Novice » Pisarniški paketi » Je OpenOffice.org za slovensko državno upravo predrag?
linuxdady ::
Bistri007:
Uradni jezik v državni upravi Republike Slovenije je slovenščina, če še nisi slišal. Kako je kaj s slovensko različico WordPerfecta? Pa Easy Office? In PCS4? Pisarniškega programja je kar precej, ampak slovenskega ali poslovenjenega pa ni ravno na pretek.
Uradni jezik v državni upravi Republike Slovenije je slovenščina, če še nisi slišal. Kako je kaj s slovensko različico WordPerfecta? Pa Easy Office? In PCS4? Pisarniškega programja je kar precej, ampak slovenskega ali poslovenjenega pa ni ravno na pretek.
Poldi112 ::
Bistri (kalni?):
Si ti probal Corelov Office? Če ja, v čem je boljši?
Ima slovenščino?
Teče na linux-u?
Za prvo dvoje mislim da ne, za zadnjo pa vem da ne. Plus da ni odprt, plus da ni zastonj.
Nadaljne kdo v slo to prodaja. Kdo nudi podporo?
Podobno gre za solaris,
Si ti probal Corelov Office? Če ja, v čem je boljši?
Ima slovenščino?
Teče na linux-u?
Za prvo dvoje mislim da ne, za zadnjo pa vem da ne. Plus da ni odprt, plus da ni zastonj.
Nadaljne kdo v slo to prodaja. Kdo nudi podporo?
Podobno gre za solaris,
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
jype ::
Motni007: tolk, kot da drzava za Licence, je v 6 letih dovolj denarja, da pokrije vsakrsno migracijo.
Jaz v slabih stirih letih za priblizno 2600 mio izobrazim in vpeljem v delo ekipo 40 ljudi, ki bo sposobna sproti pokrivat vsakrsne potrebe slovenske drzavne uprave, ce resitve gradim nad obstojecim OpenOffice.org 2. Placa je stimulativna, dela je veliko, denar pa ocitno je, ce se ga placuje Microsoftu za licence, prevajanje in vse ostalo, kar nudi (in cesar ne).
Poleg ocitne prednosti, ker bo od dela te ekipe imela korist celotna drzava, vkljucno s prebivalci, da bo drzava dejansko imela v lasti kodo in ljudi, ki so jo sposobni obvladat ter seveda ocitno prednost pri uvajanju elektronskih storitev za drzavljane, ki si lahko ZASTONJ in za KATERIKOLI danes razsirjen operacijski sistem, pa se za vrsto eksoticnih poleg, poberejo programsko opremo, s katero lahko potem komunicirajo z oblastjo, obstajajo se manj ocitne prednosti: drzava bo imela ekipo top-notch programerjev, ki bodo znali nad prostim programjem zgraditi zahtevne workflow in poslovne resitve, bodo razumeli in znali implementirati pravo e-upravo, hkrati pa bo lahko drzava bistveno bolj ucinkovito delovala, saj je z orodjem, pri katerem imas neomejen dostop do izvorne kode, bistveno lazje dosegati visjo ucinkovitost, saj se lahko posamezne komponente orodja prilagodi tocno dolocenim posameznim nalogam.
Pa da ne bo kdo mislil, da se zafrkavam, prehod je drag, traja nekaj let, za seboj potegne kup stroskov, ampak se dolgorocno ocitno izplaca, saj danes drzavna uprava ne deluje najbolje, nima mocne ekipe strokovnjakov, ki bi ji programske resitve lahko hitro in ucinkovito prilagodila, ob tezavah s programsko opremo pa ima bolj ali manj zvezane roke: ker je vecina dokumentov zapisanih tako, da jih lahko bere le tocno dolocena razlicica tocno dolocene pisarniske zbirke tocno dolocenega podjetja, je nevarnost za posedovanje neuporabnih podatkov, s katerimi si ne moremo nic pomagati, kar najvecja mozna, se posebej v luci tega da je edina obveznost dolocenega podjetja do drzavne uprave pravzaprav ta, da ji podeli pravico do uporabe pisarniske zbirke (in popolnoma nic drugega).
Ce bom lahko cez 3 leta oddal davcno napoved z lastnim odjemalcem za oddajanje davcne napovedi, bom zadovoljen s tem, kam se drzava premika. Ce ne, potem pa pac ne.
Jaz v slabih stirih letih za priblizno 2600 mio izobrazim in vpeljem v delo ekipo 40 ljudi, ki bo sposobna sproti pokrivat vsakrsne potrebe slovenske drzavne uprave, ce resitve gradim nad obstojecim OpenOffice.org 2. Placa je stimulativna, dela je veliko, denar pa ocitno je, ce se ga placuje Microsoftu za licence, prevajanje in vse ostalo, kar nudi (in cesar ne).
Poleg ocitne prednosti, ker bo od dela te ekipe imela korist celotna drzava, vkljucno s prebivalci, da bo drzava dejansko imela v lasti kodo in ljudi, ki so jo sposobni obvladat ter seveda ocitno prednost pri uvajanju elektronskih storitev za drzavljane, ki si lahko ZASTONJ in za KATERIKOLI danes razsirjen operacijski sistem, pa se za vrsto eksoticnih poleg, poberejo programsko opremo, s katero lahko potem komunicirajo z oblastjo, obstajajo se manj ocitne prednosti: drzava bo imela ekipo top-notch programerjev, ki bodo znali nad prostim programjem zgraditi zahtevne workflow in poslovne resitve, bodo razumeli in znali implementirati pravo e-upravo, hkrati pa bo lahko drzava bistveno bolj ucinkovito delovala, saj je z orodjem, pri katerem imas neomejen dostop do izvorne kode, bistveno lazje dosegati visjo ucinkovitost, saj se lahko posamezne komponente orodja prilagodi tocno dolocenim posameznim nalogam.
Pa da ne bo kdo mislil, da se zafrkavam, prehod je drag, traja nekaj let, za seboj potegne kup stroskov, ampak se dolgorocno ocitno izplaca, saj danes drzavna uprava ne deluje najbolje, nima mocne ekipe strokovnjakov, ki bi ji programske resitve lahko hitro in ucinkovito prilagodila, ob tezavah s programsko opremo pa ima bolj ali manj zvezane roke: ker je vecina dokumentov zapisanih tako, da jih lahko bere le tocno dolocena razlicica tocno dolocene pisarniske zbirke tocno dolocenega podjetja, je nevarnost za posedovanje neuporabnih podatkov, s katerimi si ne moremo nic pomagati, kar najvecja mozna, se posebej v luci tega da je edina obveznost dolocenega podjetja do drzavne uprave pravzaprav ta, da ji podeli pravico do uporabe pisarniske zbirke (in popolnoma nic drugega).
Ce bom lahko cez 3 leta oddal davcno napoved z lastnim odjemalcem za oddajanje davcne napovedi, bom zadovoljen s tem, kam se drzava premika. Ce ne, potem pa pac ne.
Bistri007 ::
Daedalus: "Če te motimo zagovorniki Linuxa, OOo2, Firefoxa, Inkscapa...je pa to prvenstveno tvoj in ne naš problem."
Matevzk: "Zato ker je ena naših glavnih tez ta, da želimo popolnoma odprte standarde"
Mene moti, ker večina tu pišočih niti ne pomisli na alternative razen Alternative. Če je bil namen teh komentarjev komentirati študijo, je bilo to zelo površno narejeno: StarOffice, Lotus SmartSuite in Corel Wordperfect, ki so v študiji poleg Microsoft Office in OpenOffice, niso bili niti z besedo omenjeni.
Ne me narobe razumeti, jaz nimam nič proti OpenOffice, niti Linuxu, sem pa proti temu, da se razen te FLOSS Alternative, tu na S-T o drugih alternativah sploh ne razmišlja. Zadnje čase postaja S-T bolj kot forum za razpravljanje o različnih rešitvah in za širjenje obzorij prostor za FLOSS lobiranje. To pa me moti.
Poldi112: "Si ti probal Corelov Office? Če ja, v čem je boljši?"
Nisem ga videl že dve leti, samo mi je bil bolj všeč kot OpenOffice. Ima dobro podporo za ostale formate zapisa (baje 150), in je cenejši od Microsoftove rešitve, in za razliko od OO podpira VBA 6.3 (za makroje)
Matevzk: "Zato ker je ena naših glavnih tez ta, da želimo popolnoma odprte standarde"
Mene moti, ker večina tu pišočih niti ne pomisli na alternative razen Alternative. Če je bil namen teh komentarjev komentirati študijo, je bilo to zelo površno narejeno: StarOffice, Lotus SmartSuite in Corel Wordperfect, ki so v študiji poleg Microsoft Office in OpenOffice, niso bili niti z besedo omenjeni.
Ne me narobe razumeti, jaz nimam nič proti OpenOffice, niti Linuxu, sem pa proti temu, da se razen te FLOSS Alternative, tu na S-T o drugih alternativah sploh ne razmišlja. Zadnje čase postaja S-T bolj kot forum za razpravljanje o različnih rešitvah in za širjenje obzorij prostor za FLOSS lobiranje. To pa me moti.
Poldi112: "Si ti probal Corelov Office? Če ja, v čem je boljši?"
Nisem ga videl že dve leti, samo mi je bil bolj všeč kot OpenOffice. Ima dobro podporo za ostale formate zapisa (baje 150), in je cenejši od Microsoftove rešitve, in za razliko od OO podpira VBA 6.3 (za makroje)
Corel WordPerfect® Office X3 - Standard Edition is your one-stop office suite. Ideal for large organizations and governments as well as business and consumer users with the need for dependable word processing, spreadsheet, presentation and email solutions. Trusted by millions, priced significantly less than Microsoft® Office, it's the office suite that makes perfect sense.
http://www.corel.co.uk/servlet/Satellite?pagename=Corel3Uk/Products/Display&pfid=1047024671338&pid=1047026011331
Največja napaka desetletja je bila narejena 4. novembra 2008
Oni so goljufali in Alah je goljufal, Alah je najboljši prevarant. (Koran 3:54)
Citiraj svetega očeta Benedikta XVI. in postani "persona rudis"...
Oni so goljufali in Alah je goljufal, Alah je najboljši prevarant. (Koran 3:54)
Citiraj svetega očeta Benedikta XVI. in postani "persona rudis"...
Poldi112 ::
Malo preveč bereš PR ...
In nisi odgovoril na vprašanja. Kako je s slovenščino? Kako je s supportom?
Povej eno resno alternativo, ki omogoča vse to kar omogoča Openoffice. Star Office ne šteje, ker je v bistvu Openoffice. Ali Lotus in Corel izpolnjujeta vsaj te minimalne pogoje? Mislim da ne. Zdaj mi pa pokaži da se motim, ali pa ne omenjaj zbirk ki za naše okolje niso primerne.
In nisi odgovoril na vprašanja. Kako je s slovenščino? Kako je s supportom?
Povej eno resno alternativo, ki omogoča vse to kar omogoča Openoffice. Star Office ne šteje, ker je v bistvu Openoffice. Ali Lotus in Corel izpolnjujeta vsaj te minimalne pogoje? Mislim da ne. Zdaj mi pa pokaži da se motim, ali pa ne omenjaj zbirk ki za naše okolje niso primerne.
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Microsoft ::
Ja Bistri007, forum je subjektiven in do nadaljnega ne govori vec o kaki konkurenci ter o nekih alternativah. Forum je namenjen o razpravljanju, da je oo najprimernejsi za drzavo. Ce si drugacnega mnenja, ge na tem forumu ne izrazaj, saj je vendar subjektiven!.
by Miha
by Miha
s8eqaWrumatu*h-+r5wre3$ev_pheNeyut#VUbraS@e2$u5ESwE67&uhukuCh3pr
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Microsoft ()
babylon9 ::
predlagam, da vecina med vami pogleda najprej knjigo
Syngress - Windows to Linux Migration Toolkit in potem deli drug drugemu nasvete o tem ali onim.
zelo zanimivo branje ..
Syngress - Windows to Linux Migration Toolkit in potem deli drug drugemu nasvete o tem ali onim.
zelo zanimivo branje ..
BigWhale ::
babylon, kaj pa ce smo kar nekaj taksnih migracij ze poceli? A to potem ne steje?
Moramo vseeno knjigo brat? ;>
Moramo vseeno knjigo brat? ;>
andrej ::
Moje oko se je ravno ustavilo pri tem:
Pri Joint Copyright Assignment obdržita vso pravico do uporabe, spreminjanja in distribucije kode oba: avtor in Sun.
in
Yes, if you intend to contribute source code or other materials which are intended to be compiled or otherwise integrated with the OpenOffice.org product, regardless of the size of the contribution (e.g., including contributions of 10 lines or less). However we encourage all contributors to the OpenOffice.org website to fill out the JCA, as it makes accounting for contributions easier.
in
All contributions to the source code will require that the code is automatically available under the LGPL. Sun asks that developers fill out the Joint Copyright Assignment (JCA; see below) so that the copyright is unified. The JCA ensures that Sun can defend license violations if necessary.
To v bistvu pomeni, da jaz naredim nekaj za OpenOffice.org projekt, recimo, super duper feature, ki je 10x boljsi kot v MS Office, in hkrati copyright prenesem tudi Sunu. Ali sem to napacno razumel?
Pri Joint Copyright Assignment obdržita vso pravico do uporabe, spreminjanja in distribucije kode oba: avtor in Sun.
in
Yes, if you intend to contribute source code or other materials which are intended to be compiled or otherwise integrated with the OpenOffice.org product, regardless of the size of the contribution (e.g., including contributions of 10 lines or less). However we encourage all contributors to the OpenOffice.org website to fill out the JCA, as it makes accounting for contributions easier.
in
All contributions to the source code will require that the code is automatically available under the LGPL. Sun asks that developers fill out the Joint Copyright Assignment (JCA; see below) so that the copyright is unified. The JCA ensures that Sun can defend license violations if necessary.
To v bistvu pomeni, da jaz naredim nekaj za OpenOffice.org projekt, recimo, super duper feature, ki je 10x boljsi kot v MS Office, in hkrati copyright prenesem tudi Sunu. Ali sem to napacno razumel?
Matevžk ::
To smo vedeli že prej 
Na področju strežnikov, seveda.
Rabimo še kakšno resno študijo za desktop sisteme ...
Na področju strežnikov, seveda.Rabimo še kakšno resno študijo za desktop sisteme ...
lp, Matevžk
64202 ::
> To v bistvu pomeni, da jaz naredim nekaj za OpenOffice.org projekt, recimo, super duper feature, ki je 10x boljsi kot v MS Office, in hkrati copyright prenesem tudi Sunu. Ali sem to napacno razumel?
Ce hoces, da je integriran v njihovo (= standardno) distribucijo softvera.
(torej - ce noces v njihov source tree spravit svoje kode, seveda ti lahko pocnes kar hoces in obdrzis copyright, pod LGPL vse skupaj)
Ce hoces, da je integriran v njihovo (= standardno) distribucijo softvera.
(torej - ce noces v njihov source tree spravit svoje kode, seveda ti lahko pocnes kar hoces in obdrzis copyright, pod LGPL vse skupaj)
I am NaN, I am a free man!
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: 64202 ()
64202 ::
Lahko se kdo razlozi, kako je z drugimi velikimi odprtokodnimi projekti pa copyrightom, recimo tile:
- linux
- apache (httpd, ostalo)
- gcc
Za linux vem, da lahko obdrzis svoj c.r.
- linux
- apache (httpd, ostalo)
- gcc
Za linux vem, da lahko obdrzis svoj c.r.
I am NaN, I am a free man!
drola ::
Linux (jedro) je pod GPL.
Apache-httpd in vsi drugi pojekti na Apache.org imajo neko svojo licenco, ki naj bi bila združljiva z GPL, oz. se trudijo, da bi bila -> Klik!
Za GCC pa izgleda, da je pod GPL, ker je ta licenca v GCC Manualu -> Klik!
Apache-httpd in vsi drugi pojekti na Apache.org imajo neko svojo licenco, ki naj bi bila združljiva z GPL, oz. se trudijo, da bi bila -> Klik!
Za GCC pa izgleda, da je pod GPL, ker je ta licenca v GCC Manualu -> Klik!
https://drola.si
BigWhale ::
Copyright ostane od tistega, ki je stvar napisal. Ceprav je copyright napacna beseda, copyleft bi bila bolj prava ali pa mogoce kar slovenska beseda avtorstvo.
To je v samih licencah ponavadi napisano. Vsaj moralo bi biti. Pri GPLju je stvar taka, da je potrebno za vsako spreminjanje licence potem kontaktirati avtorja in dobiti od njega soglasje. Ce bi zelel nek GPL projekt recimo zapreti in ga narediti ne gpl. Ce nisi avtor celotne kode, potem tega ne mores.
To je v samih licencah ponavadi napisano. Vsaj moralo bi biti. Pri GPLju je stvar taka, da je potrebno za vsako spreminjanje licence potem kontaktirati avtorja in dobiti od njega soglasje. Ce bi zelel nek GPL projekt recimo zapreti in ga narediti ne gpl. Ce nisi avtor celotne kode, potem tega ne mores.
drejc ::
IMO je ceneje placati par programerjev, ki spisejo novo kodo in bo delala se juhuhu let, kot (pre)placevati juhuhu let za svojo "lahkotnost bivanja".
Ja valda. Nekaj miljonov vrstic kode nove kode mrbit se ni tak zalogaj (sicer je no, sarkazem), ampak do 15 let testiranja, kot ga ima obstoječa koda za sabo, pa je enostavno...jevešde!
Da ne omenim nekaj 100.000 obrazcev za prijave na projekte, za katere OO 2.0 naredi samo
in izpusti dušo.Trenutno je tole prevelik finančni in logistični ter informacijski problem, vreden kakih 5 minut razmišljanja.
"Rise above oneself and grasp the world"
- Archimedes of Syracuse
- Archimedes of Syracuse
Jst ::
Access tudi izpusti dušo pri določenemu številu zapisov. Sem sam testiral nekaj let nazaj na verziji 2000 in pri eni tabeli z 6 stolpci spusti dušo pri približno 170k zapisov. Do 170k je pa select enega zapisa hiter kot strela, nad 170k pa , da se izrazim po tvoje.
, da se izrazim po tvoje. 
3p ::
SSH creator: Proprietary software trumps open source in growing organizations
(s tom's hardware)
(s tom's hardware)
Poldi112 ::
3p,
ko sem prišel do tu...
Companies typically want answers to a few key questions if there is a security breach, including who is going to be liable. This lack of accountability is what makes open source less attractive.
...mi je bilo jasno vse.
ko sem prišel do tu...
Companies typically want answers to a few key questions if there is a security breach, including who is going to be liable. This lack of accountability is what makes open source less attractive.
...mi je bilo jasno vse.
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Bakunin ::
poldi:
sistem je tako dober kot je dober sistemc. Pa ce je to VMS, OS/2, Windows ali Linux.
Ce gre kaj zelo narobe je kriv on in tisti, ki je izbral to "resitev".
A si pripravljen dati roko v ogenj za stabilnost/varnost MS izdelkov oz. streznikov/postaj, ki si jih instaliral/servisiral ?
premlevamo staro saro....
je ze matthai par strani nazaj napisal:
....
2. Če kaj ne deluje je "kriv" Microsoft. Itak je Microsoft že pregovorno kriv za vse viruse, sesutja, itd., pa če je to res ali ne. Če se kaj sesuje zaradi sistemčeve nesposobnosti bo vedno lahko rekel, da je kriv Microsoft in to se bo celo slišalo verjetno.
..
sistem je tako dober kot je dober sistemc. Pa ce je to VMS, OS/2, Windows ali Linux.
Ce gre kaj zelo narobe je kriv on in tisti, ki je izbral to "resitev".
A si pripravljen dati roko v ogenj za stabilnost/varnost MS izdelkov oz. streznikov/postaj, ki si jih instaliral/servisiral ?
premlevamo staro saro....
je ze matthai par strani nazaj napisal:
....
2. Če kaj ne deluje je "kriv" Microsoft. Itak je Microsoft že pregovorno kriv za vse viruse, sesutja, itd., pa če je to res ali ne. Če se kaj sesuje zaradi sistemčeve nesposobnosti bo vedno lahko rekel, da je kriv Microsoft in to se bo celo slišalo verjetno.
..
Poldi112 ::
Um, nekako se mi zdi da nisem bil dovolj jasen. S tistim citiranim stavkom sem hotel pokazati, da avtor besedila namiguje, da je open source slabši, ker v primeru da gre kaj narobe nima nekoga ki ga lahko zgrabi za vrat. Kar pove da ni nikoli prebral eula in da trosi velike bedarije. Pa četudi je avtor ssh-ja, brez katerega bi težje živel kot brez linux-a.
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
64202 ::
Meh, ta tip samo jamra, ker je openssh totalno zakraljeval poleg unixov tudi med mreznim hardverom (recimo cisco), isto kot apache.
I am NaN, I am a free man!
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: 64202 ()
jype ::
Kredibilnost clanka sta mi lepo nakazali dve veliki Microsoftovi reklami.
No, pa saj vemo kako je. Microsoft je velika firma in lahko odgovarja za svoje napake, pa ni se nikoli.
Ampak proti Linux kernel communityju je Microsoft, hja, priblizno 10x manjsi. Torej bi se morali odlocit za Linux, ker je Microsoft ena leva majhna firma, ki itak ne zmore skrbet za svoje produkte, ne?
OpenOffice je druga zgodba, ampak isti (ne)argumenti.
No, pa saj vemo kako je. Microsoft je velika firma in lahko odgovarja za svoje napake, pa ni se nikoli.
Ampak proti Linux kernel communityju je Microsoft, hja, priblizno 10x manjsi. Torej bi se morali odlocit za Linux, ker je Microsoft ena leva majhna firma, ki itak ne zmore skrbet za svoje produkte, ne?
OpenOffice je druga zgodba, ampak isti (ne)argumenti.
Bistri007 ::
I just don't think that [open source software] is acceptable for large corporations in practice. It's good for running on a small organization or your own machine."
Tatu Ylonen to govori za hitro rastoča podjetja: ceneje jim je investirati v komercialnem produkt z dobro podporo, kot pa se iti do-it-yourself pionirčke. Podjetje si mora pridobiti (oziroma ohraniti) ugled in izpadi zaradi slabo delujočega ITja niso dobrodošli.
Samo po mojem bi moral poudariti razliko med komercialni-zastonj softver in ne open-closed source: za komercialni softver je podpora, za zastonjskega pač ne.
Primer: za Windows 2000 in Office 2000 je še vedno podpora (bug & security fixes). Za katere zastonjske programe iz let 1999/2000 pa je še podpora?
The Red Hat Enterprise Linux product lifecycle provides seven years of support for every release. New versions are introduced on a predictable 18-month schedule. Red Hat Enterprise Linux 4—released in February 2005—is the latest release.Viš, to rabijo podjetja.
Največja napaka desetletja je bila narejena 4. novembra 2008
Oni so goljufali in Alah je goljufal, Alah je najboljši prevarant. (Koran 3:54)
Citiraj svetega očeta Benedikta XVI. in postani "persona rudis"...
Oni so goljufali in Alah je goljufal, Alah je najboljši prevarant. (Koran 3:54)
Citiraj svetega očeta Benedikta XVI. in postani "persona rudis"...
Mr.B ::
JA majhno stvar si spregledal, če sem jaz velika korporacija, potem vsak let obnovim lecence, in ni razloga da nebi nadgradil sistem na novejši OS. In en majhni K. z enim serverjem in petimi postajami, je za Mikrosoft, prav en mali K. Razen za kake prepotentne Slovenčke.
Kar se tiče pa popravkov je pa stvar taka, po petih letih je hardware in software tako zastarel, da je uporabnost le tega zgolj vprašljiva. No z izjemo malih podjetij, ki šparajo na tak in drugačen način, dokler stvar ne crkne, potem pa razmišljajo, ko jim kompletni biznis stoji, in se vprašajo, le kako smo v sedmih letih postali tako odvisni.
Pa Windows update za Windows 2000 produkte še deluje. Pa smo leto 2006, kolikor vem so izšli 1999.
Če je zadeva na Intrenetu moraš stvari pošlihtati kot je potrebno, če je pa znotraj taka zadeva, pa je stvar Adminia, da zaščiti mrežo na način, ki nebi škodoval kateremu koli takemu računalniku, itd. In če pride do exploita takega računalnika znotraj mreže, je potrebno admina, ko stvar popravi nekako finančno poučiti o njegovi nesposobnosti…
Odrastite s takimi izpadi, ker nimajo veze z OOo itd. Problem je tajnica, ki ji nudiš šolanje, pa rečeš prestavi miško v desni kot ekrana in klikni, pa dvigne miško in jo fizično prestavi, in klikne. Za take je nepomembno kaj uporablja, pomembno je kako zadovolji ostale…
Kar se tiče pa popravkov je pa stvar taka, po petih letih je hardware in software tako zastarel, da je uporabnost le tega zgolj vprašljiva. No z izjemo malih podjetij, ki šparajo na tak in drugačen način, dokler stvar ne crkne, potem pa razmišljajo, ko jim kompletni biznis stoji, in se vprašajo, le kako smo v sedmih letih postali tako odvisni.
Pa Windows update za Windows 2000 produkte še deluje. Pa smo leto 2006, kolikor vem so izšli 1999.
Če je zadeva na Intrenetu moraš stvari pošlihtati kot je potrebno, če je pa znotraj taka zadeva, pa je stvar Adminia, da zaščiti mrežo na način, ki nebi škodoval kateremu koli takemu računalniku, itd. In če pride do exploita takega računalnika znotraj mreže, je potrebno admina, ko stvar popravi nekako finančno poučiti o njegovi nesposobnosti…
Odrastite s takimi izpadi, ker nimajo veze z OOo itd. Problem je tajnica, ki ji nudiš šolanje, pa rečeš prestavi miško v desni kot ekrana in klikni, pa dvigne miško in jo fizično prestavi, in klikne. Za take je nepomembno kaj uporablja, pomembno je kako zadovolji ostale…
France Rejects Genocide Accusations Against Israel in Gaza,
To accuse the Jewish state of genocide is to cross a moral threshold
To accuse the Jewish state of genocide is to cross a moral threshold
Azrael ::
Zagovornike FOSS bi ob njihovi trditvi, da je bolje plačati ali na nek drug način podpreti domačo skupino razvijalcev, da določen projekt prilagodijo ali izpilijo, kot kupiti neko komercialno rešitev, vprašal tole:
Zakaj se to še ni nikjer zgodilo ?
Npr, ko smo že pri OO, paket je free, kar je OK, ampak istolčasno je zadeva počasna, da kar res ni (mnogi pisarniški in domači računalnik so že sami hudo počasni), mnoge funkcije v paketu so nedodelane in povrhu slabo dokumentirane, kar je kmalu dovolj za krilatico, da je paket vreden točno toliko kot stane, torej nič. (ja vem, sedaj me boste živega požrli, ampak berite dalje).
OO ima potencial, vendar bi ga bilo treba dodelati. Torej, zakaj se to nikjer na svetu še ni zgodilo ? Vsi so samo čakali kaj bodo razvijalci, ki so baje samo še 4. primerki (po nekaterih linkih zgoraj ) sčarali v verziji 2. Zakaj ?
Zakaj se to še ni nikjer zgodilo ?
Npr, ko smo že pri OO, paket je free, kar je OK, ampak istolčasno je zadeva počasna, da kar res ni (mnogi pisarniški in domači računalnik so že sami hudo počasni), mnoge funkcije v paketu so nedodelane in povrhu slabo dokumentirane, kar je kmalu dovolj za krilatico, da je paket vreden točno toliko kot stane, torej nič. (ja vem, sedaj me boste živega požrli, ampak berite dalje).
OO ima potencial, vendar bi ga bilo treba dodelati. Torej, zakaj se to nikjer na svetu še ni zgodilo ? Vsi so samo čakali kaj bodo razvijalci, ki so baje samo še 4. primerki (po nekaterih linkih zgoraj ) sčarali v verziji 2. Zakaj ?
Nekoč je bil Slo-tech.
Poldi112 ::
Samo dve vprašanji.
1. Od kje ti ideja da se to še ni zgodilo.
2. Zakaj uporabljaš OOo če je tako zanič?
1. Od kje ti ideja da se to še ni zgodilo.
2. Zakaj uporabljaš OOo če je tako zanič?
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
BigWhale ::
Hm, upal bi si trditi, ker vecina dela po liniji najmanjsega odpora. V predelavo in izboljsavo nekega FOSS programa je potrebno vloziti nekaj denarja in precej truda.
V nadgradnjo nekega komercialnega programa je pa treba vgraditi precej denarja in nekaj truda.
In tistim, ki se jim zdi kratica TCO smiselna in jim veliko pomeni, tisti bodo skocili na drugo varianto. Teh je pa vecina.
Bom enkrat napisal en manifest, zakaj je TCO crap in samo buzzword. :)
V nadgradnjo nekega komercialnega programa je pa treba vgraditi precej denarja in nekaj truda.
In tistim, ki se jim zdi kratica TCO smiselna in jim veliko pomeni, tisti bodo skocili na drugo varianto. Teh je pa vecina.
Bom enkrat napisal en manifest, zakaj je TCO crap in samo buzzword. :)
Azrael ::
@Poldi112:
>Zakaj uporabljaš OOo če je tako zanič?
Torej, če je SW free ni dovoljeno kritizirati napak in pomankljivosti v njem ? Potemtakem je treba avtorje ujčkati v lažnem prepričanju, kako superiorni so, da bodo lahko sanjali, da so napisali state of art SW ?
IMO je to zelo slab pristop k popularizaciji. Žal OOo ni mainstream in je treba morebitne uporabnike privabiti, zato aroganca in prevzetnost ni na mestu. To je isto, kot bi ljudi vabil na svojo spletno stran in bi nekdo napisal, saj je OK, samo neka barva naj ne bo tako kričeča, odpravil v stilu: zakaj si sploh tu, če ti ni všeč ? Dvomim, da bo to pripomoglo k velikemu obisku.
>Zakaj uporabljaš OOo če je tako zanič?
Torej, če je SW free ni dovoljeno kritizirati napak in pomankljivosti v njem ? Potemtakem je treba avtorje ujčkati v lažnem prepričanju, kako superiorni so, da bodo lahko sanjali, da so napisali state of art SW ?
IMO je to zelo slab pristop k popularizaciji. Žal OOo ni mainstream in je treba morebitne uporabnike privabiti, zato aroganca in prevzetnost ni na mestu. To je isto, kot bi ljudi vabil na svojo spletno stran in bi nekdo napisal, saj je OK, samo neka barva naj ne bo tako kričeča, odpravil v stilu: zakaj si sploh tu, če ti ni všeč ? Dvomim, da bo to pripomoglo k velikemu obisku.
Nekoč je bil Slo-tech.
Poldi112 ::
Seveda je dovoljeno kritizirati. Ampak če praviš da je neuporaben me preseneča da v sosednji temi iščeš pomoč za formule. Ali pa si mogoče na tem primeru zaključil, da je zanič?
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Azrael ::
off topic:
@Poldi112:
Aha to te bega, res je malo provokacije, ampak napisal sem, kaj slišim od ljudi, ki sem jim OO predlagal in namestil... Žal pohval ni ravno veliko (izvoz v pdf), kritike in njihove zaključke pa sem napisal malo višje. Lahko bi rekel, dokler je MS Office ravno tako "free" je to boj z mlini na veter.
Drugače na disku nimam nobene verzije MS Office, ker bi rad spoznal OO in me trenutno bega zadeva s formulami, v helpu in na netu pa še ne najdem rešitve.
on topic
Zanima me čemu neka ležernost (bo čez x let...) zagovornikov odprte kode oz kaj je vzrok temu: Veliko je lepih obljub, ampak vsi veliki projekti namenjeni širokim množicam prej ali slej postanejo neobvladljivi dinozavri, tako FF, kot tudi OO ? Zakaj se stvari ostajajo na pol poti ?
@Poldi112:
Aha to te bega, res je malo provokacije, ampak napisal sem, kaj slišim od ljudi, ki sem jim OO predlagal in namestil... Žal pohval ni ravno veliko (izvoz v pdf), kritike in njihove zaključke pa sem napisal malo višje. Lahko bi rekel, dokler je MS Office ravno tako "free" je to boj z mlini na veter.
Drugače na disku nimam nobene verzije MS Office, ker bi rad spoznal OO in me trenutno bega zadeva s formulami, v helpu in na netu pa še ne najdem rešitve.
on topic
Zanima me čemu neka ležernost (bo čez x let...) zagovornikov odprte kode oz kaj je vzrok temu: Veliko je lepih obljub, ampak vsi veliki projekti namenjeni širokim množicam prej ali slej postanejo neobvladljivi dinozavri, tako FF, kot tudi OO ? Zakaj se stvari ostajajo na pol poti ?
Nekoč je bil Slo-tech.
Modri dirkač ::
A, če je dovoljeno potem pa še od mene en primer, na katerem se vidi kako banalne stvari so v OO zakomplicirane v tri PM:
Po namestitvi OO na oddelku me kliče sodelavka, da ji Calc vedno sprinta celoten delovni zvezek in ne samo delovni list, kot ona to želi. Jest nič lažjega kot to, klik klik, probaj zdej, saj se isto nastavi kot v MSOffice (naj pripomnem, jaz sem bil na začetku zelo navdušen nad OO).
Print - ne dela še zmeraj vse printa, ok pa kaj je zdej to, grem še enkrat pogledat, klik tuki klik tam in po 15 min sn mogu kliknt na petih mestih, da mi je ta kurčev Calc sprintal samo delovni list, ki ga rabim.
To kar v MS Office vzame en klik in 2 sec, rabiš tam 15min in pomoč od nekoga tretjega.
Da, ne začnem o delu s filtri, kjer ma pa čist neke svoje predstave kako uporabniku zagrenit življenje.
In stvar izpade na koncu kot Janševa vlada, ki dela spremembe zaradi sprememb.
Tako tudi geeki, ki delajo OO, spreminjajo tisto kar ža nagonsko drugje dela super samo zato, da bo malo drugače.
Mojih 5 €.
Po namestitvi OO na oddelku me kliče sodelavka, da ji Calc vedno sprinta celoten delovni zvezek in ne samo delovni list, kot ona to želi. Jest nič lažjega kot to, klik klik, probaj zdej, saj se isto nastavi kot v MSOffice (naj pripomnem, jaz sem bil na začetku zelo navdušen nad OO).
Print - ne dela še zmeraj vse printa, ok pa kaj je zdej to, grem še enkrat pogledat, klik tuki klik tam in po 15 min sn mogu kliknt na petih mestih, da mi je ta kurčev Calc sprintal samo delovni list, ki ga rabim.
To kar v MS Office vzame en klik in 2 sec, rabiš tam 15min in pomoč od nekoga tretjega.
Da, ne začnem o delu s filtri, kjer ma pa čist neke svoje predstave kako uporabniku zagrenit življenje.
In stvar izpade na koncu kot Janševa vlada, ki dela spremembe zaradi sprememb.
Tako tudi geeki, ki delajo OO, spreminjajo tisto kar ža nagonsko drugje dela super samo zato, da bo malo drugače.
Mojih 5 €.
Everybody lies!
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Modri dirkač ()
Bistri007 ::
Modri dirkač:
Izgubljenih:
+ 15 minut *1
+ (1 minuta za 5× nekam kliknit) * vsak dan parkrat
ali nepotrebno porabljen papir + toner + amortizacija tiskalnika + čas da se vse (dodatno nepotrebno) natisne
* tisoči državnih uslužbencev
JE več kot 5€
BigWhale, ti se nekaj mislil razpisati o TCO.
Print - ne dela še zmeraj vse printa, ok pa kaj je zdej to, grem še enkrat pogledat, klik tuki klik tam in po 15 min sn mogu kliknt na petih mestih, da mi je ta kurčev Calc sprintal samo delovni list, ki ga rabim.
...
Mojih 5 €.
Izgubljenih:
+ 15 minut *1
+ (1 minuta za 5× nekam kliknit) * vsak dan parkrat
ali nepotrebno porabljen papir + toner + amortizacija tiskalnika + čas da se vse (dodatno nepotrebno) natisne
* tisoči državnih uslužbencev
JE več kot 5€
BigWhale, ti se nekaj mislil razpisati o TCO.
Največja napaka desetletja je bila narejena 4. novembra 2008
Oni so goljufali in Alah je goljufal, Alah je najboljši prevarant. (Koran 3:54)
Citiraj svetega očeta Benedikta XVI. in postani "persona rudis"...
Oni so goljufali in Alah je goljufal, Alah je najboljši prevarant. (Koran 3:54)
Citiraj svetega očeta Benedikta XVI. in postani "persona rudis"...
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Bistri007 ()
babylon9 ::
BigWhale ti najbrz res ne, pa se kaksen ne, vecina pa tukaj ker neki prbija. Jaz sem takoj za OO. 
Seveda je emigracija mozna tudi na drugih podrocjih directory, authentication, file, print, messaging, groupware,
web,services, desktop.
Potrebno pa bi bilo tudi v marsikateri glavi spremeniti pogled na svet. Sam vprasanje ce si nekateri tega res zelijo.
Seveda je emigracija mozna tudi na drugih podrocjih directory, authentication, file, print, messaging, groupware,
web,services, desktop.
Potrebno pa bi bilo tudi v marsikateri glavi spremeniti pogled na svet. Sam vprasanje ce si nekateri tega res zelijo.
veteran ::
Ja, dejmo mal opisat izkušnje z 'najboljšim pisarniškim paketom'. :)
V OpenOffice 2.01 sem odprl dokument, narejen v M$ office. Nekaj vnesel, malo popravil. Ga shranil (jasno, v .doc, da ga bo še kdo lahko odprl). Ko stvar ponovno odprem, v OOo ali v wordu, sledi neprijetno presenečenje: glava je na vseh straneh (v izvornem dokumentu samo na prvi strani), vsi prelomi strani pokvarjeni, dokument se podaljša...
Očitno ima OOo s shranjevanjem v .doc hude probleme. Kaj zdaj? Če zadevo shranim v .odt, bo sicer dokument tak kot mora biti, ampak žal neuporaben. Uporabniki z M$ office ga ne bodo mogli odpreti. Če ga shranim v PDF, pa nihče ne bo mogel vnašati popravkov.
V OpenOffice 2.01 sem odprl dokument, narejen v M$ office. Nekaj vnesel, malo popravil. Ga shranil (jasno, v .doc, da ga bo še kdo lahko odprl). Ko stvar ponovno odprem, v OOo ali v wordu, sledi neprijetno presenečenje: glava je na vseh straneh (v izvornem dokumentu samo na prvi strani), vsi prelomi strani pokvarjeni, dokument se podaljša...
Očitno ima OOo s shranjevanjem v .doc hude probleme. Kaj zdaj? Če zadevo shranim v .odt, bo sicer dokument tak kot mora biti, ampak žal neuporaben. Uporabniki z M$ office ga ne bodo mogli odpreti. Če ga shranim v PDF, pa nihče ne bo mogel vnašati popravkov.
Bistri007 ::
VIš točno to, veteran. In dokument, ki bi ga poslali v popravek oziroma pregled (drafting proces) iz kake druge EU države ali podjetja v .doc (ali še huje, .xls oz. .ppt) bi jim naš zastonjski in libre OO.org2 pokvaril.
Ja logično, da ne moreš gledati samo nakupne cene pisarniškega paketa. TCO, anyone?
Ja logično, da ne moreš gledati samo nakupne cene pisarniškega paketa. TCO, anyone?
Največja napaka desetletja je bila narejena 4. novembra 2008
Oni so goljufali in Alah je goljufal, Alah je najboljši prevarant. (Koran 3:54)
Citiraj svetega očeta Benedikta XVI. in postani "persona rudis"...
Oni so goljufali in Alah je goljufal, Alah je najboljši prevarant. (Koran 3:54)
Citiraj svetega očeta Benedikta XVI. in postani "persona rudis"...
linuxdady ::
Modri dirkač:
Za Datoteka-Natisni-Možnosti-Natisni samo izbrane liste si potreboval četrt ure?
Najbrž si hotel povedati kaj ko OpenOffice - no o sebi si povedal neprimerno več.
Print - ne dela še zmeraj vse printa, ok pa kaj je zdej to, grem še enkrat pogledat, klik tuki klik tam in po 15 min sn mogu kliknt na petih mestih, da mi je ta kurčev Calc sprintal samo delovni list, ki ga rabim.
Za Datoteka-Natisni-Možnosti-Natisni samo izbrane liste si potreboval četrt ure?
Najbrž si hotel povedati kaj ko OpenOffice - no o sebi si povedal neprimerno več.
Modri dirkač ::
Oprosti, ampak tole kar si ti zdaj navedel takrat žal ni delalo, ni prijelo, ne vem zakaj, enostavno se je sprintal celoten delovni zvezek in to večkrat!!!
Sem pa prepričan, da to ni bil bug ampak feature.
Potem sem našel še na enem drugem zavihku en checkbox, po vključitvi katerega je zadeva končno začela delat tko kot si je uporabnik zamislil.
EDIT:
A ja, pa ziher bo eno povprečno tajnico zanimalo, zakaj je ena bistvenih nastavitev pri tiskanju preglednice (mimogrede v MSOffice je ta takoj dostopna in privzeto na "active sheet") dobesedno skrita. Zaradi tega kot sem že zgoraj navedel - zato ker se je enmu zdelo, da pa mora bit v OO drgač kot pa v MS Office - drugega logičnega razloga tukaj ne vidim.
Ga ti?
Sem pa prepričan, da to ni bil bug ampak feature.
Potem sem našel še na enem drugem zavihku en checkbox, po vključitvi katerega je zadeva končno začela delat tko kot si je uporabnik zamislil.
EDIT:
A ja, pa ziher bo eno povprečno tajnico zanimalo, zakaj je ena bistvenih nastavitev pri tiskanju preglednice (mimogrede v MSOffice je ta takoj dostopna in privzeto na "active sheet") dobesedno skrita. Zaradi tega kot sem že zgoraj navedel - zato ker se je enmu zdelo, da pa mora bit v OO drgač kot pa v MS Office - drugega logičnega razloga tukaj ne vidim.
Ga ti?
Everybody lies!
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Modri dirkač ()
veteran ::
Še ena o kvaliteti OOo, bom bolj podrobno razložil, da bo vsem jasno. ;)
Ko sem v OpenOffice naredil kazalo (Kazalo vsebine), sem razočaran ugotovil, da ni klikabilno; Word namreč že dolga leta, vsaj od verzije 2000 naprej, lepo naredi kazalo s hyperlinki; in ko klikneš, te prestavi na ustrezno poglavje v dokumentu.
Po krajšem iskanju sem ugotovil, da je tam v dialogu (na drugem tabu, bogu za hrbtom) en knof Hyperlink. Sem kliknil nanj, pa nič. Ne dela.
OK, brskat po helpu, tam pa tole.
1.Right-click in the table of contents, and then choose Edit Index/Table.
2.Click the Entries tab.
3.Click the heading level that you want to assign hyperlinks to in the Level list.
4.In the Structure area, click in the box in front of E#, and then click Hyperlink.
5.Click in the box behind the E, and then click Hyperlink.
6.Repeat for each heading level that you want to create hyperlinks for, or click
the All levels button to apply the formatting to all levels.
Hej, koliko nepotrebnih klikov, dovolj bi bila kljukica "Create hyperlinks".
Da ne bo kdo mislil, da je to vse. Veselje ni dolgo trajalo. :(
Ko sem kliknil na link v kazalu, je OO crknil - due to unexpected error, OpenOffice.org crashed. Kliknil na OK, stvar se je ponovno zagnala, prikazala recovery dialog, kjer je pisalo not recovered yet, kliknil na Start, dobil succesfully recovered, klik na Next, blabla error report, spet klik na Next, nakar OOo hoče od mene, naj še vpisujem razlago, zakaj je crknil, ipd. Imam že čez glavo dost teženja, kliknem Do not send.
In ko se je obnovljeni dokument končno prikazal (po vseh teh povsem nepotrebnih klikih, nikjer v tem postopku kakšne opcije "Ne teži mi več, samo obnovi!"), sem preskusil, če zdaj linki delajo. Enkrat, dvakrat, potem je spet crknil. In spet recovery manija...
Pa sem zbrisal kazalo, in ga naredil še enkrat - ista zgodba.
Še tole; ko ta dokument odpreš v Wordu, kliki po kazalu ne delajo. Kot da sploh ni hiperlinkov. Kazala se ne da označit, ne ažurirat, ne izbrisat...
Ko sem v OpenOffice naredil kazalo (Kazalo vsebine), sem razočaran ugotovil, da ni klikabilno; Word namreč že dolga leta, vsaj od verzije 2000 naprej, lepo naredi kazalo s hyperlinki; in ko klikneš, te prestavi na ustrezno poglavje v dokumentu.
Po krajšem iskanju sem ugotovil, da je tam v dialogu (na drugem tabu, bogu za hrbtom) en knof Hyperlink. Sem kliknil nanj, pa nič. Ne dela.
OK, brskat po helpu, tam pa tole.
1.Right-click in the table of contents, and then choose Edit Index/Table.
2.Click the Entries tab.
3.Click the heading level that you want to assign hyperlinks to in the Level list.
4.In the Structure area, click in the box in front of E#, and then click Hyperlink.
5.Click in the box behind the E, and then click Hyperlink.
6.Repeat for each heading level that you want to create hyperlinks for, or click
the All levels button to apply the formatting to all levels.
Hej, koliko nepotrebnih klikov, dovolj bi bila kljukica "Create hyperlinks".
Da ne bo kdo mislil, da je to vse. Veselje ni dolgo trajalo. :(
Ko sem kliknil na link v kazalu, je OO crknil - due to unexpected error, OpenOffice.org crashed. Kliknil na OK, stvar se je ponovno zagnala, prikazala recovery dialog, kjer je pisalo not recovered yet, kliknil na Start, dobil succesfully recovered, klik na Next, blabla error report, spet klik na Next, nakar OOo hoče od mene, naj še vpisujem razlago, zakaj je crknil, ipd. Imam že čez glavo dost teženja, kliknem Do not send.
In ko se je obnovljeni dokument končno prikazal (po vseh teh povsem nepotrebnih klikih, nikjer v tem postopku kakšne opcije "Ne teži mi več, samo obnovi!"), sem preskusil, če zdaj linki delajo. Enkrat, dvakrat, potem je spet crknil. In spet recovery manija...
Pa sem zbrisal kazalo, in ga naredil še enkrat - ista zgodba.
Še tole; ko ta dokument odpreš v Wordu, kliki po kazalu ne delajo. Kot da sploh ni hiperlinkov. Kazala se ne da označit, ne ažurirat, ne izbrisat...
Zgodovina sprememb…
- spremenil: veteran ()
BigWhale ::
Jaz nisem nikoli, nikjer trdil, da je kateri pisarniski paket boljsi od katerega drugega pisarniskega paketa.
Zakaj je TCO buzzword?
Iz preprostega razloga, ker ga je nemogoce oceniti. Razlogov za to je vec. Eden, ce ne kar najpomembnejsi je ta, da je oseba A lahko popolnoma zadovoljna s programom B, oseba B je pa popolnoma zadovoljna s programom C. Torej bo TCO za osebo A, drugacen kot za osebo B, ce bi oba uporabljala program A.
Zakaj je TCO buzzword?
Iz preprostega razloga, ker ga je nemogoce oceniti. Razlogov za to je vec. Eden, ce ne kar najpomembnejsi je ta, da je oseba A lahko popolnoma zadovoljna s programom B, oseba B je pa popolnoma zadovoljna s programom C. Torej bo TCO za osebo A, drugacen kot za osebo B, ce bi oba uporabljala program A.
poweroff ::
Seveda ima OOo napake. Ampak tudi MSO jih ima. Recimo ena precej moteča je bila, ko ni znal Excell pravilno poravnati podatkov na grafu. Zadevo si lahko pogledaš tule.
Saj sem se tudi jaz prvi teden uporabe OOo precej lovil. Ampak sedaj se lovim v MS Office. Kar pomeni zgolj to, da je stara navada železna srajca. Lepo, ampak na račun davkoplačevalskega denarja?
Saj sem se tudi jaz prvi teden uporabe OOo precej lovil. Ampak sedaj se lovim v MS Office. Kar pomeni zgolj to, da je stara navada železna srajca. Lepo, ampak na račun davkoplačevalskega denarja?
sudo poweroff
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | München na pol poti s prehodom na LinuxOddelek: Novice / Operacijski sistemi | 6870 (5753) | poweroff |
| » | Mnenje: Kolikšna je cena prehoda iz Microsoft Office na OpenOffice.org (strani: 1 2 3 4 5 )Oddelek: Novice / Pisarniški paketi | 28648 (19025) | darkolord |
| » | Izšel Open Office Org 3.0 (strani: 1 2 3 4 )Oddelek: Novice / Pisarniški paketi | 24628 (16166) | BlueRunner |
| » | Je OpenOffice.org za slovensko državno upravo predrag? (strani: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 )Oddelek: Novice / Pisarniški paketi | 41658 (33121) | jype |