Slo-Tech - Mar se kdo še spominja davnega leta 2005? Kaj pa leta 2002? Obakrat so se v naši vladi spraševali koliko bi jih stal prehod na OpenOffice.org. Najprej so naredili precej podrobno študijo na to temo za obdobje treh let. Ugotovili so, da bi jih takrat obnova Microsoftovih licenc in uporaba MS Office stala približno 6.7 milijarde tolarjev (27 milijone evrov). Ako bi uporabili OpenOffice.org bi jih vse skupaj stalo 7.2 milijarde tolarjev (30 milijonov evrov). Po zdravi kmečki pameti se je vlada odločila za uporabo Microsoftovega izdelka.
Čas je tekel naprej in prišlo je leto 2005 ter iztek pogodbe med Microsoftom in vlado. Sedaj je bilo potrebno ponovno ugotoviti ali se tale špas z Microsoftom še vedno izplača. Naredili so revidirano študijo! V revidirani študiji za obdobje treh let so ugotovili, da bi jih prehod na OpenOffice.org stal 7.5 milijarde tolarjev (31 milijonov evrov), če pa ostanejo na MS Office bo pa vse skupaj stalo pičlih 7.02 milijarde tolarjev (29 milijonov evrov). Vsekakor je prihranek kar soliden in spet, po zdravi kmečki pameti, se je naša vlada odločila za MS Office.
V šestih letih smo torej zapravili približno 57 milijonov evrov za nakup in vzdrževanje lastniške programske opreme. Letos kakšne podobne študije ni bilo moč najti. Mar to pomeni, da je vlada spoznala, da bo študija spet približno enaka in se bo izkazalo, da bi v naslednjem triletju z Microsoftom spet prihranili in so tako prihranili denar tudi za študijo? Odlično, lepo je videti, da imamo tokrat vlado, ki lepo skrbi za proračun, mar ne?
Nekateri se pa sprašujemo zakaj za hudiča ni nihče naročil te študije za daljše, recimo šest letno obdobje? Bi bil Microsoft še vedno cenejši?
Novice » Pisarniški paketi » Mnenje: Kolikšna je cena prehoda iz Microsoft Office na OpenOffice.org
Zheegec ::
Prehod stane pač nekaj denarja. Sploh, ker si vmes še veliko ljudi zaželi še nov hardware, ko se že ravno nekaj dela 
Ko se pa enkrat preide na OO pa je cena vzdrževanja praktično 0€, če odštejemo vzdrževanje same strojne opreme. Tako, da je po 2 letih OO že bistveno v prednosti, na dolgi rok pa je OO praktično zastonj (kar dejansko je). Vzdrževanje hardwera pa je v vsakem primeru enako.
P.s.: ker nam je v službenem kompu crknil napajalnik smo dobili mašino s C2D E8400 in 1GB RAM S prejšnjim Celeron 1300MHz bi bilo pa vse OK, če bi imel 2GB RAM in ne bi crknil napajalnik. Ja, kriza je...
Ko se pa enkrat preide na OO pa je cena vzdrževanja praktično 0€, če odštejemo vzdrževanje same strojne opreme. Tako, da je po 2 letih OO že bistveno v prednosti, na dolgi rok pa je OO praktično zastonj (kar dejansko je). Vzdrževanje hardwera pa je v vsakem primeru enako.
P.s.: ker nam je v službenem kompu crknil napajalnik smo dobili mašino s C2D E8400 in 1GB RAM
S prejšnjim Celeron 1300MHz bi bilo pa vse OK, če bi imel 2GB RAM in ne bi crknil napajalnik. Ja, kriza je... "božja zapoved pravi; <Spoštuj očeta in mater>,
ne govori pa o spoštovanju sodstva."
Janez Janša, 29.04.2014
ne govori pa o spoštovanju sodstva."
Janez Janša, 29.04.2014
l0g1t3ch ::
Malo nazaj sem zasledil na spletni strani računalniških novic novico o prehodu iz linuxa in OO nazaj na win in ms office. Če se prav spomnim se je šlo za nekaj občin/mest v EU.
Primoz ::
Saj smo jo posebej za vas polinkali v novici. Veselo branje.
There can be no real freedom without the freedom to fail.
Jumping Jack ::
Nekateri se pa sprašujemo zakaj za hudiča ni nihče naročil te študije za daljše, recimo šest letno obdobje?
1. Microsoftove licence se plačajo za obdobje treh let.
2. Mandat vlade traja 4 leta.
Zakaj hudiča bi kdo delal študijo za dlje???
(Poleg tega ne pozabimo, da ena stran bistveno laže podmaže kot druga, zato se potem hitro zgodi, da se na takole očitna vprašanja nehote pozabi.)
darkolord ::
Nekateri se pa sprašujemo zakaj za hudiča ni nihče naročil te študije za daljše, recimo šest letno obdobje? Bi bil Microsoft še vedno cenejši?Zakaj si kupil 3 kile moke, če bi lahko kupil 6 kil moke, pa bi bila moka drugega proizvajalca potem cenejša?!
smrekca ::
OO je že zastonj, samo ne nudi tako dobre tehnične podpore kot jo nudi MS (če sploh kaj nudi!). Problem nastane, ko pride do software problema - na koga se potem obrneš, ko se ti celoletno delo uniči/sesuje/izgubi zaradi tehnične težave programa!?. Pri OO boš dobil odgovor, da si si naložil zastonjski program in da si se strinjal z licenčnimi pogoji predno si namestil ta program (v licenci pa seveda prikladno piše, da oni za nič ne odgovarjajo).
Zheegec ::
OO je že zastonj, samo ne nudi tako dobre tehnične podpore kot jo nudi MS (če sploh kaj nudi!). Problem nastane, ko pride do software problema - na koga se potem obrneš, ko se ti celoletno delo uniči/sesuje/izgubi zaradi tehnične težave programa!?. Pri OO boš dobil odgovor, da si si naložil zastonjski program in da si se strinjal z licenčnimi pogoji predno si namestil ta program (v licenci pa seveda prikladno piše, da oni za nič ne odgovarjajo).
Pri MS je precej podobno, samo da so licenčni pogoji še par strani daljši
"božja zapoved pravi; <Spoštuj očeta in mater>,
ne govori pa o spoštovanju sodstva."
Janez Janša, 29.04.2014
ne govori pa o spoštovanju sodstva."
Janez Janša, 29.04.2014
Primoz ::
smrekca: prosim preberi si licenčne pogoje za svoj izvod MS Office.
There can be no real freedom without the freedom to fail.
smrekca ::
smrekca: prosim preberi si licenčne pogoje za svoj izvod MS Office.
To je res - mogoče sem se prej narobe izrazu - mislil sem na dejansko tehnično pomoč, ki jo lahko nudijo uporabniku. Tuki se lahko OO skrije pred MS. Nudenje tehnične pomoči končnemu uporabniku je pa po mojem mnenju ena ključnih stvari - še posebno, ker gre to za računalniško nepismene ljudi.
Jumping Jack ::
Tehnično pomoč računalniško nepismenim ljudem pri uporabi pisarniških programov pa absolutno lahko nudi samo izdelovalec programa in nikakor ne sosedov mulec ali sodelavec, ki se vsaj malo spozna na računalništvo (npr. toliko, da zna uporabiti Google)...
Okapi ::
Bi pa bilo zanimivo videti črno na belem študijo kako se pride do takšnih številk.
Saj je preprosto. Tisti, ki so delali (mastno plačano) študijo, so upoštevali, koliko bi mastno zaračunali javni upravi za izobraževanje vseh tisočev javnih uradnikov, ki ne bi več znali najti ukazov za odpiranje in shranjevanje dokumentov v OO. In so tako jasno prišli do visokih cifer za prehod.
Nudenje tehnične pomoči končnemu uporabniku je pa po mojem mnenju ena ključnih stvar
Za desetino denarja, kot ga plačujejo za licence MS, bi lahko javna uprava plačala 50 full time zaposlenih v svojem lastnem centru za tehnično pomoč.
O.
HardFu ::
OO? Niti v sanjah, ne mores sploh primerjat garaznega programja z izdelkom kot je Microsoftov - se zdalec nisem pristas, sam uporabljam Maca -, ampak bodmo realni, ce gre na v OO kaj tehnicno narobe potem moras met v firmi kaksnega geeka ki bo miljon ur brskal po mailing listah, forumih, ircu, ce ne si v riti. Pri MS pa je sicer slaba stran licenca (tudi kruh v trgovini ni zastonj ceprav poznamo recept, ne?), ce je to res slaba stran, imas uradno podporo, pa ce smo realni vsak mulo skoraj ze ve tipicne MS simptome za popravit kaksne napake...
http://codeable.io
Zheegec ::
Tehnično pomoč računalniško nepismenim ljudem pri uporabi pisarniških programov pa absolutno lahko nudi samo izdelovalec programa in nikakor ne sosedov mulec ali sodelavec, ki se vsaj malo spozna na računalništvo (npr. toliko, da zna uporabiti Google)...
Tehnično pomoč ponavadi nudijo podjetja, ki jih država izbere na javnem razpisu... ne pa MS. Ravno tako bi se podjetja najelo za OO. Ti stroški so enaki, so samo enkratni stroški prehoda (ki verjetno niso tako visoki, kot kažejo "raziskave"), tako da je razlika bolj ali manj samo v licenčninah.
"božja zapoved pravi; <Spoštuj očeta in mater>,
ne govori pa o spoštovanju sodstva."
Janez Janša, 29.04.2014
ne govori pa o spoštovanju sodstva."
Janez Janša, 29.04.2014
darkolord ::
Ravno tako bi se podjetja najelo za OO.
Uporaba zunanjih sodelavcev je problematična v tem, da domača podjetja, ki se ukvarjajo z odprtokodnimi programskimi rešitvami, katerih del je OpenOffice.org, še nimajo v celoti izdelanih poslovnih načrtov in tudi nimajo ustreznih izkušenj na področju podpore pisarniški zbirki OpenOffice.org, saj doslej v Sloveniji ni bilo večjih potreb po tovrstni podpori.
Icematxyz ::
Uf kar zahtevni in dolgi dokumenti za preletet. Torej po hitrem preletu:
Študija 2003-2005
Zaznal sem negativno nastrojenost napram Microsoft office v začetku branja in pozitivno nastrojenost napram OO tako da če ne bi vedel izzida bi me vrjetno rezultat presenetil na koncu.
Kratke ugotovitve v dolumentih:
80% nezahtevna uporaba programskega paketa
20% zahtevna uporaba programskega paketa
Osredotočil sem se predsvem na omenjena 2 paketa na ostale pa ne.
Če prav razumem je glavna "težava" v navezi na druge izdelke napram Microsoft office prav migracija. Nikjer se ne omenja nič drugega. Razen tega da ne vsebuje nekaj podobnega kot je outlook dobena pomajnkljivost OO. Celo spisano je tako kot da je v določenih primerih OO boljši. In čeprav je OO cenejša rešitev so pač zavoljo "težav pri migraciji" zraven nabili faktor 0.5. Se pravi + 50%. Oziroma konkretno k vsaki postavki nek pavšal ki v bistvu je posledica migracije in nič drugega. In tako OO postane dražja varianta. Zaradi migracije.
Ta tabela (je še scenarij2 podobna) mislim da prikaže v številkah najbolj strnjeno razne stroške (Valuta= SIT):
Glavne ugotovitve kasnejše revizije prvotne študije:
-obe zbirki sta po funkcionalnosti zmoglivejši od zahtev uporabnika v javni upravi
-OO porabi več rama in se počasneje nalaga ;)
-"neumnost" oz nevednost uporabnika ki bo povzročala zastoje
-migracija zahtevnejših dokumentov ni avtomatizirano mogoča
-kader ki vzdržuje nima ustreznega znanja zunanji sodelavci pa nimajo poslovnih strategij in znanja zagotavljati vzdrževalne storitve saj s tem nima doben iskušenj
Hm. Nevem nevem. Glavni razlog zakaj javna uprav torej vstraja na Mirosft office in ne open office je migracija. Ker tistim postavkam o tem da kader ki vzdržuje sisteme ni dovolj usposobljen ne nasedam. To je neumnost. Šolan računalničar ne bi znal vzdrževati open office? Ja pa jade. Firme ne bi znale izdelati poslovnega plana vzdrževanja za OO? Heh.
Skratka. Format se naj izsili ki bo omogočil nemoteno izmenjavo datoteke na podlagi standardov. EU?
Pa bo še zaden izgovor padel.
Študija 2003-2005
Zaznal sem negativno nastrojenost napram Microsoft office v začetku branja in pozitivno nastrojenost napram OO tako da če ne bi vedel izzida bi me vrjetno rezultat presenetil na koncu.
Kratke ugotovitve v dolumentih:
80% nezahtevna uporaba programskega paketa
20% zahtevna uporaba programskega paketa
Osredotočil sem se predsvem na omenjena 2 paketa na ostale pa ne.
Če prav razumem je glavna "težava" v navezi na druge izdelke napram Microsoft office prav migracija. Nikjer se ne omenja nič drugega. Razen tega da ne vsebuje nekaj podobnega kot je outlook dobena pomajnkljivost OO. Celo spisano je tako kot da je v določenih primerih OO boljši. In čeprav je OO cenejša rešitev so pač zavoljo "težav pri migraciji" zraven nabili faktor 0.5. Se pravi + 50%. Oziroma konkretno k vsaki postavki nek pavšal ki v bistvu je posledica migracije in nič drugega. In tako OO postane dražja varianta. Zaradi migracije.
Ta tabela (je še scenarij2 podobna) mislim da prikaže v številkah najbolj strnjeno razne stroške (Valuta= SIT):
Stroški - razno
Glavne ugotovitve kasnejše revizije prvotne študije:
-obe zbirki sta po funkcionalnosti zmoglivejši od zahtev uporabnika v javni upravi
-OO porabi več rama in se počasneje nalaga ;)
-"neumnost" oz nevednost uporabnika ki bo povzročala zastoje
-migracija zahtevnejših dokumentov ni avtomatizirano mogoča
-kader ki vzdržuje nima ustreznega znanja zunanji sodelavci pa nimajo poslovnih strategij in znanja zagotavljati vzdrževalne storitve saj s tem nima doben iskušenj
Hm. Nevem nevem. Glavni razlog zakaj javna uprav torej vstraja na Mirosft office in ne open office je migracija. Ker tistim postavkam o tem da kader ki vzdržuje sisteme ni dovolj usposobljen ne nasedam. To je neumnost. Šolan računalničar ne bi znal vzdrževati open office? Ja pa jade. Firme ne bi znale izdelati poslovnega plana vzdrževanja za OO? Heh.
Skratka. Format se naj izsili ki bo omogočil nemoteno izmenjavo datoteke na podlagi standardov. EU?
Pa bo še zaden izgovor padel.
Zgodovina sprememb…
- zavarovalo slike: gzibret ()
darkolord ::
Firme ne bi znale izdelati poslovnega plana vzdrževanja za OO? HehBI znale al ne ni pomembno. Očitno ga niso izdelale. Vzdrževanje 12000 delovnih postaj ni neki, kar zna vsak prdec organizirat kr iz glave, nej se dela še tko pameten.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: darkolord ()
cekr ::
Je pa še ena stvar, ki jo vsi pozabljate, ko se zgražate nad izbiro MS Office.
- delovna mesta, ki so povezana s samim prenosom paketa v slovenščino,
teh delovnih mest je kar nekaj, pri vsem tem sodeluje kar nekaj slovenskih firm / Je to za zanemarit?
- isti trenutek, ko bi javna uprava oz. država opustila MS Office (pa recimo še Windows) bi se pri MS verjetno odločili za opustitev slovenščine. Zelo dvomim, da jim direktna prodaja v trgovinah pokrije vse stroške prevajanja
- vse ostalo sem zanemaril
- je po vsem tem OO res še cenejši za državo?
- bi bili nenazadnje zadovoljni, da bi imeli v slovenščini na voljo samo še OO ?
- si res to želite?
- seštevanje številk v samo eni kasi ni ravno najbolj primerno, če te lahko potem udari po glavi kje drugje
- delovna mesta, ki so povezana s samim prenosom paketa v slovenščino,
teh delovnih mest je kar nekaj, pri vsem tem sodeluje kar nekaj slovenskih firm / Je to za zanemarit?
- isti trenutek, ko bi javna uprava oz. država opustila MS Office (pa recimo še Windows) bi se pri MS verjetno odločili za opustitev slovenščine. Zelo dvomim, da jim direktna prodaja v trgovinah pokrije vse stroške prevajanja
- vse ostalo sem zanemaril
- je po vsem tem OO res še cenejši za državo?
- bi bili nenazadnje zadovoljni, da bi imeli v slovenščini na voljo samo še OO ?
- si res to želite?
- seštevanje številk v samo eni kasi ni ravno najbolj primerno, če te lahko potem udari po glavi kje drugje
Sinclair ZX Spectrum [Zilog Z80A - 3.5 MHz, 48kB, dvojni kasetofon,
TV-OUT, radirke, Sinclair-Basic], Sinclair ZX-81 [Z80A, 3.25MHZ, 1kB]
TV-OUT, radirke, Sinclair-Basic], Sinclair ZX-81 [Z80A, 3.25MHZ, 1kB]
Zheegec ::
- isti trenutek, ko bi javna uprava oz. država opustila MS Office (pa recimo še Windows) bi se pri MS verjetno odločili za opustitev slovenščine. Zelo dvomim, da jim direktna prodaja v trgovinah pokrije vse stroške prevajanja
Free market? Moramo še prositi neko podjetje, da produkt pripelje k nam? Ko bo dosti upadla prodaja slabega produkta (recimo MS Office) bodo že nekaj naredili, da se bo bolje prodajal - izboljšali, znižali ceno, prevedli v vse možne jezike...
Če prodaja ne upade veliko je pač dober produkt in si ga ljudje želijo.
- delovna mesta, ki so povezana s samim prenosom paketa v slovenščino,
Se bodo pa prilagodili, najbrž ni veliko ljudi zaposlenih za nedolečen čas samo za prevajanje programa.
"božja zapoved pravi; <Spoštuj očeta in mater>,
ne govori pa o spoštovanju sodstva."
Janez Janša, 29.04.2014
ne govori pa o spoštovanju sodstva."
Janez Janša, 29.04.2014
techfreak :) ::
- isti trenutek, ko bi javna uprava oz. država opustila MS Office (pa recimo še Windows) bi se pri MS verjetno odločili za opustitev slovenščine. Zelo dvomim, da jim direktna prodaja v trgovinah pokrije vse stroške prevajanja
V bistvu to ni povezano na uporabo MS Office, ampak na to, da Slovenija MSju plačuje določeno vsoto denarja, da je lahko slovenščina na seznamu podprtih jezikov.
Poleg tega pa morajo plačati tudi prevajalcem.
Pri OOo so veseli, če kdo prevede njihov paket ... MSju je pa potrebno še plačevati.
trnvpeti ::
bojo sedaj v novi studiji upostevali prehod iz office 2003 na office 2007?
sodisca naj bi ze bila na OOo?
sodisca naj bi ze bila na OOo?
Pithlit ::
Je pa še ena stvar, ki jo vsi pozabljate, ko se zgražate nad izbiro MS Office.
- delovna mesta, ki so povezana s samim prenosom paketa v slovenščino,
teh delovnih mest je kar nekaj, pri vsem tem sodeluje kar nekaj slovenskih firm / Je to za zanemarit?
Država mora nehat podpirat nesposobne firme. Če se po odpovedi nekaterih naročil firma ne zna preusmerit na druge produkte naj pač umre. Evo ideja - lahko začnejo nudit podporo za OpenOffice. Saj jim nihče ne brani.
Ali pa misliš da je potrebno zagnati vik in krik, če se dražava recimo odloči da bo računalnike namesto pri firmi A kupvala pri firmi B (pač zato ker prihrani polovico stroškov), pa jokat kako je treba firmo A podpirat zato ker ima zaposlene? Kapitalizem je jeba... še posebej če se ne zna prilagajat.
Life is as complicated as we make it...
pablic ::
Če bi raziskava pokazala drugače bi naredili študijo za 2 leti in zopet ima prednost microsoft.
Pri teh raziskavah je rezultat vnaprej znan, "raziskoavalci" morajo to samo dokazati.
Pri teh raziskavah je rezultat vnaprej znan, "raziskoavalci" morajo to samo dokazati.
Matako ::
Je pa še ena stvar, ki jo vsi pozabljate, ko se zgražate nad izbiro MS Office.
- delovna mesta, ki so povezana s samim prenosom paketa v slovenščino,
teh delovnih mest je kar nekaj, pri vsem tem sodeluje kar nekaj slovenskih firm / Je to za zanemarit?
Imaš prav - to je treba še prišteti k prihranku v prid OOo. Folk - službe samo zato, da se znižuje brezposelnost je nekaj najslabšega. Kruto, ampak tako je.
Kar me spomne: vse to glede MS in OOo je brezveze. Vsi ti prihranki niso nič v primerjavi s prihranki, če bi odpustili tisto vojsko nepotrebnih državnih uslužbencev. TO bi bil pravi prihranek.
/\/\.K.
BigWhale ::
Saj je preprosto. Tisti, ki so delali (mastno plačano) študijo, so upoštevali, koliko bi mastno zaračunali javni upravi za izobraževanje vseh tisočev javnih uradnikov, ki ne bi več znali najti ukazov za odpiranje in shranjevanje dokumentov v OO. In so tako jasno prišli do visokih cifer za prehod.
Saj studija je linkana v novici. Skoraj 90 strani branja, grafov in primerjalnih tabel. Studija je, po pravici povedano cudna. :) Precej je nekih neutemeljenih predpostavk in stevilk potegnjenih iz klobuka. Mogoce celo iz rokava, kdo ve. ;) Pri MS Office paketu so stroski za hardware za 100mio SIT nizji. Se vecji hec je pa tista revidirana studija.
Za desetino denarja, kot ga plačujejo za licence MS, bi lahko javna uprava plačala 50 full time zaposlenih v svojem lastnem centru za tehnično pomoč.
Ja, vrednost licenc v prvi studiji je 450mio SIT na leto. S tem denarjem placajo se vse tiste, ki so sodelovali pri prevajanju MS Office in jih posljejo v penzijo. Glede na to, koliko nekatere skrbi za njih.
Jaz sem v bistvu zato, da nasa vlada neha podpirati neprspektivna podjetja, ki ne morejo sama ziveti. :> Ce je slovenjenje MS programske opreme del tega, potem pa naj bo... Shit happens.
reader ::
OO? Niti v sanjah, ne mores sploh primerjat garaznega programja z izdelkom kot je Microsoftov - se zdalec nisem pristas, sam uporabljam Maca -, ampak bodmo realni, ce gre na v OO kaj tehnicno narobe potem moras met v firmi kaksnega geeka ki bo miljon ur brskal po mailing listah, forumih, ircu, ce ne si v riti. Pri MS pa je sicer slaba stran licenca (tudi kruh v trgovini ni zastonj ceprav poznamo recept, ne?), ce je to res slaba stran, imas uradno podporo, pa ce smo realni vsak mulo skoraj ze ve tipicne MS simptome za popravit kaksne napake...
Heh! Ti to resno? Če je od "profi" programov kateri zares zanič, je to Microsoft Office. Združljivost za nazaj ki je ni, hroščatost, mastno zaračunan support, sesuvanja, če ga grdo pogledaš ter nekompatibilnost s katerikoli platformo, ki ni Microsoftova, vse to so značilnosti vseh officeov, ki jih je MS kdaj dal ven. Zanimivo mi je to, da v študijah nihče ne primerja MSja s programi drugih firm, ki pa dejansko celo delajo profesionalne pisarniške rešitve, ampak le z openofficeom. Nekonkurenčne gotovo niso, prej superiorne, a očitno padejo ven iz enačbe? Zakaj? Ker naša vlada išče "light" rešitev za oblikovanje dokumentov, ki ne rabi biti resnično profesionalna? Hja, potem je pa tudi openoffice več kot dovolj dober....
TESKAn ::
Je pa še ena stvar, ki jo vsi pozabljate, ko se zgražate nad izbiro MS Office.
- delovna mesta, ki so povezana s samim prenosom paketa v slovenščino,
teh delovnih mest je kar nekaj, pri vsem tem sodeluje kar nekaj slovenskih firm / Je to za zanemarit?
Ja. Ker so hrčki na naš račun za nekaj, kar ne rabim.
- isti trenutek, ko bi javna uprava oz. država opustila MS Office (pa recimo še Windows) bi se pri MS verjetno odločili za opustitev slovenščine. Zelo dvomim, da jim direktna prodaja v trgovinah pokrije vse stroške prevajanja
In? Your point being?
- vse ostalo sem zanemaril
- je po vsem tem OO res še cenejši za državo?
Wat? Torej če MS slovenija zasluži manj, ker ne skubi več države za licence - je to za državo dražje?
- bi bili nenazadnje zadovoljni, da bi imeli v slovenščini na voljo samo še OO ?
Uporabljam angleške verzije, tako da ne bi opazil. In nazadnje, lažje bi pomagal komurkoli, ki ima probleme z officem/okni, če mi ne bi bilo treba ugibat, kaj za en neumen prevod so se izmislili na MS Slovenija.
- si res to želite?
- seštevanje številk v samo eni kasi ni ravno najbolj primerno, če te lahko potem udari po glavi kje drugje
Meni je vseeno. In kje točno bi me udarilo, če officea ne bi bilo več v Slovenščini?
Uf! Uf! Je rekel Vinetou in se skril za skalo,
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
war-dog ::
ja vsi ste 1337 h4x0rz, ampak takih vas je 2% celotne slovenske populacije, ki uporabljajo računalnik, ostali del niti ne ve kako se prižge računalnik. Starejši ljudje ne razumejo angleščino in so presrečni, da lahko poženejo word in vse piše v slovenščini.
Open Office ali Microsoft Office, meni osebno OO ne diši, že zaradi MS Outlook... Nevem kako bo vse skupaj delovalo ko bodo prešli na OO, kajti pozabljate da je Exchange in SharePoint tudi del office paketa...
Open Office ali Microsoft Office, meni osebno OO ne diši, že zaradi MS Outlook... Nevem kako bo vse skupaj delovalo ko bodo prešli na OO, kajti pozabljate da je Exchange in SharePoint tudi del office paketa...
Object reference not set to an instance of an object.
linuxdady ::
Na tem forumu sem že večkrat povedal, da sem zaposlen v državni upravi in da s sodelavci že nekaj let brez težav uporabljamo OpenOffice. Stroški prehoda?
Jih ni.
Glede pomislekov, ki se nanašajo na zagotavljanje podpore, pa to:
Vsaj IBM in Novell, katerih programje se že sedaj uporablja v državni upravi, nudita svoji različici OpenOfficea. Obe sta seveda prevedeni v slovenščino, posebej zanimiv pa je paket Lotus Symphony, ki je lahko vključen v Lotus Notes, ki ga uprava že uporablja.
Študija? Močna beseda.
Jih ni.
Glede pomislekov, ki se nanašajo na zagotavljanje podpore, pa to:
Vsaj IBM in Novell, katerih programje se že sedaj uporablja v državni upravi, nudita svoji različici OpenOfficea. Obe sta seveda prevedeni v slovenščino, posebej zanimiv pa je paket Lotus Symphony, ki je lahko vključen v Lotus Notes, ki ga uprava že uporablja.
Študija? Močna beseda.
reader ::
ja vsi ste 1337 h4x0rz, ampak takih vas je 2% celotne slovenske populacije, ki uporabljajo računalnik, ostali del niti ne ve kako se prižge računalnik. Starejši ljudje ne razumejo angleščino in so presrečni, da lahko poženejo word in vse piše v slovenščini.
Open Office ali Microsoft Office, meni osebno OO ne diši, že zaradi MS Outlook... Nevem kako bo vse skupaj delovalo ko bodo prešli na OO, kajti pozabljate da je Exchange in SharePoint tudi del office paketa...
Heh. A to tisti outlook, ki ti ob zagonu najprej zmrzne za dve minuti, nato pa javi, da ima problem z lastnim MSjevim vtičnikom in se sesuje oz. zažene v safe mode-u? Kar imej ga...
No, ampak dejansko si povedal nekaj pametnega. Sharepoint in exchange sta dejansko uporabna in sta dve takšni beštiji, za katere v openoffice ne najdeš alternative (kar pa konec koncev tudi ni namen OO). A kolikor sem nazadnje gledal, niti exchange niti sharepoint nista bila del office suita. Oba je potrebno scolat ločeno (popravite me, če se motim in se je to spremenilo, govorim seveda o ponudbi, prilagojeni večjim podjetjem) in tudi delujeta ločeno. Oba tudi potrebujeta (oz. delujeta najbolje na AD) active directory, kar pomeni še en strošek več za vse server licence, ki seveda delajo le na MS server OSih. Da ne omenjam (spet) nikakršne združljivosti formatov s čimerkoli drugim na tržišču.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: reader ()
PrimozR ::
Nekateri se pa sprašujemo zakaj za hudiča ni nihče naročil te študije za daljše, recimo šest letno obdobje? Bi bil Microsoft še vedno cenejši?Zakaj si kupil 3 kile moke, če bi lahko kupil 6 kil moke, pa bi bila moka drugega proizvajalca potem cenejša?!
Medtem ko je druga, po tvoje dražja opcija, dejansko 6 za ceno treh. Oz. 9 za ceno treh. Oz. kar n za ceno treh :P
desperados ::
no ne bom bral čisto vseh teh komentarjev, ni časa za to... ampak včeraj sem bil presenečen ko sem izvedel, da stričeva žena, ki dela na sodišču že več kot leto in pol uporablja izključno OpenOffice!!!
kar se pa stroškov prehoda tiče pa jih po mojih ocenah ni (pravzaprav so že veliko privarčevali) ker tako ali tako bi sedaj morali preiti na ms office 2007 al mogoče še kaj novejšega, zato bi bilo potrebno izobraziti kader, no takrat so naredili izobraževanje za openoffice in domnevam, da izobraževanje stane enako torej so v preteklih 2 letih že privarčevali za vrednost licenc!
če pa MS ne namerava več prevajati v slovenščino je pa to njihov problem saj si sami pljuvajo v lastno skledo
kar se tiče podpore je ms ne nudi - ne brezplačno, pa seveda tudi odstopajo od kakršnih-koli garancij in garantiranja, da bo kaj delovalo! v sloveniji pa obstaja pa že več firm, ki nudijo izključno le podporo za odprto-kodno programsko opremo, primer; agenda
kar se pa stroškov prehoda tiče pa jih po mojih ocenah ni (pravzaprav so že veliko privarčevali) ker tako ali tako bi sedaj morali preiti na ms office 2007 al mogoče še kaj novejšega, zato bi bilo potrebno izobraziti kader, no takrat so naredili izobraževanje za openoffice in domnevam, da izobraževanje stane enako torej so v preteklih 2 letih že privarčevali za vrednost licenc!
če pa MS ne namerava več prevajati v slovenščino je pa to njihov problem saj si sami pljuvajo v lastno skledo
kar se tiče podpore je ms ne nudi - ne brezplačno, pa seveda tudi odstopajo od kakršnih-koli garancij in garantiranja, da bo kaj delovalo! v sloveniji pa obstaja pa že več firm, ki nudijo izključno le podporo za odprto-kodno programsko opremo, primer; agenda
Rotty ::
Kako bi se pa MOSS (naš workflow) in OO sporazumela? Ali pa z Exchange?
Ugibam, da bolj slabo ali se motim?
Ugibam, da bolj slabo ali se motim?
rockstar1707 ::
Po mojem mnenju MS Word sploh ni uporaben za slovenski jezik. V 20+ letih razvoja jim ni uspelo urediti sklicevanja na denimo samo številko slike (vedno se moraš sklicevati na Slika #, samo na # ne gre). Rezultat tega je praktično neuporabno navzkrižno sklicevanje na slike, tabele itd. (Na Slika 1 vidimo..., kot je razvidno iz Slika 1...). Če se komu to zdi nepomembno, potem naj ne govori o "slovenjenju" MS Office izdelkov. Če se komu zdi uporaba navzkrižnega sklicevanja nepomembna, naj uporablja WordPad, ali še bolje Notepad. Za večino tajniških opravil ta dva programa povsem zadostujeta.
Za pisanje tehničnih tekstov z enačbami je pa tako ali tako neuporaben. In ne omenjajte MathType-a, ker je dodatno plačljiv, poleg tega pa z njim narejenih enačb ne moreš urejati v paketu, ki tega nima inštaliranega. Je pa res, da to na javno upravo najbrž ni posebej pomembno, poleg tega pa na tem področju niti OOo ni dosti boljši.
Za pisanje tehničnih tekstov z enačbami je pa tako ali tako neuporaben. In ne omenjajte MathType-a, ker je dodatno plačljiv, poleg tega pa z njim narejenih enačb ne moreš urejati v paketu, ki tega nima inštaliranega. Je pa res, da to na javno upravo najbrž ni posebej pomembno, poleg tega pa na tem področju niti OOo ni dosti boljši.
CyberDuck ::
Prehod se plača enkrat, licence se pa podaljšajo na vsake 3 leta, vsekakor je računica, ampak kaj ko z izbiro MS-ja, nekateri zraven še močno pokasirajo, na vsake tri leta, reveži...
Blisk ::
Poznam te študije. Narejene so samo zato, da se meče pesek v oči nekaterim, ki ne smejo vedet, da je OO cenejši.
Za 98% uporabnikov v državni upravi je OO preveč dober in ne samo dovolj dober.
Torej, če gremo drugče. Če plačajo samo 10% sedanjih licenc, koliko bi prigranili?
Za 98% uporabnikov v državni upravi je OO preveč dober in ne samo dovolj dober.
Torej, če gremo drugče. Če plačajo samo 10% sedanjih licenc, koliko bi prigranili?
Tear_DR0P ::
Stroški prehoda? Jih ni.
linuxdady sam sem uporabnik OOoja in dosti delam s papirji države, pa sem opazil, da jim tudi najpreprostejše dokumentacije za razpise ne stojijo lepo v OOoju, ker uporabljajo šudne fonte, poravnave, unameit. in urejanje vseh teh dokumentov naredi prehod mnogo dražji, kot pa tistoh nekaj makrov.
drug problem ki ga imaš tukaj je pa šolstvo. slovensko šolstvo v izobraževalnih načrtih ne vključuje odprtokodnih programov ampak le MS userje in sedaj bi ti vse diplomirance naravoslovne fakultete kot je FRI vrgel iz državnega aparata?
"Figures don't lie, but liars figure."
Samuel Clemens aka Mark Twain
Samuel Clemens aka Mark Twain
opeter ::
bi bili nenazadnje zadovoljni, da bi imeli v slovenščini na voljo samo še OO ?
Popolnoma zadovoljen. Če MS veže svoje prevode programske opremo na to, da jim mora "država za to plačati" (ali pa vsaka tri leta podaljšati licenco), potem jih naj ne prevaja.
Bom takoj videli, kako (ne)popularni bodo njihovi prihajajoči angleški izdelki med večino slovenske populacije. Računalništvo se je v svetovnem merilu zarširil/razmahnil ravno zaradi prevoda programske opreme. Če tega ne bi bilo, vam garantiram, da danes ne bi imeli milijardo oz. skoraj dve uporabnikov interneta.
Isto je z mobilnimi telefoni in drugimi napravami, ki imajo preveden OS oz. vmesnik.
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j
poweroff ::
- isti trenutek, ko bi javna uprava oz. država opustila MS Office (pa recimo še Windows) bi se pri MS verjetno odločili za opustitev slovenščine. Zelo dvomim, da jim direktna prodaja v trgovinah pokrije vse stroške prevajanja
- bi bili nenazadnje zadovoljni, da bi imeli v slovenščini na voljo samo še OO ?
- si res to želite?
Pa kaj potem!
Tisti, ki hočejo imeti MS Office v slovenščini naj si ga prevedejo sami - na svoje stroške in ne preko davkoplačevalskih žepov.
sudo poweroff
Daedalus ::
Je pa še ena stvar, ki jo vsi pozabljate, ko se zgražate nad izbiro MS Office.
- delovna mesta, ki so povezana s samim prenosom paketa v slovenščino,
teh delovnih mest je kar nekaj, pri vsem tem sodeluje kar nekaj slovenskih firm / Je to za zanemarit?
- isti trenutek, ko bi javna uprava oz. država opustila MS Office (pa recimo še Windows) bi se pri MS verjetno odločili za opustitev slovenščine. Zelo dvomim, da jim direktna prodaja v trgovinah pokrije vse stroške prevajanja
Sej lahko tud za slovenjenje OO postaviš firmo, ti kdo brani? Jaz bi bil čisto zadovoljen, če bi po propadu biznisa z našo državno upravo MS opustil podporo za slovenščino. Bi vsaj (ne preveč razgledan) folk pogruntal, kaj se pomeni biti odvisen od enega samega vendorja. In s tem biti prepuščen na voljo neki poslovni politiki, na katero praktično nimaš vpliva. To bi bla neprecenljiva izkušnja. V primeru konkurence namreč nisi prepuščen na milost in nemilost neki firmi. In ti tu kr priznavaš to stanje, ne pogruntaš pa, da je tako stanje nezaželeno in škodljivo.
Man is condemned to be free; because once thrown into the world,
he is responsible for everything he does.
[J.P.Sartre]
he is responsible for everything he does.
[J.P.Sartre]
Jeronimo ::
v študiji so verjetno upoštevani tudi stroški novega izobraževanja ljudi.
Ljudje so kot fijakerski konji ... naučijo se pritisniti 5 tipk in o tem ne razmišljajo več. Če se program malo (resnično mislim malo) spremeni, ne znajo ničesar več. In ponovno jih je potrebno poslati na izobraževanje.
LP
Ljudje so kot fijakerski konji ... naučijo se pritisniti 5 tipk in o tem ne razmišljajo več. Če se program malo (resnično mislim malo) spremeni, ne znajo ničesar več. In ponovno jih je potrebno poslati na izobraževanje.
LP
JURIŠ !!!
Preko vode do slobode!
Preko vode do slobode!
poweroff ::
S to študijo je tako, da dejansko temelji na nekih čudnih in neutemeljenih predpostavkah.
Prava študija bi natančno ocenila stroške prehoda in sicer tako, da bi enostavno izvedli eksperiment.
Izbrali bi nek naključen oddelek državne uprave in znotraj njega uvedli poslovanje z OOo. Pri tem bi natančno popisali in ocenili vse težave. Potem bi pa na podlagi tega modela lahko naredili realno oceno stroškov prehoda.
Sicer pa - pri sodiščih so šle zadeve gladko. Pri francoski policiji tudi. A hočete reči, da so naši uradniki bolj neumni od policajev?
Prava študija bi natančno ocenila stroške prehoda in sicer tako, da bi enostavno izvedli eksperiment.
Izbrali bi nek naključen oddelek državne uprave in znotraj njega uvedli poslovanje z OOo. Pri tem bi natančno popisali in ocenili vse težave. Potem bi pa na podlagi tega modela lahko naredili realno oceno stroškov prehoda.
Sicer pa - pri sodiščih so šle zadeve gladko. Pri francoski policiji tudi. A hočete reči, da so naši uradniki bolj neumni od policajev?
sudo poweroff
R33D3M33R ::
ampak bodmo realni, ce gre na v OO kaj tehnicno narobe potem moras met v firmi kaksnega geeka ki bo miljon ur brskal po mailing listah, forumih, ircu, ce ne si v riti.
Če je nesposoben, bo res.
pa ce smo realni vsak mulo skoraj ze ve tipicne MS simptome za popravit kaksne napake...
Zakaj jih pa toliko jamra po tem forumu?
- isti trenutek, ko bi javna uprava oz. država opustila MS Office (pa recimo še Windows) bi se pri MS verjetno odločili za opustitev slovenščine. Zelo dvomim, da jim direktna prodaja v trgovinah pokrije vse stroške prevajanja
Temu bi lahko rekli izsiljevanje
Moja domača stran: http://andrej.mernik.eu
Na spletu že od junija 2002 ;)
:(){ :|:& };:
Na spletu že od junija 2002 ;)
:(){ :|:& };:
Zgodovina sprememb…
- spremenil: R33D3M33R ()
poweroff ::
Občutek imam, da ste zagovorniki MS Office zadrti socialisti. Dajmo aplicirat neoliberalna načela na tale primer.
Neoliberalec pravi: ljudje, ki živijo od državne podpore nimajo interesa, da bi se prekvalificirali.
Tu je enako. Ljudje, ki jim za MS Office ni treba plačevat iz lastnega žepa nimajo interesa, da bi se prekvalificirali na OOo.
Neoliberalec pravi: zagovornike javnega zdravstva ne skrbi neracionalna poraba denarja v javnih bolnišnicah, saj denar ne gre neposredno iz njihovega žepa.
Tu je enako. Zagovornike MS Offica ne skrbi neracionalna poraba denarja v državni upravi, saj denar ne gre neposredno iz njihovega žepa.
Neoliberalec pravi: razmetavanje z državnim denarjem omogoča neracionalno prelivanje davkoplačevalskega denarja v zasebne žepe.
Tu je enako. nakup licenc z državnim denarjem omogoča neracionalno prelivanje davkoplačevalskega denarja v žepe Microsofta.
Sklep neoliberalca: "socialisti" so v bistvu nemoralneži, saj zaradi lastne lenobe omogočajo razmetavanje z državnim denarjem, prelivanje tega denarja v zasebne žepe in posledično zmanjka denarja za skupne projekte, ki bi bili res potrebni.
Mater, tu je povsem enako!
Neoliberalec pravi: ljudje, ki živijo od državne podpore nimajo interesa, da bi se prekvalificirali.
Tu je enako. Ljudje, ki jim za MS Office ni treba plačevat iz lastnega žepa nimajo interesa, da bi se prekvalificirali na OOo.
Neoliberalec pravi: zagovornike javnega zdravstva ne skrbi neracionalna poraba denarja v javnih bolnišnicah, saj denar ne gre neposredno iz njihovega žepa.
Tu je enako. Zagovornike MS Offica ne skrbi neracionalna poraba denarja v državni upravi, saj denar ne gre neposredno iz njihovega žepa.
Neoliberalec pravi: razmetavanje z državnim denarjem omogoča neracionalno prelivanje davkoplačevalskega denarja v zasebne žepe.
Tu je enako. nakup licenc z državnim denarjem omogoča neracionalno prelivanje davkoplačevalskega denarja v žepe Microsofta.
Sklep neoliberalca: "socialisti" so v bistvu nemoralneži, saj zaradi lastne lenobe omogočajo razmetavanje z državnim denarjem, prelivanje tega denarja v zasebne žepe in posledično zmanjka denarja za skupne projekte, ki bi bili res potrebni.
Mater, tu je povsem enako!
sudo poweroff
COKS ::
Iz prakse lahko povem, da se prehod na OpenOffice.org splača. Navajanje številk v študijah je vedno bolj konzervativno za tiste stvari, ki jih človek ne pozna dobro. Pri MS Office se natančno ve toliko in toliko stane, medtem ko pri prehodu na OpenOffice zaradi pomanjkanja izkušenj avtorji hote ali nehote rajši zaokrožijo navzgor.
V Sloveniji je na OpenOffice že prišlo Ministrstvo za pravosodje, sodišča ne uporabljajo MS office. Še en primer iz slovenskega prostora je LPP - Ljubljanski potniški promet. Obojni smatrajo to še sedaj kot zelo pametno odločitev. Seveda obstaja še mnogo manjših primerov.
V zvezi s prehodom lahko opozorim na nekaj malenkosti:
1. OpenOffice zadovolji potrebe 99% uporabnikov MS Office. MS Office ponuja nekoliko (pa res ne dosti) več funkcionalnosti, vendar le teh v praksi nihče ne uporablja. Medtem ko ima tudi OpenOffice svoje prednosti (direktno shranjevanje v pdf že od nekdaj,...).
Glede bolj podrobne analize uporabnosti predlagam, da si pogledate ta članek:
http://www.mojmikro.si/mreza/za_mala_po...
2. OpenOffice uporablja standardni zapis (potrjen od ISO), hkrati zna shranjevati in odpirati .doc, .xls, .ppt dokumente. Če kdo želi si lahko nastavi tako shranjevanje po defaultu.
3. V praksi se je pokazalo, da imajo uporabniki dosti večje probleme pri preskoku iz MS office paketa 2003 na MS office 2007, kot pa iz MSOffica 2003 na OpenOffice.org
4. V kolikor se preimenuje ikona Writer (OO) na namizju v Word in se nastavi shranjevanje v .doc. 75% uporabnikov sploh ne opazi da ne uporablja Worda.
5. TEHNIČNA IN UPORABNIŠKA PODPORA (nalašč zapisano z velikimi črkami) V okveru Centra odprte Kode slovenije dobro deluje center za uporabniška pomoč. Tako na telefon, mail in preko foruma. predlagam da si pogledate www.coks.si
6. Evropska komisija, parlament, osor.eu, Merit na veliko pišejo študije o prehodu na odprto kodo, dejanskih dobrih praksah. To so viri, ki jim je za zaupati.
Zakaj pravim zaupati?
Marsikdo je za denar pripravljen napisati študijo, ki bo povedala tisto kar želi naročnik. Raznih statistik in primerov je toliko, da mora "raziskovalec" le zbrati tiste, ki pašejo v to kar se želi povedati v študiji in podatke povezati na način da se pride do željenega odgovora. Potem se lahko tako študijo navaja in obeša na velik zvon, to pa je naloga marketinga.
In žal se v edijih pojavljajo predvsem marketinško usmerjeni članki na to temo. Kot je nekdo že zgoraj omenil nek članek, ki sem ga jaz našel na enaa novicah, kjer piše da se jih veliko odloči preiti nazaj na Microsoft rešitve... Tu naj omenim da je "slučajno" enaa tudi Microsoftov partner.
Tu je seveda potrebno opozoriti tudi na to, da so različni razlogi za prehode nazaj na Microsoft. Vem za primer iz Španije, ko se je neka šola odločila za prehod na OpenOffice zaradi prevelikih cen licenc. Hkrati so začeli testirati tudi prehod na linux namizje. Takrat so jih obiskali ljudje iz Microsofta in jim licence ponudili brezplačno, samo z namenom da si obdržijo trg.
Moja osebna kritika študij v našem prostoru uporabe različnih pisarniških paketov je predvsem to, da je izhodišče napačno. Namreč stroški lock-in, ki ga povzroča Microsoft s svojo zaprtostjo so stroški, ki jih povzroča uporaba Microsoftovih rešitev. Nikakor ne morem pristati na logiko, da se ti (izhodni) stroški pripisujejo potem kateremu koli od alternativnih pisarniških paketov.
To je približno tako kot bi poleg vstopnine in piva v baru bilo potrebno plačati še izstopnino, ki pa se ne pojavlja v nobenih študijah, objavah ali vabilih. "Saj ste sami krivi če hočete it ven". V naših študijah pa to ceno pripisujejo naslednjemu baru, kamor bi še radi šli.
Načeloma pa jaz še nisem srečal nikogar, ki bi bil nezadovoljen s prehodom na OpenOffice.org. Finančno se splača in to je dejstvo. Mnoge organizacije preidejo na OpenOffice popolnoma brez dodatnih izobraževanj.
Edini problemi, ki sem jih zasledil so bili v makrih. Za nekatere stvari si tekom poslovanja podjetja zaposleni naredijo kompleksnejše rešitve, ki jim prihranijo čas. Vse to se da ravno tako v OpenOfficeu, še bolj, vendar žal jih je dostikrat potrebno ponovno napisat ali popravljat ko se organizacija odloči za prehod.
Sicer pa vsem, ki jih ta tematika zanima predlagam da se naročijo na RSS feed od Coksa. Tu so predvsem primeri iz prakse in komentarji tistih, ki so dejansko prešli na odprto kodo.
RSS novice: http://feeds2.feedburner.com/NoviceCent...
Lahko pa jih spremljate seveda tudi preko http://www.coks.si/index.php5/NoviceCoks
lp
V Sloveniji je na OpenOffice že prišlo Ministrstvo za pravosodje, sodišča ne uporabljajo MS office. Še en primer iz slovenskega prostora je LPP - Ljubljanski potniški promet. Obojni smatrajo to še sedaj kot zelo pametno odločitev. Seveda obstaja še mnogo manjših primerov.
V zvezi s prehodom lahko opozorim na nekaj malenkosti:
1. OpenOffice zadovolji potrebe 99% uporabnikov MS Office. MS Office ponuja nekoliko (pa res ne dosti) več funkcionalnosti, vendar le teh v praksi nihče ne uporablja. Medtem ko ima tudi OpenOffice svoje prednosti (direktno shranjevanje v pdf že od nekdaj,...).
Glede bolj podrobne analize uporabnosti predlagam, da si pogledate ta članek:
http://www.mojmikro.si/mreza/za_mala_po...
2. OpenOffice uporablja standardni zapis (potrjen od ISO), hkrati zna shranjevati in odpirati .doc, .xls, .ppt dokumente. Če kdo želi si lahko nastavi tako shranjevanje po defaultu.
3. V praksi se je pokazalo, da imajo uporabniki dosti večje probleme pri preskoku iz MS office paketa 2003 na MS office 2007, kot pa iz MSOffica 2003 na OpenOffice.org
4. V kolikor se preimenuje ikona Writer (OO) na namizju v Word in se nastavi shranjevanje v .doc. 75% uporabnikov sploh ne opazi da ne uporablja Worda.
5. TEHNIČNA IN UPORABNIŠKA PODPORA (nalašč zapisano z velikimi črkami) V okveru Centra odprte Kode slovenije dobro deluje center za uporabniška pomoč. Tako na telefon, mail in preko foruma. predlagam da si pogledate www.coks.si
6. Evropska komisija, parlament, osor.eu, Merit na veliko pišejo študije o prehodu na odprto kodo, dejanskih dobrih praksah. To so viri, ki jim je za zaupati.
Zakaj pravim zaupati?
Marsikdo je za denar pripravljen napisati študijo, ki bo povedala tisto kar želi naročnik. Raznih statistik in primerov je toliko, da mora "raziskovalec" le zbrati tiste, ki pašejo v to kar se želi povedati v študiji in podatke povezati na način da se pride do željenega odgovora. Potem se lahko tako študijo navaja in obeša na velik zvon, to pa je naloga marketinga.
In žal se v edijih pojavljajo predvsem marketinško usmerjeni članki na to temo. Kot je nekdo že zgoraj omenil nek članek, ki sem ga jaz našel na enaa novicah, kjer piše da se jih veliko odloči preiti nazaj na Microsoft rešitve... Tu naj omenim da je "slučajno" enaa tudi Microsoftov partner.
Tu je seveda potrebno opozoriti tudi na to, da so različni razlogi za prehode nazaj na Microsoft. Vem za primer iz Španije, ko se je neka šola odločila za prehod na OpenOffice zaradi prevelikih cen licenc. Hkrati so začeli testirati tudi prehod na linux namizje. Takrat so jih obiskali ljudje iz Microsofta in jim licence ponudili brezplačno, samo z namenom da si obdržijo trg.
Moja osebna kritika študij v našem prostoru uporabe različnih pisarniških paketov je predvsem to, da je izhodišče napačno. Namreč stroški lock-in, ki ga povzroča Microsoft s svojo zaprtostjo so stroški, ki jih povzroča uporaba Microsoftovih rešitev. Nikakor ne morem pristati na logiko, da se ti (izhodni) stroški pripisujejo potem kateremu koli od alternativnih pisarniških paketov.
To je približno tako kot bi poleg vstopnine in piva v baru bilo potrebno plačati še izstopnino, ki pa se ne pojavlja v nobenih študijah, objavah ali vabilih. "Saj ste sami krivi če hočete it ven". V naših študijah pa to ceno pripisujejo naslednjemu baru, kamor bi še radi šli.
Načeloma pa jaz še nisem srečal nikogar, ki bi bil nezadovoljen s prehodom na OpenOffice.org. Finančno se splača in to je dejstvo. Mnoge organizacije preidejo na OpenOffice popolnoma brez dodatnih izobraževanj.
Edini problemi, ki sem jih zasledil so bili v makrih. Za nekatere stvari si tekom poslovanja podjetja zaposleni naredijo kompleksnejše rešitve, ki jim prihranijo čas. Vse to se da ravno tako v OpenOfficeu, še bolj, vendar žal jih je dostikrat potrebno ponovno napisat ali popravljat ko se organizacija odloči za prehod.
Sicer pa vsem, ki jih ta tematika zanima predlagam da se naročijo na RSS feed od Coksa. Tu so predvsem primeri iz prakse in komentarji tistih, ki so dejansko prešli na odprto kodo.
RSS novice: http://feeds2.feedburner.com/NoviceCent...
Lahko pa jih spremljate seveda tudi preko http://www.coks.si/index.php5/NoviceCoks
lp
Zgodovina sprememb…
- spremenil: COKS ()
Okapi ::
Sicer pa - pri sodiščih so šle zadeve gladko.
In kaj so izračunali glede stroškov in prihrankov?
O.
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Danska izbrala format ODF (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Ostala programska oprema | 16125 (14610) | noraguta |
| » | Mnenje: Kolikšna je cena prehoda iz Microsoft Office na OpenOffice.org (strani: 1 2 3 4 5 )Oddelek: Novice / Pisarniški paketi | 28485 (18862) | darkolord |
| » | Hrvaška sprejela odprtokodno direktivoOddelek: Novice / Ostala programska oprema | 5636 (3384) | Stepni Volk |
| » | Je OpenOffice.org za slovensko državno upravo predrag? (strani: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 )Oddelek: Novice / Pisarniški paketi | 41431 (32894) | jype |
| » | Odprta koda tudi na zasedanje vladeOddelek: Loža | 2300 (1801) | BigWhale |