denar v elektronski obliki

saj mora. Ne pa v obliki, Janez Kranjski ima na računu 500€ in v banki zanj obstaja predal kjer so bankovci za 500€.

Kje pa potem leži, če ne v banki.

Saj bi bila lahko neka količina denarja "fiktivna", saj je vedno precej denarja kroži samo z enega računa na drugega.

Preberi si, kaj pomeni likvidnost.

Dnar je, vendar kroži okoli...
Tisti ki ima na banki recimo 2 miljona € in jih varčuje za nakup bureka, jih dejansko nima tam v kovčku zapakirane. Verjetno so porazdeljeni med tiste ki smo v minusu

Predenj pride firma B na svojo banko po svoj denar, se mora naročiti v naprej, da oni ta denar pripravijo.

Zakaj neki legalnega bi kdorkoli potreboval miljone evrov v fizični obliki?

Jaja, še to. Nevem kje sem že prebral, da je v obtoku le 8% denarja v fizični obliki.

krneki:
1) odkupnina za ugrabitve
2) obisk luksuznega kluba golih žensk
3) nakup vile (bolje rečeno vasi) v neki zakotni državi ob/na morju
4) 5% gotovinski popust pri nakupu Bugatti Veyrona

Banka Slovenije določa količino obveznih rezerv poslovne banke. Obstaja formula, po kateri se jih izračunava, a sem jo od svojega zadnjega izpita makroekonomske narave žal že pozabil.

Poslovna banka mora imeti le toliko "papirnatega kritja" kolikor znašajo s strani BS predpisane obvezne rezerve. Ves ostali "papirnat" denar lahko poslovna banka porabi za izdajanje kreditov, investicije na finančnih trgih... Pravzaprav bi poslovna banka pljuvala v lastno skledo (in skledo svojih delničarjev), če bi v svojih trezorjih imela bistveno več denarja, kot znašajo obvezne rezerve plus tista količina, ki jo banka potrebuje za nemoteno vsakodnevno poslovanje.

In ja, banka lahko izdaja "fiktivni", elektronski denar. Le da se ta šteje v celotno "maso" izdanega denarja, zato mora paziti, da hkrati z izdajanjem "fiktivnega denarja" povečuje tudi obvezne rezerve.

Žal ne razumem, kaj misliš z vprašanjem

Kako pa banka da v obtok več denarja oz. ga vzame iz obtoka?

Dajanje (tiskanje) novega enarja v obtok je naloga centralne banke. S tem lahko pospešuje oz. zavira razvoj gospodarstva in rast oz. nižanje inflacije. Več denarja - večja gospodarska rast - večja inflacija; manja denarja - manjša gospodarska rast - nižja inflacija. To vlogo je imela slovenska centralna banka pri nas, ko smo še imeli tolarje, sedaj ima to vlogo evropska centralna banka.

Dejansko je res, če bi se vsi komitenti odločli, da dvignejo denar iz računov iz vezav, da bi se celoten sistem porušil. Ampak je minimalna možnost, da se to zgodi. (mogoče ob kakšnem ogromnem svetovnem problemu nepredstavljivih razsežnosti).

No, vprašanje je čisto OK in legitimno ter zanima tudi mene.

Za kakšno dilemo gre: Pred iznajdbo elektronskega denarja in elektronskega poslovanja je bila v obtoku pač neka konkretna količina denarja (ki je bila, poenostavljeno rečeno, vezana na zlate rezerve neke države). Če je država izdala 1G enot denarja, in je vsak izmed npr. milijona ljudi imel v štunfu povprečno 100 enot denarja, pa vsako izmed 10.000 podjetij povprečno po 10.000 enot denarja, so npr. banke in država še vedno imele v rokah razliko 1G - (milijon * 100 + 1.000 * 10.000 = 200.000.000 enot) = 800 M enot. Ta denar je fizično obstajal oz. je imel neko realno vrednost, ki je bila odvisna od količine denarja v obtoku.

Če ti je delodajalec denar v kešu izplačal, se je njemu kupček denarja fizično zmanjšal. Če si dvignil denar v banki, se je banki kupček dejansko zmanjšal. Če si dvignil ob osmih zjutraj denar na eni banki, potem pa na iskrem vrancu odjahal v drugo mesto in na podružnici dvignil denar še enkrat (ni elektronskega poslovanja, podružnica ne ve, da si že dvignil!), se je tebi kupček povečal dvakratno, banka pa je bila na izgubi oz. si jo oropal. Fizično je imela manj denarja! V državi je obstajala neka končna količina fizičnega denarja.

Ko pa uvedeš elektronski denar (oz. že prej druge oblike, npr. zadolžnice ipd.), pa zadeva za laika postane nekoliko zamegljena. Plačujemo z elektronskimi transakcijami oz. virtualnimi krediti, ki dejansko sploh ne obstajajo. Meni se zabeleži minus, tebi plus.

Kako sploh pride do tega? Ko se je neka država z 1G enotami denarja odločila, da bo nekaj tega denarja v elektronski obliki, ali se je ta denar uničil, ali ga Centralna banka uskladišči? Kako sploh pride do tega prehoda? A to pride kot logičen korak naprej od poslovanja z drugimi vrednostnimi papirji? Npr, ukinemo čeke, ki so itak že virtualen denar, in firma zdaj ne gre več unovčevat čeka, pač pa mu banka enostavno preknjiži znesek, ki sem ga plačal s kartico?

Če bi iz nekega razloga vsi navalili na banke in dvigovali svoj virtualni denar, ali bi banke sploh lahko vsega izplačale z gotovino? Jasno, denar bi bilo treba naročiti in nanj čakat, ampak - ali ga je sploh dovolj natisnjenega, da bi vsi prišli do njega?