☰

» »

O pnevmatikah, zavorni razdalji in oprijemu

O pnevmatikah, zavorni razdalji in oprijemu

«
1
2 3 4

WarpedGone ::

Izguba na rabljenih oz. novih avtih
Zbogom in hvala za vse ribe

Valvoline ::

Če sem tu reku da prime sam pozimi k je poledica,saj samo takrat blokirajo kolesa,vsaj meni.Ne vem zakaj se tok razburjaš,hvala bogu da bo laguna boljš bremzala,ma 2x premer diska k ga ma golf. Point?
Jaz ti samo pravim da je ABS nepotrebn,sploh pa ne k so takšni diski pr gt varijantah.

Zgodovina sprememb…

WarpedGone ::

O lubi jezus, premer bremz nima z "močjo" zaviranja nobene zveze. Če je bremza sposobna zablokirat kolo, je to to. In to je sposobn tut boben pri ne pretežkih vozilih.

Večji diski omogočajo boljše hlajenje in s tem "več" zaviranja predno se pregrejejo in opešajo.
Zbogom in hvala za vse ribe

Zgodovina sprememb…

Valvoline ::

WarpedGone je izjavil:

O lubi jezus, premer bremz nima z "močjo" zaviranja nobene zveze. Če je bremza sposobna zablokirat kolo, je to to. In to je sposobn tut boben pri ne pretežkih vozilih.

Večji diski omogočajo boljše hlajenje in s tem "več" zaviranja predno se pregrejejo in opešajo.

Upam da je to joke :)
Naslednje boš reku da širina gum ni pomembna za dober oprijem z cestiščem.
Seveda je premer diskov in velikost ploščic še kako pomemba.
Kolo bo seveda v vsakem primeru in avtu blokiralo če pedal stisneš k norc. Tam na unem posnetku zaviranja je pač predstavljen takšen primer ko voznik stisne bremz pedal do konca brez občutka in zato so takšni rezultati.

Zgodovina sprememb…

M-XXXX ::

Seveda je premer diskov in velikost ploščic še kako pomemba.

Pri dobri bremzi je popolnoma nepomembno, oziroma praktično ne naredi NOBENE razlike.

Naslednje boš reku da širina gum ni pomembna za dober oprijem z cestiščem.

Pravzaprav dejansko ni. Zračunaj površino s katero nalega neka ozka guma, srednja guma ter široka guma. Pri vseh gumah bo vrednost enaka, oziroma razlika bo pod 10%.

Zgodovina sprememb…

WarpedGone ::

Širina guma igra vlogo ampak ne tako kot misli valvoline.

Kot pravi M-xxxx je "naležna" površina neodvisna od širine pnevmatike. Odvisna je le od teže vozila in tlaka v pnevmatiki. Osnovna fizika.

Razlika pri oprijemu pride od drugod - širšra guma ima večjo skupno površino in se zaradi tega bolje hladi kot ožja guma. Ker se bolje hladi, je zmes gume lahko malo mehkejša brez dodatnega segrevanja in obrabe gume. Mehkejša zmes ma pa več oprijema kot trša zmes. So še drugi faktorji, ki igrajo vlogo ampak tisti najbol "očiten" - da ima širša guma več oprijema ker ima večjo ploskev stika s podlago je narobe.

Facepalm ja, valvoline.
Zbogom in hvala za vse ribe

Zgodovina sprememb…

Valvoline ::

Friction ?
Ever heard about it?

No zdj pa res tule biserčke pišete ni kaj
:))

Zgodovina sprememb…

WarpedGone ::

Pravzaprav lepenje.
Sedaj pa se spravi za mizo in spravi skupaj formulo za velikost sile, ki avto "obdrži v ovinku". Podatke vzem od svojga golfa.
Zbogom in hvala za vse ribe

Zgodovina sprememb…

M-XXXX ::

Valvoline je izjavil:

Friction ?
Ever heard about it?

No zdj pa res tule biserčke pišete ni kaj
:))

Hehe prešpripracal celo srednješolsko, osnovnošolsko ter fax fiziko? Daj prosim poglej enačbo za trenje. Zdaj pa v njo ustavi površino ki je podobna gumi in stiku ceste (pa rečmo, da je to 0.01m2) potem pa ustavi notri površino celotne zemlje in povej koliko se rezultat razlikuje.

Yes my point exactly!:D

Zgodovina sprememb…

kapitan ::

Jaz pa mislim, da je največja neumnost in lepotni dodatek v avtomobilu menjalna ročica. Kdor ne zna menjat po občutku itak ne zna vozit. Kdor menja sklopko pri 150.000km ali prej spada v isti koš, tako kot ljudje, ki morajo pri 100.000km menjati zavorne diske/ploščice, ker je dokaz, da ne poznajo tako avtomobila kot delovanja motorja.
Če se že nekateri greste, da je ABS lepotni dodatek. Tudi moderna struktura šasije je lepotni dodatek... zato pa je tisti Volvo dobesedno popušil.

friction? pa poznaš formulo za trenje? A je res kje v formuli omenjena površina?

Lepenje? To je za 2 nepremikajoči se ploskvi, vsaj tako so mene v šoli učili...

Zgodovina sprememb…

M-XXXX ::

Lepenje? To je za 2 nepremikajoči se ploskvi, vsaj tako so mene v šoli učili...

Lepenje je praktično gledano vse dokler zadeva ne zdrsne...

friction? pa poznaš formulo za trenje? A je res kje v formuli omenjena površina?

Saj počas ga bo izučilo, da je dobro poznat stvari preden bedarije pišeš...

Zgodovina sprememb…

Aston_11 ::

Formula za trenje je menda sila, ki deluje pravokotno na podlago odvisno od podlage (koeficient podlage) Ft=F*k. Nima veze s površino...

Zgodovina sprememb…

M-XXXX ::

Aston_11 je izjavil:

Formula za trenje je menda sila, ki deluje pravokotno na podlago odvisno od podlage (koeficient podlage) Ft=F*k. Nima veze s površino...

Ah če to ostali napišete ga ne bo nič izučilo...

Zgodovina sprememb…

kapitan ::

Še vedno mu ostane vprašanje zakaj površina ne igra vloge ;)
Pomembno, da je GT nalepka na avtu, pa je vse urejeno.

Zgodovina sprememb…

M-XXXX ::

Pomembno, da je GT nalepka na avtu, pa je vse urejeno.

GT = koeficient trenja *2 :P

Zgodovina sprememb…

WarpedGone ::

Še vedno mu ostane vprašanje zakaj površina ne igra vloge ;)

Sej to je samo po sebi dobro vprašanje.
Ftr = F * ktr, stične površine sploh ni v formuli. Širše gume za kako desetinko promila povečajo težo vozila, od kje potem običajno boljši oprijem širših gum? Preostane ktr, ki pa je odvisen od materiala oz. mešanice gume. Pa smo pri tem, kar sm pisal zgoraj - širše gume so tipično mehkejše in imajo zato večji ktr.

Smo zelo OffTopic ampak morda se bo kdo kaj nauču iz tega.
Zbogom in hvala za vse ribe

Zgodovina sprememb…

Pyr0Beast ::

Zheegec je izjavil:

Jaz ti samo pravim da je ABS nepotrebn,sploh pa ne k so takšni diski pr gt varijantah.

Heh, ravno boljši avti ga prej rabijo, ker imajo dosti večjo breaking force in prej blokirajo kolesa. Zato prav pride tudi ESP. Se pa seveda prej zaletiš pri starejšem, tudi če greš počasneje. Saj razliko v breaking distance si videl v tem filmčku zdajle?


Hecno kaka je tu razlika. Poglej kako je z razdaljo kako bremza v ovinku (2:34dalje). :)
In kako pripelje dosti bolj ostro brez ABSa.
Ovinek pa narejen tako, da je po začetnem zavoju lepo izravnan, tako da v kolikor bremzaš s pametjo ali pa sploh ne, ga zvoziš BP.

Glede ravne črte pa je zadeva malce neprezentativna ker ne gre noben pri zdravi pameti bremzati, da gume zablokirajo, mogoče za trenutek, to je pa to.
In tudi ne ve se kdaj je model začel bremzati, razen da zaupaš proizvajalcu, kar je pa rahlo nespametno.

Montaža vseka skupaj pa taka da ti ni jasno kdaj se zavorne luči prižgejo da bi vsaj iz tega prebral kaj.
In verjetno ročno selekcionirani najboljši ABS in najslabši Non-ABS posnetki.

Pač, če ne znaš vozit te bo iz težav rešil ABS, samo kaj ko neumen folk stalno rine v težave in še tako dober avto z ABSom bodo venomar obtolkli :)

O lubi jezus, premer bremz nima z "močjo" zaviranja nobene zveze. Če je bremza sposobna zablokirat kolo, je to to. In to je sposobn tut boben pri ne pretežkih vozilih.

Indeed.

Ftr = F * ktr, stične površine sploh ni v formuli. Širše gume za kako desetinko promila povečajo težo vozila, od kje potem običajno boljši oprijem širših gum? Preostane ktr, ki pa je odvisen od materiala oz. mešanice gume. Pa smo pri tem, kar sm pisal zgoraj - širše gume so tipično mehkejše in imajo zato večji ktr.

Ne samo to. Pri širših gumah je večja verjetnost da bo vsaj del kolesa nalegal na kosu cestišča.

Pa še ena prednost non-ABS sistemov. Na AC sem imel zanimivo izkušnjo, voznik X5ke kar lepo spregledal mene na 'prehitevalnem' pasu (na ljubljanski obvoznici), zabremzal na polno in model je odvil ko me je slišal. :)
Some nanoparticles are more equal than others

Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

Zgodovina sprememb…

BlueRunner ::

Vse ostalo je lari fari. Avto ki ima 500 kil se bi moral v idealnem svetu ustaviti v enaki razdalji kakor tisti ki jih ima 1500.

Fizika pa cvek, aneda... pokaži mi idealen svet, kjer lahko zanemariš količino dela, ki ga je potrebno opraviti pri ustavljanju poljubnega predmeta z maso in pokazal ti bom svet v katerem lahko potujemo s svetlobno hitrostjo.

Zgodovina sprememb…

Pyr0Beast ::

Fizika pa cvek, aneda... pokaži mi idealen svet, kjer lahko zanemariš količino dela, ki ga je potrebno opraviti pri ustavljanju poljubnega predmeta z maso in pokazal ti bom svet v katerem lahko potujemo s svetlobno hitrostjo.

Naa, je bila kar 5. (Se mi pa zdi da ravno ti nisi pozorno poslušal)

Razmisli kje si ga usekal narobe.

Ali pa ti bom olajšal delo.
Razmerje zaviralnih in gravitacijskih sil je enako, neglede na maso telesa.
Some nanoparticles are more equal than others

Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

Zgodovina sprememb…

Blinder ::

Bluerunner, po tvoje se bo 500 kg avto prej ustavil kot tisti z 1500 kg? Ker ponavadi nevedneži mislijo, da se težji avto prej ustavi pa več drži ceste, ker bolj pritiska na tla :)

Teža tle ne igra neke vloge.

Če mal pobrskam po reviji, 2+ ton cayenne turbo 35.1 metrov iz 100 km/h. panamera turbo (1970kg) 34.1m.
Fiesta 1.2 37.8, smart 38.2
99.991% of over-25 population has tried kissing.
If you're one of the 0.009% who hasn't, copy & paste this in your Signature.
Intel i3-12100f gtx 3050 Pismo smo stari v bozjo mater. Recesija generacija

Zgodovina sprememb…

darkolord ::

Pa vlak bi se tut moral ustavit na enaki razdalji kot avto, ane?

Zgodovina sprememb…

Blinder ::

darkolord je izjavil:

Pa vlak bi se tut moral ustavit na enaki razdalji kot avto, ane?


samo po tvoji logiki ima guma-asfalt tako trenje kot jeklo na jeklo ;)
99.991% of over-25 population has tried kissing.
If you're one of the 0.009% who hasn't, copy & paste this in your Signature.
Intel i3-12100f gtx 3050 Pismo smo stari v bozjo mater. Recesija generacija

Zgodovina sprememb…

WarpedGone ::

Hmnja, pyro in blue mata tule prav. Pa blinder tut. Kako je to možno?

Trik je, da osnovnošolska in srednješolska fizika trdita, da teža objekta nima vpliva na zavorno silo. Težji kot si, več kinetične energije maš, vendat tut bol pritiskaš na podlago in je tut trenje večje. Obakrat je zveza linearna in se lepo pokrajša ven. 1000kg težko telo ima torej enako zavorno razdaljo kot 100kg.
Ampak osnovna in srednješolska fizika operirata v idealnem svetu, ker je možno določene nepomembne stvari zanemarit oz. idealizirat.
V realnem svetu ima vpliv vse in ma zato tut blinder prav. Pri zaviranju je treba kinetično energijo pretvorit v toplotno (in čimmanj deformacije materiala). Pretvarjanje v toploto vedno pomeni segrevanje, segrevanje pa vedno pomeni spremembo ostalih fizikalnih lastnosti. Glavni vzrok različnih zavornih razdalj je različno učinkovito hlajenje zavornih diskov. Bolj kot so vroči, bolj so "gladki".

Edit: darkolord pa nima več prav. Preveč zanemarja.
Zbogom in hvala za vse ribe

Zgodovina sprememb…

BlueRunner ::

Razmerje zaviralnih in gravitacijskih sil je enako, neglede na maso telesa.

Energijo (opravljeno delo) boš pa v vakum odvedel, aneda... Če imaš vesolje, kjer lahko energijo instantno odvedeš v nič, potem je to hkrati vesolje, kjer lahko energijo instantno dobiš iz nič. Svetlobna hitrost, here I come!

Ooops. Me je že WapredOne prehitel. Ja. Saj lahko vesolje idealiziraš, vendar pa ga ne moreš idealizirati do tega, da postane nerelevantno.

Glede pomembnosti zavor pa ima WapredOne popolnoma in v celoti prav. Kako zelo, pa je najbolj opazno pri tovornjakih, ki so jim zavorne razdalje uspeli zmanjšati skoraj na razdalje osebnih vozil, vse skupaj pa najbolj ravno z izboljšavami zavornega sistema.

Zgodovina sprememb…

zdravcc ::

gume ste pa kar spregledali... ze ce vzamem tisto primerjavo cayenne vs. smart, ce bi dal na cayenna smartove gume, bi se cayenne odpeljal precej dlje od smarta, ob predpostavki da imata oba enako ucinkovite zavore glede na svojo maso.

Zgodovina sprememb…

WarpedGone ::

Ilustracija problema hlajenja zavor:

1 tono težko vozilo zavre iz 100kmh na 0, na polno z ABS. Recimo da se guma nič ne segreje in gre vse v segrevanje diskov. Vsi štrije diski majo recimo 60kg. Za kolk se segrejejo diski? Račun, ki zanemari sprotno hlajenje med delovanjem, vrže vn: 1286 K

Temperatura diska bi že pri enem zaviranju iz 100 na 0 iz "sobne" temperature narasla na 1300oC. To se seveda ne zgodi, ker se disk hladi med zaviranjem. Večji kot je, bolje se lahko hladi = hitreje odvaja toploto. Večji je tudi težji in več toplote akumulira za enako spremembo temperature.

Zato se na avtih nižjega razreda (z manjšimi zavorami) dogaja, da se diski zvijejo če maš recimo dve močni zaviranji na AC eno za drugim, ko se vmes železu ni uspelo bistveno ohladit. Material se pregreje in zgubi "čvrstost".
Zbogom in hvala za vse ribe

Zgodovina sprememb…

BlueRunner ::

Heh... jaz se bi predvsem vprašal kako učinkovite zavore sploh ima Smart. Verjetno že v izhodišču ni bilo mišljeno, da se bo z njim vozil 100km/h, kar seveda igro primerjav čisto spremeni. Uporabne za Smart-a, samomorilske za 2t težko zverino.

Darko pa je "zanemaril" samo to, da je sila lepenja med gumo in asfaltom bistvno drugačna, kot pa med jeklom in jeklom. Zato avtomobil kasneje zdrsne (blokira kolesa), posledično pa lahko zavore s svojim trenjem (segrevanjem) odpravijo mnogo več energije, kot pa vlak.

V bistvu primerjava avto-avto in avto-vlak ni dobra, ker razen mase uvede še en faktor, ki pa n-krat bolj vpliva na zavorno razdaljo, kot pa sama teža.

Zgodovina sprememb…

Pyr0Beast ::

Energijo (opravljeno delo) boš pa v vakum odvedel, aneda... Če imaš vesolje, kjer lahko energijo instantno odvedeš v nič, potem je to hkrati vesolje, kjer lahko energijo instantno dobiš iz nič. Svetlobna hitrost, here I come!

Ja. Vsa kinetika gre pač v gretje bremz, ta pa nato v ozračje, ne vem kaj te toliko moti.


Zato se na avtih nižjega razreda (z manjšimi zavorami) dogaja, da se diski zvijejo če maš recimo dve močni zaviranji na AC eno za drugim, ko se vmes železu ni uspelo bistveno ohladit. Material se pregreje in zgubi "čvrstost".

Ow right. Dokler avto sploh pospeši na tisto hitrost se zadeva ohladi :)
Some nanoparticles are more equal than others

Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

Zgodovina sprememb…

darkolord ::

V bistvu primerjava avto-avto in avto-vlak ni dobra, ker razen mase uvede še en faktor, ki pa n-krat bolj vpliva na zavorno razdaljo, kot pa sama teža.
Vlak je bil bol karikirano - lahko je pač en težak tovornjak.

Zgodovina sprememb…

WarpedGone ::

Ni važno kako se vozilu reče, važno je kake materijale ma obute. Tut tovornjak ma gumo na asfaltu. Če bi bila zmes enaka, bi bila zavorna pot enaka.
Ampak potem pride ampak.
Zaradi večje teže bi bilo treba odvest bistveno več toplote, s čemer majo konstruktorji še vedno težave, glej zgoraj. Zavorna sila bi bila zaradi bistveno večje teže tudi bistveno večja in je šansa da bi enostavno raztrgalo gumo. Zato mora bit guma močnejša in ma tut nekaj manjši ktr.
Zato ma tovornjak dalšo zavorno razdaljo.
Tut zato majo tovornjaki za dirke nameščene tekočinske sisteme hlajenja zavor - po diskih zlivajo vodo.
Zbogom in hvala za vse ribe

Zgodovina sprememb…

Pyr0Beast ::

Šleparji imajo itak magnetne zavore in ob kakšnih hujših klancih vidiš pot ki vodi stran od cestišča ravno za pobegle tovrnjake.
Some nanoparticles are more equal than others

Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

Zgodovina sprememb…

Valvoline ::

Avto ti je pač loterija,pa sploh ni važn ce je nov,rabljen 5,10,15 let.
Vsekakor pred nakupom najboljše sprobat več razlicnih modelov pa videš kaj ti najbolj ustreza,pa še kšn nasvet strokovnjakov-mehanikov vedno prav pride.

WarpedGone je izjavil:

Pravzaprav lepenje.
Sedaj pa se spravi za mizo in spravi skupaj formulo za velikost sile, ki avto "obdrži v ovinku". Podatke vzem od svojga golfa.

Pol pa juter pišem strokovnjakom iz F1 pa še kje da kar gume od jugeca zmontirajo na bolid,in z tem olajšajo avto za dobrih 30-40kg
:D

Zgodovina sprememb…

PrimozR ::

Valvoline in Relanium prosim spokajta se s ceste.

M-XXXX je izjavil:

Seveda je premer diskov in velikost ploščic še kako pomemba.

Pri dobri bremzi je popolnoma nepomembno, oziroma praktično ne naredi NOBENE razlike.

Naslednje boš reku da širina gum ni pomembna za dober oprijem z cestiščem.

Pravzaprav dejansko ni. Zračunaj površino s katero nalega neka ozka guma, srednja guma ter široka guma. Pri vseh gumah bo vrednost enaka, oziroma razlika bo pod 10%.

Seveda je razlika v naležni površini. Če je enaka, je površina ožje gume daljša, torej guma nima dovolj velikega pritiska. Torej dobesedno kuriš gumi in odvečno gorivo.

Manjše (ožje) gume imajo večji pritisk - 185/65 R15 npr. 2.6 bara, 2015/45 R17 pa 2.3 na enakem avtu.

WarpedGone je izjavil:

Širina guma igra vlogo ampak ne tako kot misli valvoline.

Kot pravi M-xxxx je "naležna" površina neodvisna od širine pnevmatike. Odvisna je le od teže vozila in tlaka v pnevmatiki. Osnovna fizika.

Razlika pri oprijemu pride od drugod - širšra guma ima večjo skupno površino in se zaradi tega bolje hladi kot ožja guma. Ker se bolje hladi, je zmes gume lahko malo mehkejša brez dodatnega segrevanja in obrabe gume. Mehkejša zmes ma pa več oprijema kot trša zmes. So še drugi faktorji, ki igrajo vlogo ampak tisti najbol "očiten" - da ima širša guma več oprijema ker ima večjo ploskev stika s podlago je narobe.

Facepalm ja, valvoline.

Zmes bo precej verjetno pri enakem modelu gume ves čas enaka ;)

Zgodovina sprememb…

M-XXXX ::

Seveda je razlika v naležni površini. Če je enaka, je površina ožje gume daljša, torej guma nima dovolj velikega pritiska. Torej dobesedno kuriš gumi in odvečno gorivo.
Manjše (ožje) gume imajo večji pritisk - 185/65 R15 npr. 2.6 bara, 2015/45 R17 pa 2.3 na enakem avtu.

Moji podatki izhajajo iz varne vožnje, ker so bile navedene 3 gume, slike profilov ter naležna povržina. Če se prav spomnim je šlo od cca 160 do ene 225mm sam nisem pa ziher. Razlike v naležni površini NI bilo, oziroma v nekaj % razlike. Razen, če so nam tam podali napačne informacije?

PS: na tole ciljam: http://www.pneol.si/tehnika/kontaktna_p...

Sam nažalost ni izračunov za površino.

Zgodovina sprememb…

BlueRunner ::

http://www.autospeed.com/A_108915/cms/a...

Razlike so, vendar pa niso takšne da bi lahko enoznačno rekel, da ima širša guma večjo naležno površino. V igri je še dovolj drugih faktorjev, da tudi testiranje teh podatkov, če nisi ravno v tovarni avtoplaščev, ni ravno enostavno.

Zgodovina sprememb…

IceIceBaby ::

Summarizing, what factors are important in terms of tyre grip? Tyre width has no direct relation to the amount of grip generated; it is a secondary factor, and the width basically relates to cooling potential and so the tyre compound that can be used. The size of the contact patch has no bearing on the amount of grip generated at all, apart from the extreme of where the compound is getting so hot that it no longer acts as a solid (and therefore doesn't follow Amonton's Law). The tyre pressure has no direct bearing on the level of grip (apart from aquaplaning), but it does have a bearing on the heating and cooling characteristics of the tyre. Having a lower tyre profile gives improved handling through reduced sidewall stress and improved contact patch shape stability.


Hmmm...ne?

Zakaj pol dragsterji ne furajo ozkih gum? Hlajenje pri dragsterjih očitno ni problem, glede na to, da gume pred dirko ogrevajo. Pa zakaj imajo naprimer motorji veliko nižje hitrosti v ovinkih (manj gripa), čeprav običajno vozijo na VELIKO mehkejših gumah.

Nekaj ne štima.

Zgodovina sprememb…

WarpedGone ::

Edina reč, ki ne štima, je razumevanje kompleksnosti oprijema.
"Širša guma = več oprijema" je gostilniška resnica.
V trenutku, ko pogledaš fiziko, greš hmmm....
Zbogom in hvala za vse ribe

Zgodovina sprememb…

M-XXXX ::

Zakaj pol dragsterji ne furajo ozkih gum? Hlajenje pri dragsterjih očitno ni problem, glede na to, da gume pred dirko ogrevajo.

Dost drobro vprašanje, vendar ti bom mogoče z enim vprašanjem tudi odgovoril: Kaj pa bi bilo drugače če bi imeli veliko ožje gume? Predvidevam, da bi bili za nekaj % počasnejši (oziroma bi počasneje pospeševali), nekaj % v tekmovanju pa naredit ogromno razliko med zmago in ne zmago.

Pa zakaj imajo naprimer motorji veliko nižje hitrosti v ovinkih (manj gripa), čeprav običajno vozijo na VELIKO mehkejših gumah.

Čakaj, sprašuješ zakaj imajo motorji v ovinek nižjo hitrost?:D Sama površina naleganja gume (recimo da je popolnoma ogrogla tudi okoli Z osi). Spodaj prilagam sliko od gume za lažjo predstavo. No na hitro razloženo: v ovinsku se motor (ali pa avto) bori tako z silo teže kot centrifugalno silo in guma mora oboje prenest. Če malo poenostavim za boljšo predstavo: če imaš tako progo, ki v ovinku praktično nima centrifgalne sile (sila seveda je, vendar pozabimo zdaj na to): naprimer nagnjen ovinek potem greš lahko v ovinek ravno tako hitro.


Zgodovina sprememb…

PrimozR ::

Oh ja, že samega sebe moram citirat...

PrimozR je izjavil:

Seveda je razlika v naležni površini. Če je enaka, je površina ožje gume daljša, torej guma nima dovolj velikega pritiska. Torej dobesedno kuriš gumi in odvečno gorivo.

Manjše (ožje) gume imajo večji pritisk - 185/65 R15 npr. 2.6 bara, 2015/45 R17 pa 2.3 na enakem avtu.



M-XXXX je izjavil:

Zakaj pol dragsterji ne furajo ozkih gum? Hlajenje pri dragsterjih očitno ni problem, glede na to, da gume pred dirko ogrevajo.

Dost drobro vprašanje, vendar ti bom mogoče z enim vprašanjem tudi odgovoril: Kaj pa bi bilo drugače če bi imeli veliko ožje gume? Predvidevam, da bi bili za nekaj % počasnejši (oziroma bi počasneje pospeševali), nekaj % v tekmovanju pa naredit ogromno razliko med zmago in ne zmago.

Kaj bi naredili? Ma ne vem, zakurili gumo v momentu?

Zgodovina sprememb…

M-XXXX ::

Kaj bi naredili? Ma ne vem, zakurili gumo v momentu?

Poleg tega seveda:D Vsaj jaz sem imel v mislih, da ima guma namesto enega metra samo 75cm naprimer, vsaj jaz sem tako razumel njegovo vprašanje. Sam če gremo pa na še ožje pa potem hitro prideš do feltne:P

Zgodovina sprememb…

WarpedGone ::

@pipi:
Bi blo bolš, če se nebi citiral - bi se neumnost lažje spregledala.
Pritisk gume ima veliko opravit tut z višino preseka poleg same širine gume. Zraven je še teža in nosilnost avtomobila pa še mnogo reči. Na 225/45R18 mam 2.8, na 205/55R16 sm mel 2.4, obakrat osebni avtomobil s poodobno max težo.

Čist po gostilniško preveč poenostavljaš.
Zbogom in hvala za vse ribe

Zgodovina sprememb…

IceIceBaby ::

WarpedOne, mogoče je gostilniška resnica, ampak v praksi dela. Zakaj?

M-XXXXXX, logično, da ima motor manjšo stično površino s cesto. Ampak pravite, da površina nima veze z oprijemom.

Po lokigi, ki jo je predstavil W1 bi moral biti motor veliko hitrejši, saj vozi na zelo mehkih gumah (na avtomobilih se praktično ne dobi takih gum, oz. mogoče kake semislick).

Zgodovina sprememb…

M-XXXX ::

M-XXXXXX, logično, da ima motor manjšo stično površino s cesto. Ampak pravite, da površina nima veze z oprijemom.

Po lokigi, ki jo je predstavil W1 bi moral biti motor veliko hitrejši, saj vozi na zelo mehkih gumah (na avtomobilih se praktično ne dobi takih gum, oz. mogoče kake semislick).

Ne stična površina tukaj nima nobene veze, kolikokrat ti moramo še povedat? Daj prosim še enkrat preberi kaj sem napisal. Bolj poenostavit pa že skoraj ne morem. Oziroma, bi kaj hitro kdo uletu in začel govort koliko stvari sem pozabil in da to spet ni res.

Zgodovina sprememb…

WarpedGone ::

WarpedOne, mogoče je gostilniška resnica, ampak v praksi dela. Zakaj?

Ker v praksi vidiš optimalne rešitve, ki so kompromis ogromnega nabora parametrov, ki v praksi vplivajo na obnašanje pnevmatike. Precej slučajno je tako, da optimum pomeni širšo pnevmatiko pri avtomobilu, kjer so "bolj športne zahteve".

Ampak iz tega kr direkt sklepat, da širša guma avtomatsko pomeni več oprijema je narobe. Vse skup je zelo podobno gausovi krivulji - če štartaš z recimo 105 gumo maš nek X oprijem, greš na 145 pa maš recimo 30% več oprijema, greš na 195 maš še 20% več oprijema, greš na 225 dobiš še mrbit 10% zraven, greš na 245 pa si recimo nenadoma tam kjer si bil prej z 195 gumo.
Konkretne cifre vlečem iz riti, so za ilustracijo. Optimum je odvisen od vsakega avta posebej. Zraven igra vlogo tudi "tipični namen" vozila - kolk je važno udobje, zahtevnost vzdrževanja, poraba goriva, itd, etc.

In sploh nevem kaj sem kaj takega rekel ? (razen tega da ABS nima nekega gromozanskega vpliva)

V isto sorto trditev spada tut "firma gume ni pomemba, s kitajskimi plastikami se čist lepo furam, ergo kvaliteta gume nima nekega gromozanskega vpliva"

Se citiram iz enga druzga foruma:

Ne razumem, kje je tak problem dojet bistvo.

Dokler maš normalno vožnjo brez pretresov, kar je 99,9999% opravljenih poti, je dobra že tut dobesedno kitajska plastika. Ne bo praktične razlike do ultrasuperdupertabolšuih gum. Ne bo razlike. Ko boš peljal naravnost, bo šlo naravnost, v ovinkih bo šlo pa normalno skozi ovinek brez posenosti.

Cela razlika se pokaže ko panično skočiš na bremzo sredi ovinka na mokri cesti. Kjer je 10 cm razlike med rahlo potnim čelom in bledo poltjo ter razmazanimi možgani na levem stebričku. Al pa volanom v trebuhu.

Kvalitetno gumo nucaš v 0.00001% časa. Ampak ko jo nucaš, jo nucaš KRVAVO. Čisto nič ti ne pomaga, da je neka zanič guma večino časa bla čisto OK.

Ubije te trenutek, ne statistika.

In čist enako velja za ABS, ESP in ostalo elektroniko.
Zbogom in hvala za vse ribe

Zgodovina sprememb…

Relanium ::

WarpedOne, glede gum nisem nič omenjal, za gume se zavedam da imajo ogromen vpliv, ampak ABS je pa ločena stvar

pa nočem več zdaj postajat picajzlast prosim, nisem pri volji danes

Zgodovina sprememb…

seminal ::

M-XXXX je izjavil:

Zakaj pol dragsterji ne furajo ozkih gum? Hlajenje pri dragsterjih očitno ni problem, glede na to, da gume pred dirko ogrevajo.

Dost drobro vprašanje, vendar ti bom mogoče z enim vprašanjem tudi odgovoril: Kaj pa bi bilo drugače če bi imeli veliko ožje gume? Predvidevam, da bi bili za nekaj % počasnejši (oziroma bi počasneje pospeševali), nekaj % v tekmovanju pa naredit ogromno razliko med zmago in ne zmago.

Pa zakaj imajo naprimer motorji veliko nižje hitrosti v ovinkih (manj gripa), čeprav običajno vozijo na VELIKO mehkejših gumah.

Čakaj, sprašuješ zakaj imajo motorji v ovinek nižjo hitrost?:D Sama površina naleganja gume (recimo da je popolnoma ogrogla tudi okoli Z osi). Spodaj prilagam sliko od gume za lažjo predstavo. No na hitro razloženo: v ovinsku se motor (ali pa avto) bori tako z silo teže kot centrifugalno silo in guma mora oboje prenest. Če malo poenostavim za boljšo predstavo: če imaš tako progo, ki v ovinku praktično nima centrifgalne sile (sila seveda je, vendar pozabimo zdaj na to): naprimer nagnjen ovinek potem greš lahko v ovinek ravno tako hitro.

Dečko neki storjnik pa tako :D Centrifugalne sile ni(to ni sila). Naredi mi skico kroženja in mi nariši tole silo :D Ker zgleda mislite da vas centrifugalna sila vrže iz ovinka :D Finta pa je da ja Sila lepenja ni dovolj velika. V tem pri meru je to radialna sila oz. centripetalna če ste že vsi tako fizikalno natančni, čeprav dvomim da jo je kdo študiral

Zgodovina sprememb…

M-XXXX ::

Dečko neki storjnik pa tako :D Centrifugalne sile ni(to ni sila).

Kot kaže nekateri že tako osnovnih pojmov ne razumejo in sem si upal predvidevati in s tem poenostaviti, da bodo te osebe mojo razlago s centrifugalno silo lažje razumele, pa se najbrž nisem motil. Ker centrifugalno silo bi mogu nekako vsak razumet. V moj zagovor: tist, ki ni tako v tem približno ve zakaj se gre, tisti ki stvari poznajo tako ali pa tako že vedo, tako da no harm done huh?:D

Zgodovina sprememb…

WarpedGone ::

WarpedOne, glede gum nisem nič omenjal, za gume se zavedam da imajo ogromen vpliv, ampak ABS je pa ločena stvar

Je ločena ampak v principu ista. Tako ABS kot odlična guma je v ogromnem procentu časa neizrablena, odveč, ne igra posebne vloge.
Ampak ko pa se vklopi, ti pa rešuje glavo.
Da si b.p. prefural xyz kiloklikov brez tega pomeni le, da še nisi zadel tombole. Lucky you.

@seminal:
Če bi bil ti res tako natančen, kot se delaš, bi upošteval tudi da guma v ovinku ves čas drsi oz. da je štala še večja - različni mikropredeli pnevmatike nonstop prehajajo med trenjem in lepenjem sem in tja. Niso brez razloga v gumarski industriji že zelo zgodaj začel uporabljal super-računalnike za poganjanje simulacij obnašanja različnih designov pnevmatik. Praktično takoj, ko so postali dovolj močni oz. uporabni.
Zbogom in hvala za vse ribe

Zgodovina sprememb…

seminal ::

M-xxx Ni panike ;)
W1 Ja dejansko so res mikro predeli, mi smo temu rekli hladno varjanje-lepenje trenje pa pretrganje vezi.

Zgodovina sprememb…

Valvoline ::

Če ni povezave med oprijemom in širino gume(kar je seveda debilno povedat),zakaj potem širše gume pomenijo povečanje porabe? Hm?

Zgodovina sprememb…

«
1
2 3 4

Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Lučka za ABS se občasno prižge (strani: 1 2 )

Oddelek: Na cesti		9125530 (3844) PrimozR
»

Slabe zavore? (strani: 1 2 )

Oddelek: Na cesti		8515390 (11338) TheBlueOne
»

Fizikalno ozadje zaviranja z in brez zavornega sistema ABS

Oddelek: Na cesti		365119 (3913) K0l1br1
»

Pomoč pri izbiri zavornih diskov (strani: 1 2 )

Oddelek: Na cesti		7831116 (28850) b3D_950
»

Izguba na rabljenih oz. novih avtih (strani: 1 2 3 4 5 )

Oddelek: Loža		24657445 (48816) Steinkauz

Več podobnih tem