ki velja za vse vlake in relacije po Sloveniji. Edino bo verjetno treba mednarodno vozovnico Sežana - Trst kupit, ali 
? Od Trsta do Rima pa itak kupiva online kar precej pred samim potovanjem. Sicer je to praktično nočna vožnja Trst - Rim, ampak naj bo... Nazaj je povezava bolj neugodna, morava v Mestrah na regionalca prestopit, da loviva v Trstu vlak za Dunaj (no, za Mb...). To je lanski načrt, kakšen bo pa novi, bo pa od voznih redov v tistem letu, ko se spraviva tja, odvisen...
...konec malice...
Jože
Ker gresta v Rim, torej imata možnost IC ali pa Ferrarije
Sva že lani imela zadevo razdelano za oktober, pa sva, žal, morala odpovedati
. Plan je bil z EC-jem Dunaj-Trst iz Mb, nato Frecciarossa do Rima. Je pa za naju to precej "šparvarianta", žena je že upokojenka in ima vozovnico po Sloveniji zastonj, samo EC dodatek plačava, jaz pa imam ono mesečno za 65€ ki velja za vse vlake in relacije po Sloveniji. Edino bo verjetno treba mednarodno vozovnico Sežana - Trst kupit, ali ? Od Trsta do Rima pa itak kupiva online kar precej pred samim potovanjem. Sicer je to praktično nočna vožnja Trst - Rim, ampak naj bo... Nazaj je povezava bolj neugodna, morava v Mestrah na regionalca prestopit, da loviva v Trstu vlak za Dunaj (no, za Mb...). To je lanski načrt, kakšen bo pa novi, bo pa od voznih redov v tistem letu, ko se spraviva tja, odvisen......konec malice...
Jože
asinhronc ::
Jože ja. Sežana - Trst je treba kot mednardona, razen če bi že na začetku dobila spar vozovico LJ - Trst za 9 €. Je pa vprašanje če bo z decembrom še vozil, saj veš kaj se odpira decembra pri severnih sosedih. Bo treba sedaj čez Gorico splanirati? Tu pa lahko mestni avtobus ali pa kar peš čez mejo.
Pa na njihovo hrano ne pozabita. Nekateri pravijo da je italjanska hrana precenjena. Kot ljubitelj testenin in tiramisuja se ne strinjam! Samo izogibat se je potrebno turističnim pastem, pa se zelo dobro naješ. Ja tudi konjsko meso še lahko dobiš, bolj verjetno na jugu. Zanimivost? Nekoč ko so vlaki povozili kopitarja, je vedno nekdo prišel zgolj po meso direktno na teren. Zgolj klic iz postaje in je že bil tam.
Pa na njihovo hrano ne pozabita. Nekateri pravijo da je italjanska hrana precenjena. Kot ljubitelj testenin in tiramisuja se ne strinjam! Samo izogibat se je potrebno turističnim pastem, pa se zelo dobro naješ. Ja tudi konjsko meso še lahko dobiš, bolj verjetno na jugu. Zanimivost? Nekoč ko so vlaki povozili kopitarja, je vedno nekdo prišel zgolj po meso direktno na teren. Zgolj klic iz postaje in je že bil tam.
Barbarpapa2 ::
Pozdrav.
Samo na hitro, da ne sparvimo teme na stranpota... Glede hrane sva "sinhronizirana", za naju z ženo je od evropskih kuhinj italijanska nedvomno na vrhu 
...
...šment, sem lačen ratal
Jože
Samo na hitro, da ne sparvimo teme na stranpota
... Glede hrane sva "sinhronizirana", za naju z ženo je od evropskih kuhinj italijanska nedvomno na vrhu ... ...šment, sem lačen ratal
Jože
spaget ::
160km/h je bil standard modernih železnic pred 60 leti.
Če ne bo v Sloveniji prog za 250km/h se lahko od železnice poslovimo.
Opazovali bomo lahko njihovo počasno stagnacijo in umiranje na obroke, v roku 20-40 let. Tudi tovorni promet zaradi ekonomike zavteva vse večje profile in velike radije krivin. Sploh če se prilagodimo trendom električnih vozil.
Glede na razmišlanje, se mi zdi železničarjev in chatAI, upam da bo ostal vsaj primestni promet. Nekako posnemajoč tramvajske in udergroud proge.
Če ne bo v Sloveniji prog za 250km/h se lahko od železnice poslovimo.
Opazovali bomo lahko njihovo počasno stagnacijo in umiranje na obroke, v roku 20-40 let. Tudi tovorni promet zaradi ekonomike zavteva vse večje profile in velike radije krivin. Sploh če se prilagodimo trendom električnih vozil.
Glede na razmišlanje, se mi zdi železničarjev in chatAI, upam da bo ostal vsaj primestni promet. Nekako posnemajoč tramvajske in udergroud proge.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: spaget ()
starfotr ::
250 km/h ne boš nikoli doživel v Sloveniji. Razlog je razgiban teren, enotirnost na velikem delu omrežja, površinsko manjhna država pa tudi zabitost tukaj živečih ljudi.
In še za take hitrosti bi rabili omrežje s 25 kV/50 Hz ne pa 3 kV DC ali pa celo neelektrificirane proge.
Kategorije prog pri nas so tudi bolj boge, D4 sploh nimamo nobene proge.
In še za take hitrosti bi rabili omrežje s 25 kV/50 Hz ne pa 3 kV DC ali pa celo neelektrificirane proge.
Kategorije prog pri nas so tudi bolj boge, D4 sploh nimamo nobene proge.
k4vz0024 ::
Naj zgradijo podzemni želežniški križ od Podkorena, MB in Portoroža. Pol bo trasa lahko ravna....
asinhronc ::
Še vedno vztrajaš zgolj pri svoji teoriji? Domače naloge nisi opravil? Dobro saj vem da je to moto tega foruma. 160 km/h je še danes standard. A v tujini pa ne gradijo tako skromnih prog? Ali veš da ima Švica samo nekaj deset kilometrov, kjer gredo komaj 200 km/h in prevozijo največ % potnikov v Evropi glede na število prebivalcev? Le kaj oni potem delajo da železnica ne propade?
Študij je že bilo toliko, da bi za takšne hitrosti težko našel potnike, ki bodo plačali ceno karte, ki bi odražala dejanske stroške, zato so tvoje ideje ovrgli že Avstrijci, danes pa še Slovenci. Vedno je bil rezultat enak. V Sloveniji nimaš dovolj takšnih potnikov in pika. Saj tudi še nihče ni uveljavil ideje in bi uvedel kar notranji letalski promet. Zakaj ne? Ker dejanski stroškov ne boste pripravljeni plačati.
Mimogrede pri tovornih je profil standarden GC (za bolj podkovane), ki je tudi v Sloveniji na elektrificiranem delu omrežja. Krivine? Ko bi ti vedel s kakšnimi težavami se bori tovorni promet, bi takoj pozabil na krivino. Ruskega ministra so že pospravili, ker.... Russian freight loading in freefall
Železničar nisem, ne vem pa zakaj še sploh vztrajam pri razlagah, da bi vsaj kdo zastopil prakso. Zgleda da očitno jaz ne razumem prakse.
Pa prosim brez omembe Kitajske, ker potem bo potrebno omeniti razdalje med mesti.
Tudi ti naredi domačo nalogo, ker si konkretno brcnil v temo.
Študij je že bilo toliko, da bi za takšne hitrosti težko našel potnike, ki bodo plačali ceno karte, ki bi odražala dejanske stroške, zato so tvoje ideje ovrgli že Avstrijci, danes pa še Slovenci. Vedno je bil rezultat enak. V Sloveniji nimaš dovolj takšnih potnikov in pika. Saj tudi še nihče ni uveljavil ideje in bi uvedel kar notranji letalski promet. Zakaj ne? Ker dejanski stroškov ne boste pripravljeni plačati.
Mimogrede pri tovornih je profil standarden GC (za bolj podkovane), ki je tudi v Sloveniji na elektrificiranem delu omrežja. Krivine? Ko bi ti vedel s kakšnimi težavami se bori tovorni promet, bi takoj pozabil na krivino. Ruskega ministra so že pospravili, ker.... Russian freight loading in freefall
Železničar nisem, ne vem pa zakaj še sploh vztrajam pri razlagah, da bi vsaj kdo zastopil prakso. Zgleda da očitno jaz ne razumem prakse.
Pa prosim brez omembe Kitajske, ker potem bo potrebno omeniti razdalje med mesti.
D4 sploh nimamo nobene proge.
Tudi ti naredi domačo nalogo, ker si konkretno brcnil v temo.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: asinhronc ()
denabiker ::
Zakaj sploh imamo mi 3 kV DC, če imajo vsi naokoli bistveno močnejšo voltažo AC?
Pa ja so večje izgube, večji stroški, rabiš več napajalnih postaj,... Pa še lokomotive so verjetno dražje, če moramo kupovati več sistemske.
Zdaj, ko na novo elektrificirajo, bi človek pričakoval, da bomo tako kot sosedi.
Pa ja so večje izgube, večji stroški, rabiš več napajalnih postaj,... Pa še lokomotive so verjetno dražje, če moramo kupovati več sistemske.
Zdaj, ko na novo elektrificirajo, bi človek pričakoval, da bomo tako kot sosedi.
Barbarpapa2 ::
Pozdrav.
Da še jaz malo dodam. Najprej pri hitrih železnicah v Evropi je dejstvo, da so grajene izključno za potniški promet (tovornega prometa na teh progah načeloma ni) in pa za dolge razdalje (konkurenca in/ali nadomestek za letalski promet). Izjema sta trenutno predor po Rokavskim prelivom in pa Gotthard Base tunel, kjer je promet izrazito mešan.
Da je za progo s hitrostjo 250km/h nujno potrebna 25KV/50Hz elektrifikacija, ne drži. Prva hitra proga v Evropi je elektrificirana s 3KV DC sistemom in na njej vlaki vozijo s hitrostmi do 250km/h. Gre za progo Direttissima (hitra proga Firence - Rim), ki je bila prometu predana 1977. Med mojim dopustom v Toskani pred mesecem dni sem jo gledal vsak dan. In ravno ta proga dokazuje, da je hitro progo mogoče zgraditi tudi na takšnem terenu, kot ga je veliko pri nas. Profil terena direttissime je podoben Slovenskim goricam ali Zasavju. Je pa gradnja v takem terenu draga, to pa...
Okoli elektrifikacije še to... Francozi imajo preko 5000 kilometrov prog po 1,5KV DC in jih nič kaj pospešeno ne reelktrificirajo, pač pa na nekaterih odsekih vozijo do 200km/h kljub tako bogemu štromu. Kot zanimivost, naše lokomotive serije SŽ363 (Brižitka) so izpeljanke francoske CC6500, ki je bila grajena za napetost 1500V DC in hitrost do 200km/h... No, naše vozijo lahko do 125km/h...
Strinjam se z mnenjem, da je Slovenija premajhna za izgradnjo lastnih hitrih prog, edino možnost vidim v tem, da pri planiranem TEN-T koridorju Lyon - Budimpešta zlobiramo traso npr. Sežana - Postojna - Ljubljana - Celje - Maribor - Murska Sobota in naprej na Madžarsko in pa Beljak - Kranj - Ljubljana - Novo Mesto - Zagreb... To bo seveda najverjetneje elektrificirano z 25KV/50HZ.
O našem železniškem omrežju so javno dostopni precej podrobni podatki, jih je pred debato mogoče dobro prebrati...
https://infrastruktura.sz.si/za-partner...
P.S. Vemo, zakaj imamo 3KV DC omrežje, smo poerbali od Italijanov in pač potem razširili.
P.P.S Posodobitev prog, ki je v teku v zadnjem desetletju, je najobsežnejša od zaključka elektrifikacije (1976), končno imamo železniški križ z nosilnostjo 22,5 t/os in še kup drugih stvari...
... naj se vam vikend lepo začne...
Jože
Da še jaz malo dodam. Najprej pri hitrih železnicah v Evropi je dejstvo, da so grajene izključno za potniški promet (tovornega prometa na teh progah načeloma ni) in pa za dolge razdalje (konkurenca in/ali nadomestek za letalski promet). Izjema sta trenutno predor po Rokavskim prelivom in pa Gotthard Base tunel, kjer je promet izrazito mešan.
Da je za progo s hitrostjo 250km/h nujno potrebna 25KV/50Hz elektrifikacija, ne drži. Prva hitra proga v Evropi je elektrificirana s 3KV DC sistemom in na njej vlaki vozijo s hitrostmi do 250km/h. Gre za progo Direttissima (hitra proga Firence - Rim), ki je bila prometu predana 1977. Med mojim dopustom v Toskani pred mesecem dni sem jo gledal vsak dan. In ravno ta proga dokazuje, da je hitro progo mogoče zgraditi tudi na takšnem terenu, kot ga je veliko pri nas. Profil terena direttissime je podoben Slovenskim goricam ali Zasavju. Je pa gradnja v takem terenu draga, to pa...
Okoli elektrifikacije še to... Francozi imajo preko 5000 kilometrov prog po 1,5KV DC in jih nič kaj pospešeno ne reelktrificirajo, pač pa na nekaterih odsekih vozijo do 200km/h kljub tako bogemu štromu. Kot zanimivost, naše lokomotive serije SŽ363 (Brižitka) so izpeljanke francoske CC6500, ki je bila grajena za napetost 1500V DC in hitrost do 200km/h... No, naše vozijo lahko do 125km/h...
Strinjam se z mnenjem, da je Slovenija premajhna za izgradnjo lastnih hitrih prog, edino možnost vidim v tem, da pri planiranem TEN-T koridorju Lyon - Budimpešta zlobiramo traso npr. Sežana - Postojna - Ljubljana - Celje - Maribor - Murska Sobota in naprej na Madžarsko in pa Beljak - Kranj - Ljubljana - Novo Mesto - Zagreb... To bo seveda najverjetneje elektrificirano z 25KV/50HZ.
O našem železniškem omrežju so javno dostopni precej podrobni podatki, jih je pred debato mogoče dobro prebrati...
https://infrastruktura.sz.si/za-partner...
P.S. Vemo, zakaj imamo 3KV DC omrežje, smo poerbali od Italijanov in pač potem razširili.
P.P.S Posodobitev prog, ki je v teku v zadnjem desetletju, je najobsežnejša od zaključka elektrifikacije (1976), končno imamo železniški križ z nosilnostjo 22,5 t/os in še kup drugih stvari...
... naj se vam vikend lepo začne...
Jože
nejc_nejc ::
160km/h je bil standard modernih železnic pred 60 leti.
Če ne bo v Sloveniji prog za 250km/h se lahko od železnice poslovimo.
Opazovali bomo lahko njihovo počasno stagnacijo in umiranje na obroke, v roku 20-40 let. Tudi tovorni promet zaradi ekonomike zavteva vse večje profile in velike radije krivin. Sploh če se prilagodimo trendom električnih vozil.
Glede na razmišlanje, se mi zdi železničarjev in chatAI, upam da bo ostal vsaj primestni promet. Nekako posnemajoč tramvajske in udergroud proge.
Katere in koliko postaj, bi imel pri 250 na uro?
asinhronc ::
Zakaj sploh imamo mi 3 kV DC, če imajo vsi naokoli bistveno močnejšo voltažo AC?
Pa ja so večje izgube, večji stroški, rabiš več napajalnih postaj,... Pa še lokomotive so verjetno dražje, če moramo kupovati več sistemske.
Zdaj, ko na novo elektrificirajo, bi človek pričakoval, da bomo tako kot sosedi.
Nekaj je že omenil Jože. Prvo elektrifikacijo v Sloveniji so naredili Italijani od meje do Reke. Takratni odločevalci so se po vojni odločili da nadaljujejo z istim sistemom, ker je bilo takrat lažje, saj niso poznali večsistemskih lokomotiv, po vojni so italijanske lokomotive tudi ostale v Sloveniji, denarja za menjavo pa tudi ni bilo na pretek. Poleg tega so bile uprave samostojne in ni bilo enotnosti v skupni državi. Bilo je ravno nasprotno, precej rivalstva, predvsem zagrebški del je znal delati probleme z vlaki Ljubljana - Beograd in takratnim Zelencem. In tukaj smo danes. Treba je vedeti, prednost AC je prišla šele ko je razvoj polprevodnikov prišel do te meje, da so diode postale del našega vsakdana. Prej so imeli pa izmenične motorje, ki so bili zelo grobi pri vleki, imeli so težavo z reakcijo kotve, ali pa si imel kompliciran trifazni sistem z dvema vodnikoma in tretjo tirnico, poleg pa naviti rotor.
Menjava je danes draga, težavna in zahteva čas. Prilagoditi je potrebno daljnovode, prilagoditi varnostne razdalje in vgraditi opremo, ki je odporna na elektromagnetne motnje. Večsistemske so v Evropi najbolj prodajan artikel med lokomotivami, zato se z menjavo ne mudi. Devet držav v Evropi pa še vedno uporablja DC, zato tudi ni težko dobiti material.
Barbarpapa2 je izjavil:
in pa Gotthard Base tunel, kjer je promet izrazito mešan.
Kot zanimivost, naše lokomotive serije SŽ363 (Brižitka) so izpeljanke francoske CC6500, ki je bila grajena za napetost 1500V DC in hitrost do 200km/h... No, naše vozijo lahko do 125km/h...
Jože
Jože v Gotthardu je kar lep učinek bata, torej masa zraka precej ovira lokomotivo. Štiriosne lokomotive tako ne zmorejo voziti 120 km/h s komaj 1500 ton bruto. Pregrejejo se. Bi bilo potrebno stestirati kakšno 120-125 tonsko. Potniški pa 160-200 km/h, preveč energije bi porabljali za višje hitrosti. Torej 250 km/h tam je zgolj papir. Pozabil si pa še na Lötschberg Base Tunnel. Ista zgodba, sosednji 4 metrski (v višino) koridor.
Glede 363, so bile govorice da lahko dobijo reduktor T/P 100/200 (saj boš vedel kaj je to), ampak tega niso hoteli sprejeti, ravno iz razloga, ker ni bilo nikjer moč voziti s takšno hitrostjo. Podobna zgodba, kot so južne republike dobile Asea lokomotive. Švedi so ponudili tiristorje za usmernike, uprave so pa strogo vztrajale pri diodah. So pa Švedi zamudili z dobavo in Juga je tako zahtevala celo penale.
Barbarpapa2 ::
Pozdrav
Je kar nekaj urbanih mitov okoli naših Brižitk. Eden je ta, da so bile namenjene alžirskim ali maroškim železnicam, pa so te odpovedale naročilo. Drug pa je, da somo baje vstrajali na elekromehanskem pretvorniku napetosti (motor-generator, ki je v obliki prečno postavljenega valja pod okvirjem lokomotive in je zaslužen za dobršen del "zvočne slike" te lokomotive, še posebej, ko se ne premika) za napajanje sekundarnih sistemov, čeprav je bil ponujen tudi elektronski...
Glede re-elektrifikacije pa mogoče kratek opis, kako časovno obsežen zna biti ta podvig. Asinhronc je omenil trifazni napajalni sistem, le-tega so imeli v Italiji. Prvo "trofazno" progo so spustili v promet leta 1902 (Colico - Sondrio ali železnica Valtellina) in na vrhuncu je ta sistem pokrival okoli 2300 kilometrov prog, v glavnem v severni Italiji. Prvo progo elektrificirano z 3KV DC sistemom so spustili v promet leta 1928. Po tem se je sprejela odločitev, da bodo v bodoče šli naprej s stem sistemom (ki ga imamo tudi mi). Zadnjo "trofazno" progo so predelali leta 1976!
S pojavom sodobne močnostne elektronike in s tem večsistemskih lokomotiv se je potreba po re-elektrifikaciji zmanjšala. Pravzaprav je danes praktično vseeno, kak sistem imaš, če le-ta dovaja dovolj toka za normalno delovanje...
...grem na kosilo počasi...
Jože
....
Glede 363, so bile govorice da lahko dobijo reduktor T/P 100/200....
Je kar nekaj urbanih mitov okoli naših Brižitk. Eden je ta, da so bile namenjene alžirskim ali maroškim železnicam, pa so te odpovedale naročilo. Drug pa je, da somo baje vstrajali na elekromehanskem pretvorniku napetosti (motor-generator, ki je v obliki prečno postavljenega valja pod okvirjem lokomotive in je zaslužen za dobršen del "zvočne slike" te lokomotive, še posebej, ko se ne premika) za napajanje sekundarnih sistemov, čeprav je bil ponujen tudi elektronski...
Glede re-elektrifikacije pa mogoče kratek opis, kako časovno obsežen zna biti ta podvig. Asinhronc je omenil trifazni napajalni sistem, le-tega so imeli v Italiji. Prvo "trofazno" progo so spustili v promet leta 1902 (Colico - Sondrio ali železnica Valtellina) in na vrhuncu je ta sistem pokrival okoli 2300 kilometrov prog, v glavnem v severni Italiji. Prvo progo elektrificirano z 3KV DC sistemom so spustili v promet leta 1928. Po tem se je sprejela odločitev, da bodo v bodoče šli naprej s stem sistemom (ki ga imamo tudi mi). Zadnjo "trofazno" progo so predelali leta 1976!
S pojavom sodobne močnostne elektronike in s tem večsistemskih lokomotiv se je potreba po re-elektrifikaciji zmanjšala. Pravzaprav je danes praktično vseeno, kak sistem imaš, če le-ta dovaja dovolj toka za normalno delovanje...
...grem na kosilo počasi...
Jože
NuMaN ::
Da ne odpiram nove teme - a WiFi na vlakih sploh dela - včasih ja, včasih ne, vasih delno.
Sem pred kratkim zaradi starosti menjal telefon (iz Nexus 6p na S A53), pa se mi je povezal na WiFi od SŽ, po sekundi dve pa javil "No internet connection".
1. A moram kaj dodatnega nastaviti na mojem telefonu?
2. Preveč nov android za SŽ?
3. Slučajno včeraj ni pravilno delal WiFi na vlaku zaradi x vzroka?
Sem pred kratkim zaradi starosti menjal telefon (iz Nexus 6p na S A53), pa se mi je povezal na WiFi od SŽ, po sekundi dve pa javil "No internet connection".
1. A moram kaj dodatnega nastaviti na mojem telefonu?
2. Preveč nov android za SŽ?
3. Slučajno včeraj ni pravilno delal WiFi na vlaku zaradi x vzroka?
Imam 124,9 delnic Vzajemne.
blay44 ::
Barbarpapa2 je izjavil:
Pozdrav
Je kar nekaj urbanih mitov okoli naših Brižitk.
Zanimivo je tole. Sem se prec pozanimal pri našem lokalnem ajzenponarju. Sicer strejših strojevodij, ki so poznali to lokomotivo do obisti skoraj ni več. Pa se je še našla informacija od enega aktivnega. To Brižitko je kupila Jugoslavija v skupnem naročilu z Marokom. Kao Neuvrščeni, da je bila cenejša.
V Maroku so jih uporbjali za vleko fosfatov iz depresije, pri mam pa je bila prvenstveno namenjena koprski in jeseniški progi. Ker ni bilo deviz in strokovnjakov za popravilo močnostne elektronike se je strmelo za čim manjšo uporabo le te.
Najdu sem še redko slikco:
https://www.flickr.com/photos/124446949...
Menda je bila takrat pri nas najsodobnejša lokomotiva z elektromehanskim krmiljenjem. Edino zelenc jo je prekašal v elektronskem krmiljenju. Pravjo starci, da je enostavno žvau od lokomotive.
NekdoPach ::
Da ne odpiram nove teme - a WiFi na vlakih sploh dela - včasih ja, včasih ne, vasih delno.
Sem pred kratkim zaradi starosti menjal telefon (iz Nexus 6p na S A53), pa se mi je povezal na WiFi od SŽ, po sekundi dve pa javil "No internet connection".
1. A moram kaj dodatnega nastaviti na mojem telefonu?
2. Preveč nov android za SŽ?
3. Slučajno včeraj ni pravilno delal WiFi na vlaku zaradi x vzroka?
Ko se priklopiš na WIFI ti najprej pushne nek notification, to klikneš da ti odpre njihovo lokalno stran kjer obljukaš da se strinjaš z nevem točno čem, potem imaš internet kakšnih 20 minut, nato te spet vrže dol in jovo na novo.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: NekdoPach ()
NuMaN ::
Hvala, to kar si opisal je "normalno" delovanje na SŽ.
Zgleda potem, da je bila včeraj neka napaka pri njih, verjetno kaj s certifikati.
Zgleda potem, da je bila včeraj neka napaka pri njih, verjetno kaj s certifikati.
Imam 124,9 delnic Vzajemne.
gorazdkop ::
Prijava na wifi in potem še dostop do interneta je dobesedno odvisna od garniture do garniture. Nekje teži za certifikate, drugje se moraš 3x prijavit, ali obstaja ssid, pa se ne moreš prijavit, pa ni dostopa do interneta...
Sem že hotel dokumentirat te postopke in jih jim poslat, samo se mi ne da :)
Sem že hotel dokumentirat te postopke in jih jim poslat, samo se mi ne da :)
NuMaN ::
Saj ni konec sveta, ampak bi prišel prav ta WiFi v triurni vožnji, tudi če ven meče takrat, ko je slaba pokritost s signalom.
Tako mi ostane samo šahiranje s Stockfishem na 5. stopnji, enkrat mi je celo uspelo remizirati.
Saj v srednji igri imam pobudo, kasneje pa kaznuje vsako napakico.
Tako mi ostane samo šahiranje s Stockfishem na 5. stopnji, enkrat mi je celo uspelo remizirati.
Saj v srednji igri imam pobudo, kasneje pa kaznuje vsako napakico.
Imam 124,9 delnic Vzajemne.
Barbarpapa2 ::
Pozdrav.
Moja izkušnja z wifijem na vlakih SŽ je tudi zelo "mešana". Imam občutek, da je na stadlerjih wifi nekako boljši, na siemensih pa je večja možnost, da zadeva ne bo delovala. Po moji izkušnji ne bi bilo slabo, če bi osebje vlaka na začetni postaji preverilo signal in po potrebi resetiralo opremo. Ene dve leti nazaj sem imel eno zadevo v Lj in se mi je časovno zelo dobro pokrilo s prihodom jutranjega ICS-a v Lj. Vlak je vozil Pendolino in ob odhodu iz Mb sem ugotovil, da signal sicer je, ni pa povezljivosti z internetom. Sem to omenil sprevodnici in je rekla, da bo povedala strojevodji. Čes par minut je prišla nazaj in me prosila, naj poskusim ponovno in zadeva je delovala. Mi je rekla, da je strojevodja enostavno resetiral zadevo.
Druga slabost pa je, da je internet oz. prenos podatkov iz mobilnega omrežja, ki pa železniško mrežo slabo pokriva, na kar nekaj mestih signala enostavno ni. Pri prej omenjeni vožnji v Lj sem za hec na laptop poskusil prenesti neke podatke in hitrost je bila zelo kilava, na večih mestih se je prekinila... Ampak za ta del niso odgovorne SŽ, bolj ponudniki mobilne telefonije v Slo...
Uživajte nedeljo, običajno je zelo kratka...
Jože
Moja izkušnja z wifijem na vlakih SŽ je tudi zelo "mešana". Imam občutek, da je na stadlerjih wifi nekako boljši, na siemensih pa je večja možnost, da zadeva ne bo delovala. Po moji izkušnji ne bi bilo slabo, če bi osebje vlaka na začetni postaji preverilo signal in po potrebi resetiralo opremo. Ene dve leti nazaj sem imel eno zadevo v Lj in se mi je časovno zelo dobro pokrilo s prihodom jutranjega ICS-a v Lj. Vlak je vozil Pendolino in ob odhodu iz Mb sem ugotovil, da signal sicer je, ni pa povezljivosti z internetom. Sem to omenil sprevodnici in je rekla, da bo povedala strojevodji. Čes par minut je prišla nazaj in me prosila, naj poskusim ponovno in zadeva je delovala. Mi je rekla, da je strojevodja enostavno resetiral zadevo.
Druga slabost pa je, da je internet oz. prenos podatkov iz mobilnega omrežja, ki pa železniško mrežo slabo pokriva, na kar nekaj mestih signala enostavno ni. Pri prej omenjeni vožnji v Lj sem za hec na laptop poskusil prenesti neke podatke in hitrost je bila zelo kilava, na večih mestih se je prekinila... Ampak za ta del niso odgovorne SŽ, bolj ponudniki mobilne telefonije v Slo...
Uživajte nedeljo, običajno je zelo kratka
...Jože
Alexius Heristalski ::
Tudi med Stadlerji zadeva zelo niha. Na enem dela, potem prestopiš na drugega, in se povezuje v nedogled ali se poveže, ampak ni interneta. Saj večinoma dela, je pa vseeno občutek, da so nekatere garniture delno pokvarjene.
fantje, ni blo slabo, samo dajte še v herbicidščini
starfotr ::
Enkrat pred leti sem gledal specifikacije iz enega razpisa in je bila zahtevana oprema Cisco in podobno za potrebe wifi na vlakih.
Dokler ne bo minilo ne vem koliko let, da bi operaterji lahko obesili svojo opremo na stolpe od GSM-R, do takrat ne bo ustrezne pokritosti žel. omrežja. Sicer pa država mora narediti preskok na LTE-R oziroma 5G-R. Takrat komercialni operaterji je bodo potrebni za potrebe železnice in potnikov, ki uporabljajo wifi na vlakih.
Dokler ne bo minilo ne vem koliko let, da bi operaterji lahko obesili svojo opremo na stolpe od GSM-R, do takrat ne bo ustrezne pokritosti žel. omrežja. Sicer pa država mora narediti preskok na LTE-R oziroma 5G-R. Takrat komercialni operaterji je bodo potrebni za potrebe železnice in potnikov, ki uporabljajo wifi na vlakih.
DamijanD ::
A se načeloma karto lahko kupi na vsaki postaji (npr Logatec) ali samo na večjih (Ljubljana, Koper,...) ?
Barbarpapa2 ::
Pozdrav...
Na večini postaj in postajališč so nameščeni kartomati. Točne lokacije so navedene na tej spletno strani (zaskrolaj dol, je posebej napisano):
https://potniski.sz.si/vozovnice/nakup-...
Na kartomatih se lahko zgodi, da je plačilo z gotovino onemogočeno. Če pa kupiš vozovnico pri sprevodniku na vlaku, je plačilo možno samo z gotovino.
...grem zdaj kosilo prebavljat
Jože
A se načeloma karto lahko kupi na vsaki postaji (npr Logatec) ali samo na večjih (Ljubljana, Koper,...) ?
Na večini postaj in postajališč so nameščeni kartomati. Točne lokacije so navedene na tej spletno strani (zaskrolaj dol, je posebej napisano):
https://potniski.sz.si/vozovnice/nakup-...
Na kartomatih se lahko zgodi, da je plačilo z gotovino onemogočeno. Če pa kupiš vozovnico pri sprevodniku na vlaku, je plačilo možno samo z gotovino.
...grem zdaj kosilo prebavljat
Jože
Grizzly ::
A se načeloma karto lahko kupi na vsaki postaji (npr Logatec) ali samo na večjih (Ljubljana, Koper,...) ?
Na telefon preneseš aplikacijo "Grem z vlakom" in kupiš virtualno vozovnico. To lahko kupiš med vožnjo na železniško postajo ali še prej. Vozovnica velja do konca dneva in lahko vmes prestopaš (če imaš neke opravke, izstopiš na neki postaji in kasneje pot nadaljuješ z drugim vlakom).
Razen med vikendi in prazniki se aplikacija ne obnese. Takrat imaš na lokalnih in regionalnih vlakih cca 70% popusta, ki pa v aplikaciji ni upoštevan. Popust dobiš, samo če karto kupiš na postaji, na vlaku, morda tudi na kartomatu (nisem probal).
sbawe64 ::
Pri nakupu karte na vlaku ti bodo zaračunali dodatnih 5 EUR, če je na odhodni postaji mogoče kupiti karto.
2020 is new 1984
Corona World order
Corona World order
delavec44 ::
Kar je ravno obratno kot na avtobusu, kjer ti pa na postaji zaračunajo nadomestilo, pri šoferju pa ne. Čari našega potniškega prometa.
Alexius Heristalski ::
Pri nakupu karte na vlaku ti bodo zaračunali dodatnih 5 EUR, če je na odhodni postaji mogoče kupiti karto.
Za konec tedna in praznike, ko velja 75% popust na karto IJPP, to ne velja. Lahko kupiš pri sprevodniku in ne bodo zaračunali dodatka 5 EUR.
fantje, ni blo slabo, samo dajte še v herbicidščini
DamijanD ::
spaget ::
starfotr ::
Za hitre vlake bi bila postaja za Slovence v Benetkah in nato naslednja v Budimpešti. Vmes se ne izplača ustavljat.
asinhronc ::
Če imaš dovolj moči, vsaka stvar pospeši hitro. Danes imajo vsi vlaki posešek okoli 1 m/s2. Dobro lahko se greš Shinkasen, ampak tam imajo 32 pretvornikov na vlaku.
Bolj se je za vprašati, koliko minut bi pridobil, če primerjaš dve hitrosti in koiko več stroškov boš imel? Pa zgleda noben ne želi narediti izračuna za dve hitrosti? Verjetno zato, ker rezultat ni vreden objave? Izračuni so že davno bili narejeni. Če greš graditi zgolj 160, prideš iz Ljubljane do morja 20 minut kasneje kot za višje hitrosti, na račun večih postankov. Z enakimi postanki pri obeh hitrostih je prihranek zgolj par minut. Relief proge je takšen da ne omogoča gradnjo prog za velike hitrosti. No da se, ampak cena je takšna da je noben ne bo želel plačati.
Bolj se je za vprašati, koliko minut bi pridobil, če primerjaš dve hitrosti in koiko več stroškov boš imel? Pa zgleda noben ne želi narediti izračuna za dve hitrosti? Verjetno zato, ker rezultat ni vreden objave?
Izračuni so že davno bili narejeni. Če greš graditi zgolj 160, prideš iz Ljubljane do morja 20 minut kasneje kot za višje hitrosti, na račun večih postankov. Z enakimi postanki pri obeh hitrostih je prihranek zgolj par minut. Relief proge je takšen da ne omogoča gradnjo prog za velike hitrosti. No da se, ampak cena je takšna da je noben ne bo želel plačati. Zgodovina sprememb…
- spremenilo: asinhronc ()
blay44 ::
Eni pravijo drugače.
Ker je tema zanimiva sem včeraj o zadevi vprašal strojevodjo. Sicer na kamniški progi, pa vseeno.
Tko na uč, nič ni računal. Do dvesto bi z našo Živo pospeševal, odvisno od adhezije in mase vlaka, ene 5 do 10 minut. Več kot dvesto ne more. Ravno lepo bi dobil dvesto, pol pa počasi električno zaviral do Maribora. Povprečna bi bila ene >100km/h. Pol urce pa si v Mariboru. Sigurno še enkrat hitreje kot z našimi pendolinoti. Tko, da bi res železnica postala konkurečnejša napram cesti. Seveda če to drži. Je pa rekel, da o temu lahko samo sanjamo. Preveč se krade, da bi bilo kaj narejeno v dolgoročnem smislu.
Ker je tema zanimiva sem včeraj o zadevi vprašal strojevodjo. Sicer na kamniški progi, pa vseeno.
Tko na uč, nič ni računal. Do dvesto bi z našo Živo pospeševal, odvisno od adhezije in mase vlaka, ene 5 do 10 minut. Več kot dvesto ne more. Ravno lepo bi dobil dvesto, pol pa počasi električno zaviral do Maribora. Povprečna bi bila ene >100km/h. Pol urce pa si v Mariboru. Sigurno še enkrat hitreje kot z našimi pendolinoti. Tko, da bi res železnica postala konkurečnejša napram cesti. Seveda če to drži. Je pa rekel, da o temu lahko samo sanjamo. Preveč se krade, da bi bilo kaj narejeno v dolgoročnem smislu.
dronyx ::
Moja ideja izpred nekaj let je, da bi železniški potniški promet spremenili tako, da bi imel namesto fiksnega voznega reda in velikih vlakov majhne vlake, ki ne bi imeli točno določenega voznega reda, ampak bi se prilagajali potrebam potnikov. Torej sistem, ki bi izkoriščal prednosti železniškega prometa in avtomobilov. Tak manjši vlak za recimo do 20 potnikov, brez stojišč, bi lahko tudi zelo hitro pospeševal in dosegal višje hitrosti dlje časa. Seveda to je za današnje pojmovanje železnice znanstvena fantastika. Nekoč pa mogoče kakšni Kitajci to v praksi realizirajo.
starfotr ::
Seveda. Minibus na železnici. Nikakor ni rentabilno, strojevodja stane isto, če vozi velik vlak ali pa vlakec. Prav tako sprevodnik.
dronyx ::
Seveda. Minibus na železnici. Nikakor ni rentabilno, strojevodja stane isto, če vozi velik vlak ali pa vlakec. Prav tako sprevodnik.
Sem napisal da tak sistem ne potrebuje strojevodji in sprevodnikov. Če so sposobni delat samovozeče avte bodo tudi vlake, ker je problem precej lažji. Sprevodnikov pa že sedaj ne bi potreboval. Ideja je, da imaš te manjše hitre vlake različnih velikosti, AI pa jih potem razporeja po progi in optimizira promet. Saj če bi analiziral podatke o potnikih za daljše obdobje ugotoviš, da je potniški promet precej predvidljiv. Kar se tiče rentabilnosti je sedanji promet po cestah še najbolj nerentabilen, saj je verjetno povprečje pod dva potnika na avto.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: dronyx ()
sbawe64 ::
Slovenske železnice pridobile dovoljenja za prevzem celotne družbe Nomago
Prevzem avtobusnega prevoznika
https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/slov...
Bodoča zgodba o uspehu ?
Koliko so SŽ uspešne (razen pri zaposlovanju odsluženih politikov),lahko sklepamo po hitrosti in točnosti njihovih vlakov.Sedaj bodo še avtobusi zamujali.
Dobra:
Zgodovinski dan za SŽ. Povprečna hitrost SŽ se je tako čez noč dvignila. Neverjetno, toda resnično.
Prevzem avtobusnega prevoznika
https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/slov...
Bodoča zgodba o uspehu ?
Koliko so SŽ uspešne (razen pri zaposlovanju odsluženih politikov),lahko sklepamo po hitrosti in točnosti njihovih vlakov.Sedaj bodo še avtobusi zamujali.
Dobra:
Zgodovinski dan za SŽ. Povprečna hitrost SŽ se je tako čez noč dvignila. Neverjetno, toda resnično.
2020 is new 1984
Corona World order
Corona World order
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: sbawe64 ()
starfotr ::
SŽ rabi ogromno avtobusov, ker imajo stalno potrebo po nadomestnih prevozih. ;)
Sicer je pa to bila z njihove strani ena bolj strateških potez.
Tujci (nemške železnice DB - Arriva) so pohrustali domača podjetja -Alpetour, Kam bus, Integral, Slovenski avtobusni promet (SAP) ...
Še celo Veolia (ki je prav tako kupila ogromno prevoznikov) več ne ponuja prevozov pri nas, je vse pod Arrivo.
Izletnik, Avrigo, Mesec, ki so postali Nomago.
https://arriva.si/wp-content/uploads/20...
Skratka, nemcem se izplača imeti tu firmo, našim pa ne, očitno.
Sicer je pa to bila z njihove strani ena bolj strateških potez.
Tujci (nemške železnice DB - Arriva) so pohrustali domača podjetja -Alpetour, Kam bus, Integral, Slovenski avtobusni promet (SAP) ...
Še celo Veolia (ki je prav tako kupila ogromno prevoznikov) več ne ponuja prevozov pri nas, je vse pod Arrivo.
Izletnik, Avrigo, Mesec, ki so postali Nomago.
https://arriva.si/wp-content/uploads/20...
Skratka, nemcem se izplača imeti tu firmo, našim pa ne, očitno.
asinhronc ::
Arriva je v ameriških rokah. Nemci so poskušali tukaj z monopolom, model Lufthanse, samo kaj ko je mama dojče ban :D globko v rdečih številkah, dokapitalizacijo onemogoča Bruselj in tako s stisnjenimi zobmi prodajajo marsikaj. Od Schenker do Arrive.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: asinhronc ()
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Posodobitev železniškega prometa (strani: 1 2 3 4 )Oddelek: Loža | 24348 (15906) | Lonsarg |
| » | Modernizacija železniškega potniškega prometa (strani: 1 2 )Oddelek: Na cesti | 7911 (6311) | Conini |
| » | Spletna prodaja vozovnic za vlak leto dni pozneje (strani: 1 2 3 )Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 28200 (22697) | 111111111111 |
| » | SŽ omogočil nakup vozovnic po spletu (strani: 1 2 )Oddelek: Loža | 14772 (12469) | aborko |
| » | SŽ - 5 ur na vlaku od MB do KP? (strani: 1 2 3 )Oddelek: Loža | 38777 (32850) | DuleKrtola |