Neučinkovitost demokracije in vzpostavitev pravega meritokratskega sistema

Vedno bolj gledam kako potekajo raznorazni referendumi in volitve doma in po svetu, vedno bolj opažam, da demokracija preprosto ne deluje. Zakaj?
Ljudje so po naravi čustvena bitja, zato voli neracionalno in le na podlagi tega, kako všečen jim je nek kandidat ali kolko se določen zakon sklada z njihovim pogledom na svet. Prav tako pride do problema, ko dobre opcije sploh ni na izbiro. Volitve so samo en velik show, samo borba zato, kdo bo všeč največ ljudem in kdo bo užalil najmanjši del populacije. Sploh ne gre več za programe, za dejanske predloge, kako dobro voditi državo, gre samo za pihanje na dušo ljudstvu in prazne obljube, ki nič ne pomenijo. Prav tako je po mojem mnenju napaka, da se lahko s takimi stvarmi, kot je vodenje neke države ukvarja prav vsakdo, ki si tega zaželi. Roko na srce, stvari v politiki niso več tako preproste, kot so bile, ko je bila civilizacija v povojih. Svet se globalizira, vse postaja zelo kompleksno in vlade potrebujejo kompetentne ljudi. Svetovni nazori pri funkcioniranju države niso tako pomembni.

Alternativa? Po mojem mnenju je najboljša oblika vladavine meritokracija. Za izbiro vodilnih bi morali vpeljati določene standarde. Kandidati bi se prijavili na mesto, za katerega so po svojem mnenju najbolj usposobljeni (ekonomi ali finančni matematiki za finančnega ministra, obraboslovci za ministra za obrabmbo itd. V bistvu kdorkoli, ki se ima za dovolj sposobnega). Nato bi z različnimi testi izbrali najbolj sposobne in ti bi dobili pozicijo.

Problemi:
- kdo bi določal standarde (morda akademske institucije?)
- zakonodaja je problem, ker gre tukaj že za svetovni nazor
- potreba po strankah, da ali ne?
- težko bi bilo ljudstvo prepričati, da nimajo več besede pri vladanju, kar je razumljivo
- morda še kaj...

Sicer sem zelo v grobem zdajle napisal, ampak me zanimajo mnenja.

Lep pozdrav, Arto

Le pomislek glede izrazov: "meritokracija" pomeni vladavino "zaslužnih", t.j. glede na pretekle zasluge (meritum). Verjetno misliš na "aristokracijo" kot vladavino "najboljših" (Platon)?

p.s.: "najboljši" so mišljeni po strokovni plati, in ne po premoženju ("plutokracija").

Meritokracijo sem uprabil kot najboljši približek, morda bi lahko govorili tudi o tehnokraciji (priznam, da sem očitno malce napačno razumel, kaj pomeni meritokracija, mislil sem vladavino najbolj sposobnih).
Glede podpisa, ja v zakonodaji ni problema. Gre predvsem za finančno učinkovitost in funkcionalno vlado (se strinjam, da morata biti izvršna in zakonodajna veja oblasti ločeni). Seveda, demokracija daje ljudstvu nek občutek nadzora in s tem zadovoljstvo. Ampak to ni dovolj, še vedno je nezadovoljno, in vedno bojo, prav tako je preveč prizanesljivo, ko se pojavijo problemi. Samo, da so ljudje dovolj karizmatični in ljudem po godu. To ni racionalno in ni učinkovito. Ljudstvo ne ve in ne more vedeti, kaj je najboljše za državo in v končni fazi zanj, ker ni izobraženo. Morda se sliši grdo/whatever, ampak je res.

priznam, da sem očitno malce napačno razumel, kaj pomeni meritokracija, mislil sem vladavino najbolj sposobnih

Sej si prav razumel. Meritokracija je točno to - vladavina najsposobnejših.

Vendar mislim, da je sam koncept meritokracije totalno zgrešen. V vsaki meritokraciji so na vrhu - najsposobnejši preriniti se na vrh v zakulisnih igricah.

Ja, in theory.

"to je 70% nezadovoljnih ljudi v državi. 70% folka ki se ne strinja z ureditvijo a vseeno človek dobil volitve"

tudi meni se to zdi največji problem demokracije

pa tudi to mi ni všeč, da poslanci večinoma ne delujejo po lastni vesti, ampak so nekakšna trobila svojih strank, in morajo velikokrat zagovarjati tudi popolne neumnosti, veliko bolj bi mi bilo všeč, če bi lahko za poslance volili posameznike in ne strank

Se popolnoma strinjam z zadnjima 2 postoma. Nobeden ne glasuje več po svoji vesti, NOBEDEN!

Se mi zdi, da bi bilo enako, če bi namesto 90 poslancev imeli od vsake stranke samo enega. Pač njegov glas bi bil vreden glede na dosežek resultat na volitvah. Recimo sds bi imela janšo in bi bil njegov glas vreden 0.33 točke. Nsi bajuka, katerega glas bi bil vreden 0.07 točke... In tako naprej. Ker mislim da je vseeno če roko dvigne en ali pa 33 poslancev hkrati iz ene stranke.

V sloveniji bi to odlično funkcioniralo. Ne bi bilo dolgih razprav pro/contra, katere ne bi ganile nikogar, strošek za plače bi bil manjši, gradiva bi s epredelalo enako kot do sedaj, torej 0. Ker kolikor opažam nobeden ne bere nastavljenega gradiva, ampak je samo glasovalni stroj...

Pač, naša demokracija je trenutno "puke" demokracija. Seveda poleg tega, da se počasi naslanja na absolutizem => želja po medijih, vmešavanje v tožilstvo, policijo... Janša pa se lahko preimenuje v Janert Jangabe in vodi Slobabve, oziroma ga bojo kar tuje države, glede na to, kako se obnaša v primeru Patrie.

>> Ni problem v sistemu, problem je v ljudeh. Na te bi morali ciljati. Če so ljudje dobri ni važen sistem, lahko je diktatura kot tudi anarhija, pa bo napredek in blaginja.

Napredek se bo začel, ko bo v osnovni šoli tudi predmet Ekonomija.
Danes 90% folka ne vidi nobene povezave med davki in "mamo državo, ki mi zjutraj skuha zajtrk in mi zvečer zapoje uspavanko".

Še tretja opcija. Stranke bi napisale svoje programe, volilci bi na dom dobili programe za prečitat (kateri je od katere stranke, se ne bi vedelo), nato pa bi glasovali za program, ne za stranko.

Jako mudo napisat program, vsak srednje šolec je to sposoben. Če bi vsi naredili tisto kar so na dosedanjih volitvah obljubil, bi že pred leti bila švica revna za nas. Veste demokracija ima eno veliko pomanjkljivost, potrebuje namreč poštene ljudi, drugače pa je najbližje anarhiji, kdor ima denar lahko dela kar hoče, revež pa mora biti tiho (advokati so sila draga zadeva), nima denarja za zagotavljanje osebne varnosti, materialne dobrine so mu slabo dostopne, do zdravstva ne pride ali pa dolgo čaka, dobre šole so za njegove otroke zaprte, pred zakonom ni enak kot bogataš.... skratka anarhija.