» »

Dirkalni avtomobili in downforce

Dirkalni avtomobili in downforce

«
1
2

Niccodemi ::

Zanima me, zakaj konstruktorji dirkalnih avtomobilov težijo k temu, da bi bili le-ti čim lažji, na drugi strani pa želijo imeti čim večjo silo downforce (ta pri zadostni hitrosti "poveča težo" avta tudi do štirikrat). Zaradi downforca so ti avti sposobni speljati ovinke pri višjih hitrostih, ampak a ne bi iste stvari dosegli, že če jim bi povečali maso (na primer namesto karbonskega ohišja bi uporabili železnega).

hvala za odgovore

Loki ::

hitrejsi pospeski od 0, ko ni downforca veliko, boljse zaviranje (inercialne mase niso velike)
downforce se verjetno da "stelat" prek polozaja spojlerja (nagib)
I left my wallet in El Segundo

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Loki ()

Raw ::

na kratko: zgubis pospesk, zveca se zaviralna pot, pa v ovinku te ne prtiska samo dol ampak tudi v stran...

(edit me je prehitu, btw, downforce dinamicno spreminja 'tezo' avta.)
I am what I am and I do what I can

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Raw ()

Niccodemi ::

Loki

Dirkalniki F1 bi dosegli pri nižjih hitrostih večje hitrosti z večjo maso (kot jo imajo trenutno), saj zaradi premajhne teže ne morejo prenesti vse moči motorja na cesto. Zaviranje ni odvisno od mase vozila (avto in tovornjak imata enaki zavorni poti).

Raw

Enako kot Loki, masa vozila te v ovinku nič ne pritiska v stran (maksimalna hitrost v ovinku je odvisna le od g, radija ovinka, koeficienta trenja v bočni smeri in downforca). Tako da je po mojem mišljenju le tu prednost le-tega pred povečanjem mase vozila.

sidd ::

@Niccodemi: popravi svoj post, predno se spravi kak pravi fizik nate.

Najbolje je da je avto čim lažji ( pri F1 so celo delali al še delajo votle gredi v motorjih!!!). Vsak gram se pozna! Če motor ne raznese oz bi še zdržal nevem, 5 krogov, je predimenzioniran. Torej ga še bolj optimirajo, zmanjšajo dimenzije, MASO! Včasih se uštejejo, pa kak motor raznese med vožnjo. Upsi :D . Torej že kemčka pamet ti pravi, da lažji je avto, hitreje bo pospeševal (kar je zelo važno), hitreje se bo ustavil. Nevem od kot tebi, da imasta tovornjak pa avtomobil enako zavorno pot. Kaj pa tistile specialni tovornjaki v Avstraliji ko rabimo 1 km al koliko že da se ustavijo? Ne kumarc prodajat, lepo prosim.
Downforce pa so kratkomalo omejili pri formuli z pravili. V prejšnjem stoletju so tole pogruntali, in z dodatnimi zapahi oz. zavesicami ustvarili pravi tunel pod formulo, da je že blo zaskrbljujajoče(ampak iz inženirskega stališča gledano genialno). In vsaka odvečna masa te ovira pri dirkalni vožnji. Tudi v ovinek, pa vrjemi al ne. Downforce pa ti lahko dinamično uravnavaš, kot se to tud dela. Ko jo rabiš, jo lahko imaš veliko, ko ne pa jo lahko zmanjšaš. Zelo dobra zadevica. Podobno kot da bi letalsko krilo okoli obrnil.
No, pa še enkrat, editiraj post da se nena kak zagrizneš na tebe spravi ;)

lp


edit: ah, prepozno, so morski psi že zavohali kri :D
no idea for signature
signed
I

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: sidd ()

gzibret ::

Sem počistil temo enovrstičnic. Posti v stilu "nimaš pojma" ali pa "pejt si prebrat kako knjigo" niso debata! Vsaj konstruktivna ne.
Vse je za neki dobr!

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: gzibret ()

miko 55 ::

v f1 je vse skupaj obrnjeno na glavo če gledamo letalsko krilo. preberi si kaj tule pišejo. vak novi delček formule je opisan in razložen kako in kaj. če boš pride boš našel celo pravilnik, za katerega pravijo da, je v bistvu knjiga prepovedi, saj je notri napisano le kaj ne smeš in ne kaj smeš:))
LP
2 GOOD 2 B 4GOT10
NAJPREPROSTEJŠA RAZLAGA JE NAJVERJETNEJŠA

IceIceBaby ::

Dirkalniki F1 bi dosegli pri nižjih hitrostih večje hitrosti z večjo maso (kot jo imajo trenutno), saj zaradi premajhne teže ne morejo prenesti vse moči motorja na cesto. Zaviranje ni odvisno od mase vozila (avto in tovornjak imata enaki zavorni poti).


Mi lahko razložiš kako si prišel do tega ? Resno me zanima. Vem sicer, da nimaš prav, ampak ne znam čisto dobro razložit zakaj ne :)

Glede zaviranja je pomoje problem v kinetični energiji. Telo z večjo energijo rabi večje zavore, da se ustavi (manjši zavorni diski se recimo zelo hitro pregrejejo). Večji diski pomenijo večjo težo. Problem je nevzmetena teža (teža kolesa), ki precej "zmanjša" zmogljivosti motorja predvsem pa spreminjanje smeri avtomobila.

Za med ovinke je teža problematična ker spet avto težko spreminja smer (težji avto bolj vztrajno drži smer) kar je seveda zelo slabo za dirkalnik. Poleg tega se z večjo težo povečajo obremenitve na gume. Poleg večje obrabe se gume tudi bolj zvijajo v ovinkih kar je spet slabo, saj dirkač nima toliko kontrole nad avtom.

BigWhale ::

> Zaviranje ni odvisno od mase vozila (avto in tovornjak imata enaki
> zavorni poti).

Res ne? Zakaj se pa potem vlak, ki gre kakih 60km/h tako dolgo ustavlja? Pa ne, da zaradi zeleznih koles? ;)

Luka Percic ::

Nima ročne.

Niccodemi ::

Logično sicer ni, ampak v teoriji je pravilno. Tu sta dva linka, kjer je podrobneje razloženo:

http://www.eng-tips.com/viewthread.cfm?...

http://mathforum.org/library/drmath/vie...

sidd ::

@Niccodemi: resnično prijateljski nasvet: ne serji več s takimi no! Sem samo preletel pa opazil da je samo upošteval vpliv večje teže na povečanje trenja kao. Kaj pa ko ima vsaka masa svojo vztrajnost in tako dalje? Zato pa je tu priročen downforce ;) .

Pa te svoje linke kr zbriši iz bookmarkov, bo bolše.

lp
no idea for signature
signed
I

Loki ::

e motor ne raznese oz bi še zdržal nevem, 5 krogov, je predimenzioniran. Torej ga še bolj optimirajo, zmanjšajo dimenzije, MASO!

ne pretiravaj. res je, da votle gredi niso "nic posebnega" (imajo jih tudi vojaska vozila - hummer, patria, .... - polosi, da lahko zagotavljajo zrak v predrti pnevmatiki); samo TAKO natancno pa ne mores optimirat, ker moras upostevati se kaksen nepredviden vpliv.
pa masa tam sploh ni tako pomembna, ker imajo itak omejeno min. maso, je pa dobro imeti lahek dirkalnik, da lahko razporedis obtezbe kot zelis (na najbolj kriticnih delih).
I left my wallet in El Segundo

krneki0001 ::

Da bi imel hummer pogonsko gred votlo pas prvič slišim. Polosovine ja, in imajo potem možnost polnjenja pnevmatik in nadzor iz kabine, da bi pa pogonske gredi imeli votle pa prvič slišim.

mondxxi ::

Niccodemi
Tudi jaz sem bil svoje čase prepričan v to, da bi bilo bolje, da bi bil dirkalnik težji.
Na to sem se spomnil, ko si omenjal železo namesto karbona.
Žal pa v tistih časih še ni bilo takih forumov in sem svoje prepričanje preizkusil v praksi.
Model avtomobilčka na daljinsko vodenje sem obtežil. Na spodnjo stran osnovne (plastične) plošče sem privijačil še dodatno aluminjasto in s tem povečal maso vozila za približno eno tretjino.
Svetujem ti, da kaj podobnega storiš tudi sam doma in se na lastne izkušnje prepričaš o (ne)pravilnosti tvojih trditev.

Poročaj o ugotovitvah

lpmondxxi

Daedalus ::

pa masa tam sploh ni tako pomembna, ker imajo itak omejeno min. maso, je pa dobro imeti lahek dirkalnik, da lahko razporedis obtezbe kot zelis (na najbolj kriticnih delih).


Lih zato je masa dirkalnika še kako pomembna. Manjša masa - več balasta, da dosežeš minimalno predpisano maso. Več balasta - več možnosti za uravnoteževanje dirkalnika s premikanjem balasta po njem. Brez balasta bi mel F1 dirkalnik precej manj kot pol tone, IIRC.

O trditvi, da gre desettonski tovornjak v ovinek boljš od tone težkega osebnega avta, pa niti ne bi kaj razpravljal. Ker je očitno zgrešena na celi črti.
Man is condemned to be free; because once thrown into the world,
he is responsible for everything he does.
[J.P.Sartre]

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Daedalus ()

WarpedGone ::

Zanima me, zakaj konstruktorji dirkalnih avtomobilov težijo k temu, da bi bili le-ti čim lažji, na drugi strani pa želijo imeti čim večjo silo downforce (ta pri zadostni hitrosti "poveča težo" avta tudi do štirikrat). Zaradi downforca so ti avti sposobni speljati ovinke pri višjih hitrostih, ampak a ne bi iste stvari dosegli, že če jim bi povečali maso (na primer namesto karbonskega ohišja bi uporabili železnega).


;((

Sm bil najprej tiho, ker sem bil prepričan, da se bo oglasil nekdo, ki ma malo bolj pospravljene fizikalne pojme od mene. Pa je večina odgovorov en sam bluz. Kje je moderator, ko se ga potrebuje?

Odgovor:

Ko se zapelješ v ovinek, te začne ven vlečt centripentalna sila, v ovinek te vleče pa trenje. Hitreje ko greš, večja je centripentalna sila in večje mora bit trenje, da ti uspe zvozit. Ker pa ima trenje svojo maksimalno vrednost predno 'spusti', je takoj omejeta tut tvoja največja hitrost, da še zvoziš ovinek.

Če povečaš svojo maso, si povečal trenje, vendar si hrkati povečal tut centripentalno silo, kar pomeni da tvoja max hitrost ostane ista.

Če povečaš downforce, si povečal trenje, centripentalna sila pa ostane ista. Torej greš lahko hitreje, da se centripentalna sila izenači z novo višjo silo trenja.

Tole drži v prvem približku. Dejansko je v igri lepenje, trenje ni povsem konstantno etc.
Zbogom in hvala za vse ribe

krneki0001 ::

Ali nimajo gume na tla silo lepenja, trenje pa je bolj "stranski" produkt in segreva gume, kar pa povečuje lepenje gume na tla do neke mere, ko pa se pregreje pa se začne zmanjševati lepenje(gume začnejo drseti po asfaltu). In bolj ko je sila lepenja na tla večja, večjo centripetalno silo lahko permaguješ v ovinkih.

Zgodovina sprememb…

WarpedGone ::

Ja, to so detajli, ki so v igri, ko začneš stvar podrobno študirat. First things first.
Zbogom in hvala za vse ribe

gzibret ::

> Kje je moderator, ko se ga potrebuje?

Hja, jaz nisem ravno vrhovni razsodnik resnice :D

No, pa če že ravno želite......

Na avto v ovinku delujejo sledeče sile:

- centripetalna sila: premo soodvisna od mase avtomobila, premosoodvisna od kvadrata hitrosti avtomobila, obratno sorazmerna s polerom kroženja (Fc α m, v^2, 1/r)
- sila lepenja (zaželjeno) - premosorazmerna z maso avtomobila (Fl α m) + gume, cesta.....

Sila trenja je pri vožnji v ovinek nezaželjena, ker pol pomeni, da nas iz ovinka že nosi ven oz. da smo peljali prehitro.

Če avto pelje v ovinek sta obe sili izenačeni, torej

Fc=Fl
m*v^2*1/r α m

Iz tega sledi, da je kvadrat hitrosti premosorazmeren s polmerom ovinka. Masa se pokrajša. Teoretično je vseeno, ali na enaki cesti z enakimi gumami v ovinek pripelje fičo, tovornjak ali pa tramvaj (seveda je tu vprašanje težišča in podobnih zadev, samo to je že malo prezakomplicirano).

Kaj pa je downforce. To pa je sila, ki umetno povečuje maso avtomobila, ampak ne na način, da bi mu dodali še neko utež, ampak na način, kot je to storjeno pri letalih s tem, da pri avtomobilih ta sila potiska navzdol, pri letalu pa navzgor. V tem primeru mase ne moremo pokrajšat, saj masa na desni strani emačbe ni več ista, kot masa na levi strani enečbe, kjer se le-ta ustrezno poveča za tisti "downforce". Na takšen način so dosegli, da se enak ovinek lahko prevozi z večjo hitrostjo.

Kaj pa se zgodi, če v ovinek pripeljemo prehitro (brez tistega downforca)? Glede na enačbo: r_ovinka α v^2 bo avto pač poiskali tisti polmer ovinka, ki ustreza zahtevi enačbe, torej večja hitrost, večji polmer ovinka. To je tudi vzrok, da nas vedno vleče ven, kar pomeni, da je dovoljen tisti ovinek, ki ima večji radij.

Simpl ko pasulj :D
Vse je za neki dobr!

SleepLess ::

gzibret ali nisi ti morda vsega skupaj malo preveč poenostavil? Mislim, da ne mores trditi, da je vseeno če bi v ovinek pripeljal tovornjak ali avto ali tramvaj. Vem, da si poskusal razloziti na teh enacbah, ampak vseeno bi lahko dodal, da je stvar seveda tudi zelo odvisna od tezisca, velikosti koles, kakovosti in materiala gume, kakovosti in materiala ceste,... Ne razumi me napacno se strinjam stabo, ampak vcasih je treba dodati taksne stvari, da pol ne pride kak model in trdi, da se tovornjak in avto ob zaviranju vstavita na enakem mestu :)

Modri dirkač ::

gzibret, kako lahko kaj takšnega sploh upaš napisat, ko pa so že prej vse razložil?:\
Everybody lies!

Zgodovina sprememb…

darkolord ::

- sila lepenja (zaželjeno)

bolj nujno kot zaželjeno :D

Modri dirkač ::

Potem se res sprašujem zakaj formula 1 (enak avto, enake gume, enak asfalt) s polnim tankom ne more tako hitro peljat skozi ovinek kot s praznim.

Kakšne buče tle prodajate...
Everybody lies!

krneki0001 ::

Malo na prst in na hitro, ampak mislim da pokaže pravo sliko vsega. Zanemaril sem obilo stvari in pustil najvažnejše.

Če bi imel tovornjak (v procentualnem smislu) enako površino gum na tleh, kot osebni avto, ter bi bile te gume iz istega materiala in bi imele iste lastnosti, bi se lahko ustavila oba na istem mestu.
Recimo avto je težak tono, ima pa površino 15cm x 15cm X 4gume na tleh, tovornjak je težak 20 ton ima pa samo 20x20cm x 6 gum, poleg tega jih ima večina nalite gume, ki pa imajo mnogo slabše lastnosti od nenalitih. Avto ima koeficient površina/teža na tleh 0.9, tovornjak pa v tem primeru 0.12 - torej je razlika očitna.

Torej bi tak tovornjak rabil za 90% večjo površino gume na tleh, da bi lahko ustavljal enako hitro kot avto.

jype ::

Drifterji se kar na trenje zanašajo :)

Modri dirkač ::

Ampak tukaj je govora o istem avtu, istih gumah, istem asfaltu.

Edina spremenljivka je masa.
Everybody lies!

gzibret ::

Sleeples>gzibret ali nisi ti morda vsega skupaj malo preveč poenostavil?

Ja, zelo sem poenostavil. Na raven srednješolske fizike. Seveda je faktorjev ogromno. Če hočemo, lahko gremo računat tudi vlažnost zraka in zračni pritisk na dan dirke. Pa količino peloda v zraku, mikrogrbine na asfaltu........ Samo pol nikamor ne pridemo. Sem poenostavil prosto po occamu. V mojih zgornjih enačbah je IMO zajeto vsaj ene 70% pojava.

> Edina spremenljivka je masa.

In ravno to hočem dopovedat. Da masa NI spremenljivka.
Vse je za neki dobr!

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: gzibret ()

Modri dirkač ::

Mogoče ne v tvojem "teoretičnem svetu" ampak tukaj se gre za real life formula1 dirkalnik in tam je pač tako.
Everybody lies!

gzibret ::

Masa je spremenljivka zgolj pri POSPEŠKIH, ne pa pri vožnjah v ovinke.

Torej manjša masa - večji in boljši pospeški
večji downforce - boljši oprijem s cestiščem pri večjih hitrostih, hitrejša vožnja v ovinke
Vse je za neki dobr!

mondxxi ::

Zakaj je potrebno toliko teorije, če je dovolj en sam poskus.? Pa bo vse jasno.
Jaz mislim, da se bo avtor tele teme skozi poskus še največ naučil.
lpmondxxi

kupola ::

gzibret

Masa je spremenljivka zgolj pri POSPEŠKIH


saj je pri pospeških podobno kot v ovinku - masa ni spremenljivka

Fc=a*m ... pospešek, nastopa na gumi, ki deluje na cesto
Fl = m * kl ... sila lepenja, največja sila da guma ne zdrsne

Fc = Fl -> masa ni spremenljivka

Vprašanje je kar zanimivo - kje nastane ta razlika, da se vsi odločajo za lažje avtomobile?

gzibret ::

Ja, kupola, maš prav :8)
Vse je za neki dobr!

dzinks63 ::

:))
Kar daj si v avto naloži štiri debele po sto kil. Pa boš videl kje je razlika. A potegne enako hitro in počaka z enako zavorno razdaljo , pa tud isti ovinek neboš zvozil z enako hitrostjo. Tu ni treba bit preveč pameten.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: dzinks63 ()

kupola ::

Kolikor razumem odprtje te teme, je bistvo v vprašanju "zakaj".

gzibret je zelo dobro razložil zakaj je v ovinku boljši lažji bolid F1.

Kaj pa na štartu?
Upoštevaj, da ima F1 na samem startu viška moči in vozniki pospešujejo z izkoriščanjem le dela razpoložljive moči. Bolid, ki ima poln rezervoar ima še vedno veliko neizkoriščene motorske moči.

Torej imamo dva bolida. Eden ima poln rezervoar drugi skoraj prazen rezervoar. Kateri je hitrejši na štartu?
Možni odgovori so:
a) hitrejši je 1. (težji),
b) hitrejši je 2. (lažji),
c) oba sta enako hitra.

Vprašanje pa se glasi "Zakaj tako?". Zakaj ne drugačen odgovor?

dzinks63 ::

:)) Če bi hotel , da težja formula z viškom KM na štartu enako ali še bolj potegne, kot lažja , bi pač morala več moči spraviti na cesto , rabila bi več stika z podlago ,torej širše gume, kar pa je v F1 prepovedano, zato je z polnim rezevarjem pač počasnejša od tiste z praznim.

kupola ::

Zakaj bi rabila več stika s podlago (širše gume)?

Namreč sila podlage na F1 je:
Fl = m * g * kl (kl ... količnik lepenja)

Ta sila pospešuje F1 z :
F = m * a (= Fl)

Enačiš, okrajšaš in dobiš:
a = g * kl -> torej je pospešek F1 neodvisen od m in je odvisen le od lepnja (seveda pri pogoju, da imaš viška KM).

Ponavljam:
Imamo dva bolida. Eden ima poln rezervoar drugi skoraj prazen rezervoar. Kateri je hitrejši na štartu in zakaj?
Kje nastane ta razlika, da se vsi odločajo za lažje bolide? :D

xabre ::

Hitreje pospeši bolid s praznim tankom, ker je manj mase treba spravit v pogon, seveda ob predpostavki, da imata oba enak oprijem.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: xabre ()

dzinks63 ::

:)) Poglej si kake gume imajo dragsterji z enormno močjo in kako vso to moč spravijo na cesto. Saj nima 10t uteži privezane na zadek , ampak ima izjemne gume iz specialne mešanice, ki to omogočajo . Sam dragster je namreč izjemno lahek. Najvažnejše so gume. Če bi težja formula s polnim tankom imela take gume gor, bi odpihnila lažjo formulo z normalnimi gumami in praznim tankom.
Dragsterji

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: dzinks63 ()

WarpedGone ::

Vprašanje se da pokrajšat na "zakaj se lahko s širokimi gumami hitreje peljemo skozi enak ovinek kot z ozkimi"
Masa se pokrajša, kaj ostane?

Za pojasnit dejansko razliko ni več dost srednješolska fizika, kjer so koeficienti trenja konstantni, telesa pa točkasta.
Linearne enačbe dobijo prijatle z višjimi potencami, kjer krajšanje ne poje več vsega, poleg newtona, mamo še vrtilne količine in razne momente etc. Od tu potem izvirajo razlike, ki jih opažamo na cesti. Široke gume na suhi cesti, ozke gume na zasneženi cesti, profili, etc etc.

Ampak za prvi približek in osnovno razumevanje je gzibret povedal, kar je za povedat.
Zbogom in hvala za vse ribe

Urc ::

Ja dragsterji so zakon. Tukaj je zelo zanimiv posnetek s high speed kamero KLIK.:))

gzibret ::

Še ena osnovnošolska:

F=m*a (to sem mislil pri onem postu, kjer sem se posipal s pepelom).
Vse je za neki dobr!

BluPhenix ::

Torej imamo dva bolida. Eden ima poln rezervoar drugi skoraj prazen rezervoar. Kateri je hitrejši na štartu?

Glej štart je do neke mere pomemben, ampak štart je en. Ovinki se pa ponavljajo. Verjami tisto neizkoriščeno moč v štartu zelo zelo nadoknadijo tekom dirke.

Ampak nekateri so pa veliko fizike prespali. Tovornjak in avtomobil enako zavorno pot ... ja jaz z biciklom imam tudi enako ...
Podpisa ni več, ker so me poskušali asimilirati.

snow ::

F = m * a

Tukaj začnemo in lepo vidimo, da je pospešek pri štartu in zaviranje odvisno od mase. Seveda pri pospeševanju ne sme biti presežena sila lepenja.

Downforce ima vlogo v ovinku, ko z dodatno silo na podlago omogoča višjo hitrost skozi ovinek.

Široke gume/velike gume in povezava s koeficientom lepenja pa je kompleksna stvar. Dejansko ima velikost stične površine vpliv na koeficient lepenja. Se spomnim enega dobrega opisa, kako si ta efekt predstavljati. Kolo si lahko predstavljamo kot samolepilni trak zvit v krog. Vemo, da večja kot je površina samolepilnega traka v stiku z drugo površino, večjo silo potrebujemo, da stvar strgamo.


Zakaj pa masa igra vlogo pri hitrosti v ovinku, pa ne znam razložit...
Random mutation plus nonrandom cumulative natural selection - Richard Dawkins

darkolord ::

A ni tudi masa vsakega kolesa precej pomembna reč (pri tem, kako se vozilo drži ceste, pri hitrosti/pospeških ne - tam naj bi bilo pomembno velikost_kolesa/masa_kolesa or something)?

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: darkolord ()

Niccodemi ::

To je iz wikipedie:

The 2006 F1 cars have a power-to-weight ratio of 1,250 hp/tonne (930 W/kg). Theoretically this would allow the car to reach 100 km/h in less than 1 second. However the massive power cannot be converted to motion at low speeds due to traction loss, and the usual figure is 2 seconds to reach 100 km/h. After about 130 km/h traction loss is minimal due to the combined effect of the car moving faster and the downforce, hence the car continues accelerating at a very high rate.

Glede vpliva mase na zavorno pot pa tole:

3.2 The Effect of Train Mass

Stopping a train requires work. This work equals the change in the train's kinetic energy plus the change in its potential energy (change in height due to the gradient of
the track). The 'work' is the energy in decelerating the train over the
stopping distance, i.e. the product of the train's mass (m), the train's acceleration rate (a) (deceleration is negative acceleration) and the stopping distance (S).
The change in 'kinetic' energy relates to the change in the train's speed i.e. the difference of the speed at which deceleration began (U) and the 'at stop' speed i.e. 0.
The change in 'potential' energy relates to the change in height of the train's centre of mass due to the gradient of the track i.e. the difference in height at which deceleration began (hi) and the its height at the stopping point (h2).
Mathematically this can be expressed as:

m*(a)*S + V2*m*(U 2) + m*g*(hl-h2) = 0 (1),

where 'g' is the acceleration due to gravity and h2 > h~. Mass is common in all the terms in the equation, and therefore can be cancelled out. This suggests that mass
has no direct effect on the stopping distance. However, mass has an effect on the stopping distance as the location of the train's centre of mass varies with the mass
distribution. Mass also affects the deceleration rate of a particular item of rolling stock. For freight wagons, where the mass can vary from no load to full load, there are two levels of brake force used i.e. "empty" and "loaded". The design of the brake system is such that as the load increases, there is a point where the force changes from
"empty" to "loaded". For braking distance calculations the lowest deceleration rate is used to calculate the deceleration rate for the complete train.

darkolord ::

The 2006 F1 cars have a power-to-weight ratio of 1,250 hp/tonne (930 W/kg). Theoretically this would allow the car to reach 100 km/h in less than 1 second.

Sam... Pospešuje se z navorom, ne z močjo..

Brane2 ::

Pri 1250 hp/tonne se pospešuje predvsem z _občutkom_ >:D
On the journey of life, I chose the psycho path.

dzinks63 ::

:)) Saj tud 50tonski kamion ti lahko počaka na isti zavorni poti kot formula, mora pa imeti zadost zmogljive zavore, in gume, ki bi vse to prenesle na asfalt. teoretično ni problema , praktično pa še tega niso uspeli narediti. Lahko si samo misliš kako bi to zgledalo. Kamiona bi bile same zavore in gume.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: dzinks63 ()

darkolord ::

Lahko se ustavi tudi na mestu :D
«
1
2


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Katere letne pnevmatike? (strani: 1 2 )

Oddelek: Na cesti
5817250 (15341) LordPero
»

Vožnja skozi ovinke (strani: 1 2 3 4 5 6 )

Oddelek: Loža
25723668 (13958) Malajlo
»

O pnevmatikah, zavorni razdalji in oprijemu (strani: 1 2 3 4 )

Oddelek: Loža
17629184 (27290) energetik
»

Zakaj ima formula 1 tako visoko presečne gume?

Oddelek: Znanost in tehnologija
354551 (3335) OwcA
»

Centrifugalna, centripetalna sila

Oddelek: Znanost in tehnologija
3110088 (9711) Thomas

Več podobnih tem