Mlini na vodo kot generatorji

Elektrika je že itak poceni.
Glede na romantiko in dejstvo, da se nam očitno bliža še večja global warming evforija (lahko organiziraš zabave in očaraš GW fane s svojo domislico), pa morda :)

Na Krki ima nekdo že full let mlinsko kolo z katerim proizvaja elektriko za osvetljavo in ogrevanje svoje hiše.
Če bi jo mel samo za osvetljavo se verjetno ne splača. Če pa prišteješ še ogrevanje bi se mogla investicija hitro povrnit.

Saladin, za male hidroelektrarne je najboljši, včasih celo edini način, predelava oz. nadomestitev starega mlina.

V slovenski zakonodaji se MHE smatrajo kot grob poseg v okolje, zato je dovoljenje za izgradnjo zelo težko pridobiti:

Za koncesijo je treba poslati najprej pisno vlogo (pobudo na obrazcu) s priloženo dokumentacijo na MOP Agencija za okolje. Če MOP oceni, da je lokacija primerna in možna, v Uradnem listu razpiše postopek za oddajo koncesije. Na razpis se lahko prijavi kdorkoli. Med prijavljenimi MOP izbere najugodnejšega, ni nujno, da je to tisti, ki je dal pobudo, oziroma prvi izrazil interes. Koncesija je osnova za postopek pridobitvanja lokacijskega in gradbenega dovoljenja, ki je enak kot za druge objekte.

V primeru mlina pa je poseg v naravo že opravljen in lahko služi kot bližnjica za pridobitev koncesije. Tega se lastniki starih mlinov tudi zavedajo, zato so cene parcel z mlini milo rečeno, astronomske.


Romantika mlina je sicer v redu, vendar dosegajo mlini izkoristke max. 65% (večinoma 50%) in niso dimenzionirani tako, da bi lahko optimalno izkoristili pretok vode. Za MHE se običajno uporabljajo najcenejše, Bankijeve turbine z max. izkoristkom 85% ki v izkoristkih v odvisnosti od pretoka ravno ne blestijo, vendar pa je njihov izkoristek pri manjših pretokih boljši od izkoristka mlina. Pri mlinih se postavlja tudi vprašanje vzdrževanja (pojma nimam, koliko ga je in koliko stane). Vseeno pa si lahko zasebnik, ki mu je do tega, privošči starodoben mlin, ker dobiček ni njegov edini cilj.

Kar se tiče konstantnosti vodnih tokov, si lahko tukaj ogledaš hidrologijo reke Kokre (in Kamniške Bistrice). To je hudourniška reka in se pri njej lepo vidi spreminjanje pretoka. Na kratko, o kakšni konstantnosti in zanesljivosti oskrbe lahko govori tisti, ki ima elektrarno z akumulacijskim jezerom. Ostalim je lahko vseeno, ker so tako ali tako priključeni na javno omrežje.

Za konec pa še podatki iz uradnega lista: Odkupne cene EE od kvalificiranih proizvajalcev.

V slovenski zakonodaji se MHE smatrajo kot grob poseg v okolje, zato je dovoljenje za izgradnjo zelo težko pridobiti

Obup na kvadrat. Še ena točka na seznamu "zakaj je dobro čimprej spokat iz te države".

Romantika mlina je sicer v redu, vendar dosegajo mlini izkoristke max. 65% (večinoma 50%) in niso dimenzionirani tako, da bi lahko optimalno izkoristili pretok vode

BMK za izkoristek, dokler za relativno mali denarni vložek dobim vsaj kak kW al pa dva konstantne moči.

2 ali 3kW, več kakor potrebujes bi sigurno dobil ven, sploh, ce imas dober padec.

Je našel kdo kje kakšne načrte al pa vsaj opis takšne mikroelektrarne?

Pa sej ne govorimo o novih mlinih. Govorimo o že obstoječih mlinih in žagah, ki bi jih predelali v male HE.

Pa dvomim, da je za takšno predelavo sploh potrebno kakšno dovoljenje.

A.Smith - pri tem gre za NOV poseg v okolje. Govorimo pa o že obstoječih objektih.

KOncesijska pogodba je pogodba med državo in zainteresiranim za izkoriščanje dobrin javnega dobra (kar voda je). Verjetno, če želiš energijo distribuirat v omrežje, jo moraš podpisat.

Če pa hočeš oskrbovat lastno hišo, pa IMO ne rabiš. Oz. rabiš, samo nobeden ne bo težil, če nimaš.

Štrom se ne bi prodajal v javno omrežje - koliko elektrike pridobiš bi pokuril doma (torej ne vidim potrebe po kakšnih posebnih dovoljenjih in koncesijah)

So dve glavni varijanti:
- če je tok nestanoviten je potrebno delovanje preko baterij oz. akumulatorjev, ki služijo za buffer in hranjenje elektrike.
- Če je tok relativno stabilen, lahko generator direktno preko določenih elementov (ki blažijo manjša nihanja napetosti) spojiš na končne odjemalce.

Vsekakor bi se tukaj šlo samo za dopolnilo h navadnemu el. omrežju.
Recimo za gretje sanitarne/grelne vode (če se rezervoar te vode maksimalno ogreje, se višek elektrike odvaja drugam - če pa mlin proizvaja premalo toka, pa se rezervoar greje iz omrežja ali drug vir).

>> kar ne rabis, ostane za jezom ..

Tuki pa ti na vrat stopi državna birokracija, kjer ni praktične variante da bi dobil dovoljenje za zajezitev. Če mora o vsaki MHE odločat vlada in razpisat koncesijo potem je predvsem čudno da mamo sploh kakšno MHE. Oz. njihova maloštevilčnost je samoumevna. Birokratizacija do neba, ki zaduši 99,9999% idej. Skozi pridejo le tisti, ki se birokraciji uspejo izognit.

Predvsem me čudi, da se tudi veter ne smatra za javno dobro in država ne zahteva razpisa koncesije, ko si zmislim da bi si na streho namontiral veternico. Al pa sončno obsevanje, ko si omislim sončne kolektorje?

Predvsem me čudi, da se tudi veter ne smatra za javno dobro in država ne zahteva razpisa koncesije, ko si zmislim da bi si na streho namontiral veternico.

W1,

TAKOJ, ampak u istem momentu, ko bodo vetrne elektrarne toliko rentabilne (pa vprašanje, če sploh kdaj bodo), da zanje ne bo treba subvencij, bo dal cesar na veter koncesijo. Kaj si pa mislil?

Lej, dejmo nekaj razčistit: fokus tele teme je pridobivanje elektrike za osebno oskrbo, nobene prodaje v omrežje. Torej moči par 100 W do največ par kW. Če bom mogu državo fehtat da naj razpiše koncesijo za izgradnjo 200W veternice na strehi moje lastne hiše potem bo to definitivno zadnji žebelj v krsto mojega stalnega prebivališča na tej "sončni" strani Alp.

V luči tega me zanima načrt/opis/oris mikroHE na malem potoku na moji zemlji. Elektrika bo šla za dogrevanje vode (kadar sončni kolektorji ne bojo dost) in poganjanje kakšnega indukcijskega štedilnika. Ja, dvojna električna napeljava v hiši je že predvidena. Zato je 3kW "kratkotrajne" moči in kak kW stalne moči že totalen luksus.

Z poleni, ki ti jih meče zakonodaja pod noge, pa si boš lahko še pozimi kuril.

Dober dan vsem, jaz v tem trenutku obnavljam star mlin, zanima me ali ima kdo načrt oziroma literaturo o tem kako narediti elektrarno za hišo?
najlepša hvala za odgovore

Mlinska kolesa napram turbinam se ne pacajo z algami in zamasijo :)

Ne rabite bližnjega potoka.

A lahko kdo sliko/opis kaj je to nadlivni/podlivni mlin?:)

Pri tako poceni vodi, bi se stvar mogoče še splačala.

iz tvojih 500W dobiš 0,5kWh. Za HE je odkupna cena 0.06 EUR. V eni uri ti steče 3.6m³ vode, kar je s kanalščino nekej 3 EUR. Splača se mogoče, ja. Za Vo-Ka recimo...

Midva s frendom sva hotela predelati njihov star mali mlin in rudariti kriptovalute. :) Problem je bila kar velika investicija, za najin okus s prevelikim rizikom.

@2f4u, v tem primeru niti ne potrebujes baeterije, pac pokuris elektriko, ko je, ko je ni ne rudaris. Tudi dvomim, da potrebujes kaksno posebno dovoljenje. Sicer pa kdo te bo kaj vprasal. :)

2f4u je 16. apr 2018 ob 13:31 izjavil:

Oj družba; tole bo oživitev tele teme za nekaj mesecev. Sedaj par let naprej je tole zelo aktualno. Kakšno je stanje na trgu?

Ali kdo uporablja mikro elektrarno, vodni generator do nekje 4kW?

Voda + generator + hranjenje baterije - hiša, morda do 2 družini.
Imam tehnično rešitev in elektirčni motor; razmišljam o pripravi projekta za nekaj let... Sem v fazi optimizacije in SW.
Sedaj se ukvarjam tudi še z predpisi.

Pred nekaj leti, ko sem še malo sledil zadevam, so so mikro HE bolj kot ne opuščale. Država ponuja mizerne cene za energijo, vzdrževanje terja svoja sredstva, da do gradbenega dovoljenja prideš, je pa skoraj nemogoče. Zna biti, da bo čez 20 let enako veljalo za fotovoltaike, ko se evforija poleže...

Aha: vrtina -> turbina -> akumulator, če prav razumem. Zanimivo.
Velika investicija, mizeren donos. Kaj boš naredil z odtečeno vodo? Kanalizacija? Težka bo.

Za vikendico napajat mogoče. Če bi ti uspelo zadevo naredit dovolj majhno in lahko, da bi jo lahko vozil na električnem gorskem kolesu in ga potem filal sredi triglavskega narodnega parka? Samo težko bi naredil takšno izvedbo.

Nisem še poskusil, ampak električna kolesa se mi zdijo zmaga za day to day aktivnosti v urbanem in semi-urbanem okolju.