Podatek vs. Informacija

Zanimivo, na wikipedii v diskusiji članka "Data" pa nekdo trdi, da je zadeva pomembna samo za znanstvenike in ne za "preostali svet". Glih kontra thomasu.

Cut the crap, samo informacija bo dovolj

Ampak, zakaj potem tudi ti osebno uporabljaš izraz "data" ? Reči vedno informacija, pa bo mir. Nobene zmede, če misliš, da jo ta dva pojma povzročata.

No, pobrisali so moj prispevek, čeprav je za tiste, ki so znali iz podatkov v njem prebrat informacijo, morda le zanimiv. Ne morem trditi, da so imeli biti v njem tudi dejansko uporabno vrednost.

Še en lep rek na to temo:

Data is not information; information is not knowledge; knowledge is not wisdom!

> Podatek je lahko tudi kamen, ki leži sredi travnika.

Tu je celo ogromno enih bitov informacije. Čez palec rečeno, 10³⁰⁺ bitov.

Vedno so tako ogomne količine podatkov, kadar se srečamo z makroskopskimi telesi v naravi.

Informacija (ali kar je isto, podatek), da je danes opoldne tisti kamen tehtal manj kot kilogram, je samo digest iz tiste salamensko velike količine bitov informacije. Tako kot je senca ki jo meče, le digest. Projekcija, če hočete.

Seveda, informacija (ma "podatek" je preveč scrkljana beseda!), ki se pretaka pri procesiranju z makroskopskimi telesi je ogromna. Naše projekcije so blede sence, kar se tiče količine. The governing law je pa entropijski zakon.

Informacija in entropija je ista reč, besedo "podatek" pa jaz prepuščam zgodovini, ali pa jo iz afnanja celo uporabim kdaj. Kakor naprimer "ljubo Solnce lepo sije zunaj." Če bi pa uporabil besedo "Solnce" pri znanstveni debati ... je pa mau odveč to.

Kako si jaz tadva pojma razlagam:

Informacija je zame tisti podatek s katerim si (lahko) ustvarim neko dodano vrednost (denar, zadovoljstvo, ugled...).
Podatek je pa vse ostalo, kar leti mimo mene, ne da bi jaz imel od njega kakršnekoli koristi/slabosti. Lahko tudi, da sem sam mislil da je nekaj podatek, pozneje pa ugotovil, da je v resnici celo bila informacija, ki sem jo pa zamudil, spregledal - kar se pogosto pojavlja v današnji poplavi podatkov.

P.s. bolj EF razlaga

Ker dosledno ignoriram vremenske napovedi in nikoli ne jemljem marele s seboj, je vremenska prognoza da bo dež, zame samo podatek? Za mimoidoče z dežnikom v roki pa je informacija?

Give me a break with this crap!

>Ker dosledno ignoriram vremenske napovedi in nikoli ne jemljem marele s seboj, je vremenska prognoza da bo dež, zame samo podatek? Za mimoidoče z dežnikom v roki pa je informacija?

Ker ignoriraš vremenske napovedi, iz tega vira torej ne moreš izvedeti ali bo deževalo ali ne bo.
Drugače povedano, to pomeni, da nisi informiran.
V eter posredovani vremenski podatki za tebe ne predstavljajo informacije, saj te ne informirajo.

Informacija sama po sebi ne obstaja.
Informacija lahko obstaja le v kontekstu "trojice" - izvora, sprejemnika in kanala po katerem podatki potujejo.


Informacija tudi ni isto kot entropija.
Da ne bi zašli v teoretične podrobnosti, naj navedem le tole anekdoto:

"The story goes that Shannon didn't know what to call his measure so he asked von Neumann, who said `You should call it entropy ... [since] ... no one knows what entropy really is, so in a debate you will always have the advantage"

IMO v znanstvene namene locevanje med podatkom-informacijo ni potrebno (vsaj jaz ne najdem primera kjer bi nujno rabili locevanje), je pa ironicno da se distinkcija poucuje na naravoslovnih in tehnicnih fakultetah

Ampak za nekoga ki ima za obdelovat ogromne mase podatkov in iz njih generirat nove podatke (ki jim zavoljo praktinosti rece "informacije" namesto "podatki"), se pa to ze splaca. Ce ne drugega prispara vsaj kaksno prerekanje s sodelvci. Se pa pojavi problem pri vsaki nadaljni stopnji obdelave pravkar dobljenih informacij, ker vse informacije dobljene iz prvih informacij so se vedno informacije, razen ce ne klasificiramo prve informacije v podatek (in zavrzemo izhodni podatek ce operiramo le na prvi informaciji) in tako dobimo eno samo novo informacijo. Dokler se ne spravimo delat se ene operacije na tej informaciji oz. ji damo nek prakticen pomen, in spet dobimo novo informacijo. Pa imamo spet dve informaciji, razen ce prve spet ne degradiramo v podtaek in novi recemo informacija in je tako spet ena sama. Razen ce ne naredimo novih zakljuckov na podlagi te nove informacije......

Mnogokrat se je potrebno odreči nekaterih iluzij, če hočemo nekaj razumeti.

Iluzije, ki bi se ji IMO moral vsak odreči, če bi hotel razumeti tole so:

- da je informacija kaj drugega kot entropija

- da je pridobivanje informacije kaj drugega, kot byproduct v fizikalnem procesu, kjer se entropija poveča enormno, v primeri z morda "pridobljeno" informacijo

- da sploh kdajkoli kdorkoli pogrunta nekaj novega, v informacijskem smislu. Treba je vedeti, da je že vse bilo tam.

> Kako sta potem lahko entropija in informacija eno in isto

Hja, to _je_ eno in isto po definiciji. Logaritem iz števila mikrostanj za dano makrostanje. Entropija makrostanja je v plinu ali v bitnem nizu torej logaritem števila mikrostanj, ki vsa sestavljajo to makrostanje.

Večja je entropija bitnega niza, več informacije je zakodirane notri. Bolj so prešprudlani C12 in C13 atomi v diamantu, večja je njihova entropija, več informacije lahko vsebuje, več mp3, jpeg, txt-jev zapečenih notri.

This may seem counterintuitive at first, but Shannon noted that a random, disordered sentence, which has high entropy, contains a lot of information. In contrast, a patterned, structured sentence, which has low entropy, contains only a little information.

Link.

Takle morte vedet, anede.

Well, Boltzmann, Shannon and others figured out how entropy and information are related, and formula is pretty simple: one nit of information equals 1.3808 x 10-23 joules per kelvin of entropy. This number is called Boltzmann's constant.

Link.

one nit of information equals 1.3808 x 10-23 joules per kelvin of entropy

A si zdej zadovoljen?

(And cut the crap out! To so pa uni bluzi iz naslova teme, in tudi jokec v končnem komentarju une marjance, iz prejšnjega linka.)

Tamle gor ti piše, da je en nit informacije toliko in toliko J/K entropije.

Danes je tako uradno in stara jajca kar odpišimo! Sploh razne jokce in zaklinjanja.

Pa ne predvsem zato, ker je "uradno", ampak ker je dosti bolj smiselno od old fashione crapa, pa če ta še tako lepo "domače in domačijsko" zveni. Pa če se razni prfoxi po SLO katedrah še tako pridušajo.

Ne vem no, John Baez s člankom ki sem ga linkal, je gotovo boljši vir od 20 ali 30 let zaspalih profesorjev. Čeprav so številčno morda v večini, kar je pa nepomembno.

Entropija in informacija sta v navedeni relaciji.

Lahko pa "stara garda" trobi(te) svoje, mi je čisto vseeno.

Nam je profesorica pri slovenščini v gimnaziji povedala tole razliko med podatkom in informacijo. Recimo da hruska stane 15 SIT. Če to nekomu povemo in on to že ve, je to zanj podatek, če pa tega še ni vedel, pa je zanj to informacijo.

Torej, če nam nekaj pove nekaj novega, je to za nas informacija, če nam pa tisto nič ne pove, pa je to ''zgolj'' podatek.

Koliko pa je to smiselno, je pa drugo.

Za predstavo. Podatki in informaciji v hierarhiji.



Vir: prof. dr. J. Bešter (predstojnik laboratorija za telekomunikacije)

Tole med podatki in informacijo, je tak kot se najprej ucis dve vrsti integralov, potem se pa izpelje da gre to za en integral.

Pac za moneyhandlerje je lazje razmetavat razliko med podatki in informacijo, kot kontrirat sprejetim dogovorom o tej razliki. Prodajaš seveda subjektivno dobre izdelke, zato uporabljaš subjektivno poimenovanje date.

Generalno gledano pa imho ni razlike...je vse preveč primerov ko ta ločitev pogori.

To so skurjenci, na tak način maš skoz polno informacij pa jih nisi sposoben optimalno obdelat, kaj ti pomaga če vse veš pa nič ne veš.

Ja, nikjer pa ne piše kako zelo uspešen je. Kje je meja? Meja je tam ko se ti zmeša, ko odpoveš ali pride do česar podobnega. In glede na vso to obsedenost od informacij Miha verjetno ni sposoben niti med vožnjo za dalj časa umakniti pogled iz telefona, kar je lahko v nekem trenutku usodno, pa je to en čisto banalen primer.

kr1ženska je 15. apr 2012 ob 23:55 izjavil:

Informacijski džanki je torej tisti, ki je okupiran s tem, da sprejema in/ali posreduje informacije, njegova obsedenost s komuniciranjem pa kaže na odvisnost. Odvisnost od informacij je običajno neločljivo povezana z uporabo računalnika/interneta.

Psevdo ADD (attention deficit disorder oziroma motnja pozornosti) pomeni, da oseba nima klasične motnje pozornosti, so pa zanjo značilni podobni simptomi. Oseba je zaradi vpliva tehnologije in hitrosti sodobnega načina življenja razvila krajši obseg pozornosti. Težave pa se kažejo marsikje. Informacijski džankiji postanejo ob dolgoročnih projektih frustrirani, zaradi potrebe po konstantnem pritoku informacij so pod vplivom stresa in dejansko fizično hrepenijo po vedno novih in novih stimulacijah.

ali bi za geeke lahko rekli, da so informacijski džankiji?
Ne vem zakaj imam občutek, da je tale čalnek pisan na kožo marsi komu na temlem forumu...

http://www.questionwritertracker.com/qu...

Moj rezultat je 17 :D Avtisti zadanejo 21-krat, normalni ljudje pa 26-krat :D.

Ja madonca! Pravkar sem izvedela, da sem avtistična 20 obrazov
Na drugem testu pa... ne povem, k nima veze s temo.

Sploh pa, IceIceBaby v temi Pametnejši si izjavil:

IQ testi merijo precej ozek spekter človekove sposobnosti. Pač, ena od neštetih lastnosti, ki vplivajo na uspeh posameznika.

Da se vrnemo malo nazaj, ali bi za geeke lahko rekli, da so informacijski džankiji?

Nekje sem enkrat prebral zanimivo teorijo glede tega v zvezi s fotografijo.
Sam sebe slikas in razvijes fotko.
Fotka je informacija; kako si izgledal, ko si se slikal, pa podatek. Ce sliko zazges, izgubis informacijo, podatek kako si zgledal pa se zmeraj
obstaja (ceprav le v tvojem spominu)

S faksa se spomnim definicije, ki pravi, da je informacija podatek z uporabno vrednostjo.
Torej današnja temperatura v Londonu je zame podatek, današnja temperatura v Ljubljani pa informacija, ker se bom na podlagi tega ustrezno oblekel.