Forum » Loža » O pnevmatikah, zavorni razdalji in oprijemu
O pnevmatikah, zavorni razdalji in oprijemu
M-XXXX ::
zakaj potem širše gume pomenijo povečanje porabe? Hm?
Večja guma je težja, težji avto ima večjo porabo
Večja guma je težja, potrebuješ več energije da jo zavrtiš
Večja guma ima večji zračni upor
Večja guma ima večjo kotalno trenje
Bo dost za začetek?
Zgodovina sprememb…
- premaknilo od: WarpedGone ()
Valvoline ::
zakaj potem širše gume pomenijo povečanje porabe? Hm?
Večja guma je težja, težji avto ima večjo porabo
Večja guma je težja, potrebuješ več energije da jo zavrtiš
Večja guma ima večji zračni upor
Večja guma ima večjo kotalno trenje
Bo dost za začetek?
Prva 3 odgovora:bluzenje,razlika v težo je minimalna oz zanemarjiva,zracni upor pr spojlerih do tla=0,poraba se povecuje tut pr nizkih hitrosti.
4ti odgovor: definiraj kotalno trenje.
Zakaj potem občutek boljše stabilnosti ob menjavi 195/15 z 225/15 ?
Zgodovina sprememb…
- premaknilo od: WarpedGone ()
WarpedGone ::
baje se gredo razne mutne posle tudi na nekaterih uradnih servisih. da ti recimo menjajo samo olje, filtra pa ne, alpa da mesajo olje 50 novo, 50 staro (v samem sodu to ze po moznosti, je pac kriza...) itd.
Ja, občasno se grejo tu in tam tudi to. Žal.
Razlika je, da ti uraden servis mora nudit garancijo. In če se ti kej tazga zgodi in ti uspe to pogruntat in dokazat, jih lahko lepo zašiješ. Tut terminalno, ker jim bo firma prekinla zastopstvo in žegn uradnega servisa.
Uradni servis ima bistveno višjo maržo kot popoldanc, tako da ma popoldanc v bistvu veliko večji finančni interes da te nategne.
@valvoline:
Že vemo da "ful obvladaš", ni potrebe da to še dodatno dokazuješ.
Teža pnevmatike ne igra tolk vloge pri "surovi" teži avtomobila, kot igra vlogo pri vrtilnem momentu kolesa. Vreteče se kolo, vsebuje precej "vrtilne energije". Kolk točno, pa poskus sam zračunat. Bo šlo?
Zbogom in hvala za vse ribe
Zgodovina sprememb…
- premaknilo od: WarpedGone ()
Valvoline ::
Predlagam vsem vam ki nakladate da širina gum nima veze z oprijemom en zelo preprost test. Če ma kdo kšn starejši avto(npr polo) brez servota.
Poskusite kako gre obračati volan z gumami 155(njegove original) in 225(pač nekatere športe nizkoprofilne na alu felnah 15 npr za golfa3 tako da ju lahk spraviš gor). Še z servotom se bo poznalo,kaj šele če avto nima servota.No pa probajte.
Poskusite kako gre obračati volan z gumami 155(njegove original) in 225(pač nekatere športe nizkoprofilne na alu felnah 15 npr za golfa3 tako da ju lahk spraviš gor). Še z servotom se bo poznalo,kaj šele če avto nima servota.No pa probajte.
Zgodovina sprememb…
- premaknilo od: WarpedGone ()
WarpedGone ::
Ok, če še kdo ni bil prepričan v tvoje bluzenje, sedaj ni več dvoma. Za navor še nisi slišal.
Zbogom in hvala za vse ribe
Zgodovina sprememb…
- premaknilo od: WarpedGone ()
M-XXXX ::
Predlagam vsem vam ki nakladate da širina gum nima veze z oprijemom en zelo preprost test. Če ma kdo kšn starejši avto(npr polo) brez servota.
Ravno v tej temi je nekdo že podal podatke v razdalji za bremzanje (se mi zdi da Smarta, ter nekega 2t težkega avta, se mi zdi da Porsche). Razlika v zavorni razdalji je bila par metrov.
Kar pomeni: 10cm gume proti 30cm gumam pa se isto zaustavi? 500kg proti 2000 kg pa se isto zaustavi? (da me ne boste napadal: razlika par %).
Sam sploh ne vem kaj je tukaj sploh še za razlagat. Že ta podatek, da v enačbi za trenje NI POVRŠINE bi moralo zaključit debato.
Zgodovina sprememb…
- premaknilo od: WarpedGone ()
Valvoline ::
WarpedGone je izjavil:
Ok, če še kdo ni bil prepričan v tvoje bluzenje, sedaj ni več dvoma. Za navor še nisi slišal.
?
Obračanje volana na mestu?
Zgodovina sprememb…
- premaknilo od: WarpedGone ()
M-XXXX ::
WarpedGone je izjavil:
Ok, če še kdo ni bil prepričan v tvoje bluzenje, sedaj ni več dvoma. Za navor še nisi slišal.
?
Obračanje volana na mestu?
http://lmgtfy.com/?q=navor
Zgodovina sprememb…
- premaknilo od: WarpedGone ()
PrimozR ::
WarpedGone je izjavil:
No, v moji knjigi bi bila tut ta manšeta na seznamu okvar. Edina reč, ki jo oprostim zaradi "stanja" je švoh akumulator.
Sicer pa ni bla švoh odločitev. Vsaj dokler se vrednost avta meri v tistočih al desettisočih EUR nimaš kej šparat par deset EUR pri sumljivih mehanikih.
baje se gredo razne mutne posle tudi na nekaterih uradnih servisih. da ti recimo menjajo samo olje, filtra pa ne, alpa da mesajo olje 50 novo, 50 staro (v samem sodu to ze po moznosti, je pac kriza...) itd.
Nima veze s krizo.
Večja guma je težja, težji avto ima večjo porabo = nima povezave
Večja guma je težja, potrebuješ več energije da jo zavrtiš = je res, ampak to drži, samo če ves čas pospešuješ
Večja guma ima večji zračni upor = nisem vedel da se okrog voziš v formuli ena (oz. Caterhamu/Westhamu/Lotus sedmici, itd. itd.)
Večja guma ima večjo kotalno trenje = praktično edini razlog za večjo porabo
Če se bo kdo obesil na težo gume, razlike med 205 pa 255 bo koliko kg? Pol? En? To zlahka izničimo in pridemo v plus, če tovarniške litke zamenjamo s kakimi OZ (tovarniške 17x6,5J Y spoke na Grande Punto za 17x7J OZ Ultraleggera prišpara 25 kg na vseh štirih vogalih skupaj).
zakaj potem širše gume pomenijo povečanje porabe? Hm?
Večja guma je težja, težji avto ima večjo porabo
Večja guma je težja, potrebuješ več energije da jo zavrtiš
Večja guma ima večji zračni upor
Večja guma ima večjo kotalno trenje
Bo dost za začetek?
Prva 3 odgovora:bluzenje,razlika v težo je minimalna oz zanemarjiva,zracni upor pr spojlerih do tla=0,poraba se povecuje tut pr nizkih hitrosti.
4ti odgovor: definiraj kotalno trenje.
Zakaj potem občutek boljše stabilnosti ob menjavi 195/15 z 225/15 ?
Stabilnosti? Ali udobja? Če drugo, enostavno, višji sidewall, ki lepše pobira neravnine :)
Zgodovina sprememb…
- premaknilo od: WarpedGone ()
PrimozR ::
Predlagam vsem vam ki nakladate da širina gum nima veze z oprijemom en zelo preprost test. Če ma kdo kšn starejši avto(npr polo) brez servota.
Ravno v tej temi je nekdo že podal podatke v razdalji za bremzanje (se mi zdi da Smarta, ter nekega 2t težkega avta, se mi zdi da Porsche). Razlika v zavorni razdalji je bila par metrov.
Kar pomeni: 10cm gume proti 30cm gumam pa se isto zaustavi? 500kg proti 2000 kg pa se isto zaustavi? (da me ne boste napadal: razlika par %).
Sam sploh ne vem kaj je tukaj sploh še za razlagat. Že ta podatek, da v enačbi za trenje NI POVRŠINE bi moralo zaključit debato.
Kaj hočeš povedat? Da širina nima vpliva, ker se dvakrat težji avto z dvakrat širšimi gumami s precej boljšimi zavorami ustavi enako hitro? Če širina gum ne bi imela veze bi se moral cayenne ustaviti ali precej kasneje (ker je pač precej težji) oz. enako hitro na 150 gumah. Zakaj potem nima gor 150 gum?
Zgodovina sprememb…
- premaknilo od: WarpedGone ()
seminal ::
Ja samo to da ni razlike je glh masa avta. Lažji avto ima manjšo silo trenja? Saj iz enačbe vidimo da je N=mg oz če je klanes še nek cosinus :D Širina gume pač mora bit neki optimum. naležne porvšine in pritiska avta na podlago.
Zgodovina sprememb…
- premaknilo od: WarpedGone ()
Aston_11 ::
Predlagam vsem vam ki nakladate da širina gum nima veze z oprijemom en zelo preprost test. Če ma kdo kšn starejši avto(npr polo) brez servota.
Poskusite kako gre obračati volan z gumami 155(njegove original) in 225(pač nekatere športe nizkoprofilne na alu felnah 15 npr za golfa3 tako da ju lahk spraviš gor). Še z servotom se bo poznalo,kaj šele če avto nima servota.No pa probajte.
Daj si najprej razjasniti pojme, potem pa postavi čudno vprašanje. Obračanje volana ti vključuje silo lepenja in silo trenja. Po kateri sprašuješ? Sila tranja je sila, ki deluje pravokotna na tla v odvisnosti od tal. Tle ti široke ali ozke gume ne pomagajo nič. Sila lepenja je pa druga zgodba, ta te najbrž zanima. Vendar, če ne podaš točnih podatkov, ne moreš dobiti niti približnega odgovora. Med vožnjo lahko razlike sanjaš.
Kolikor sem imel servotov, ni nobene razlike. Morda pri kašnih jajcih ala Polo, ki težko sam sebe nosi,...
Zgodovina sprememb…
- premaknilo od: WarpedGone ()
M-XXXX ::
Večja guma je težja, težji avto ima večjo porabo = nima povezave
Potem je vseeno za porabo goriva ali ima avto 1200kg, ali pa 2500 (poln cementa, poraba bo popolnoma identična? Ne bo.) Sicer je razliak v primeru gum minimalna, ampak valvoline me je prosil če naštejem stvari ki naredijo razliko (in to pač jo).
Večja guma je težja, potrebuješ več energije da jo zavrtiš = je res, ampak to drži, samo če ves čas pospešuješ
Tudi če samo enkrat na 100km. Sicer smo spet tam da je razlika praktično minimalna, ampak je pa (valvoline ni rekel, naj samo velike naštejem).
Večja guma ima večji zračni upor = nisem vedel da se okrog voziš v formuli ena (oz. Caterhamu/Westhamu/Lotus sedmici, itd. itd.)
Razlaga zgoraj
Večja guma ima večjo kotalno trenje = praktično edini razlog za večjo porabo
Ni res. Praktično edini razlog, ki praktično naredi kaj razlike, vendar razlike pa naredijo vse naštete
Če se bo kdo obesil na težo gume, razlike med 205 pa 255 bo koliko kg? Pol? En? To zlahka izničimo in pridemo v plus, če tovarniške litke zamenjamo s kakimi OZ (tovarniške 17x6,5J Y spoke na Grande Punto za 17x7J OZ Ultraleggera prišpara 25 kg na vseh štirih vogalih skupaj).
Res je. Sam to vseeno ne spremeni dejstva, da te razlike ni. Se popolnoma strinjam s tabo, da je ubistvu vse razen kotalnega trenja vredno pol mišjega ku** razlike, sam je blo treba Valvilina utišat. Nebi bil tako zadovoljen, če bi mu samo eno stvar naštel.
Kaj hočeš povedat? Da širina nima vpliva, ker se dvakrat težji avto z dvakrat širšimi gumami s precej boljšimi zavorami ustavi enako hitro? Če širina gum ne bi imela veze bi se moral cayenne ustaviti ali precej kasneje (ker je pač precej težji) oz. enako hitro na 150 gumah. Zakaj potem nima gor 150 gum?
Mase avtomobilov se "pokrajšajo" in teoretično nimajo nobenega vpliva na razdaljo vstavljanja. Praktičen primer: 1tono težak avto se bo ustavil v 35 metrih, 5 ton težak avto (v primeru dobrih zavor) in da se ne bo pregrela ne guma ne asfalt se bo ustavil v 35m.
Zgodovina sprememb…
- premaknilo od: WarpedGone ()
Valvoline ::
.......v primeru dobrih zavor........
Definiraj.
Iz izkušnje ti povem da tovornjak ima najmanj 2x daljšo pot zaviranja kot avto,k pa je na ful naložen in letiš 120+kmh je praktično nemogoče se ustavit.
Definiraj.
Iz izkušnje ti povem da tovornjak ima najmanj 2x daljšo pot zaviranja kot avto,k pa je na ful naložen in letiš 120+kmh je praktično nemogoče se ustavit.
Zgodovina sprememb…
- premaknilo od: WarpedGone ()
M-XXXX ::
Primer zgoraj z 1t proti 5t avtu je bil zgolj ilustrativen, ker si boš lažje predstavljal kot če ti dam nek manj pretiran primer. No če hočeš še takega: Nek sodoben športen avto ki ima sam po sebi 1500, z naloženim prtljažnikom pa 1800. Bolje?
BlueRunner ::
.......v primeru dobrih zavor........
Definiraj.
Iz izkušnje ti povem da tovornjak ima najmanj 2x daljšo pot zaviranja kot avto,k pa je na ful naložen in letiš 120+kmh je praktično nemogoče se ustavit.
Iz izkušnje si ugotovil samo to, kar konstruktorji vedo že doooolgo časa. Zavore so tiste, ki morajo pri trenju odvesti praktično vso toploto, ki nastane zaradi odvzema kinetične energije. Ta pa je proporcionalna masi. Zato moraš pri 7,5t tovornjaku odvesti 7,5-krat toliko energije kot pri 1t osebnem vozilu. Še vedno pa imaš na voljo samo štiri zavorne točke. Dve spredaj, dve zadaj. Pa da ne bi mislil, da niso v zadnjih 20 letih zavorne razdalje polno naloženih tovornjakov skrajšali skoraj že na zavorno razdaljo osebnega vozila.
Pri tovornjakih je tako še x-krat bolj kritično, da so zavore sposobne odvajati vso to energije, ne da bi med zaviranjem izgubile sposobnost zaviranja - kako je že nekdo napisal? pri visoki temperaturai postanejo "gladke".
Dobre zavore so tako zavore, ki so sposobne odvesti vso toploto, ki nastane pri zaviranju. Ta toplota pa izvira iz energije, ki je porabljaš, ko vozilo ustavljaš. Energija vozila v premikanju pa je proporcionalna njegovi teži.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: BlueRunner ()
Valvoline ::
Primer zgoraj z 1t proti 5t avtu je bil zgolj ilustrativen, ker si boš lažje predstavljal kot če ti dam nek manj pretiran primer. No če hočeš še takega: Nek sodoben športen avto ki ima sam po sebi 1500, z naloženim prtljažnikom pa 1800. Bolje?
No ajd,pustimo težo.
Še vedno nisi definiral....dobrih zavor.....
No bom pa jaz.
Diske in ploščice(bobni in pakne) primernih dimenzij za doloćeno maso vozila in vnaprej vkalkulirana predvidena hitrost vozila.
M-XXXX ::
Še vedno nisi definiral....dobrih zavor.....
Za primer zgoraj? Vse serijske zavore, ki jih najdemo recimo na takih športnih avtomobilih. Pa to ne ciljam na avtomobile za nekaj 100 000€ ampak take z normalnejšo ceno.
Valvoline ::
BlueRunner je izjavil:
.......v primeru dobrih zavor........
Definiraj.
Iz izkušnje ti povem da tovornjak ima najmanj 2x daljšo pot zaviranja kot avto,k pa je na ful naložen in letiš 120+kmh je praktično nemogoče se ustavit.
Iz izkušnje si ugotovil samo to, kar konstruktorji vedo že doooolgo časa. Zavore so tiste, ki morajo pri trenju odvesti praktično vso toploto, ki nastane zaradi odvzema kinetične energije. Ta pa je proporcionalna masi. Zato moraš pri 7,5t tovornjaku odvesti 7,5-krat toliko energije kot pri 1t osebnem vozilu. Še vedno pa imaš na voljo samo štiri zavorne točke. Dve spredaj, dve zadaj. Pa da ne bi mislil, da niso v zadnjih 20 letih zavorne razdalje polno naloženih tovornjakov skrajšali skoraj že na zavorno razdaljo osebnega vozila.
Pri tovornjakih je tako še x-krat bolj kritično, da so zavore sposobne odvajati vso to energije, ne da bi med zaviranjem izgubile sposobnost zaviranja - kako je že nekdo napisal? pri visoki temperaturai postanejo "gladke".
Dobre zavore so tako zavore, ki so sposobne odvesti vso toploto, ki nastane pri zaviranju. Ta toplota pa izvira iz energije, ki je porabljaš, ko vozilo ustavljaš. Energija vozila v premikanju pa je proporcionalna njegovi teži.
Jah normalno,debata je o tem ali večji premer diskov in ploščic bolj učinkovito zavira ali ne.Seveda da JA.
BlueRunner ::
Jah normalno,debata je o tem ali večji premer diskov in ploščic bolj učinkovito zavira ali ne.Seveda da JA.
Vendar pa ne zaradi svoje velikosti kar tako, temveč zaradi večje sposobnosti odvajanja toplote.
Sicer pa sem ti dal definicijo dobrih zavor in tudi razlago zakaj zakaj je to definicija dobrih zavor. Ne vem kaj točno te moti.
WarpedGone ::
Medklic:
Če kdo meni da sem iz originalne teme sem prestavil kakšno sporočilo preveč ali premalo naj me na to opozori na ZS.
Če kdo meni da sem iz originalne teme sem prestavil kakšno sporočilo preveč ali premalo naj me na to opozori na ZS.
Zbogom in hvala za vse ribe
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: WarpedGone ()
WarpedGone ::
Zdej pa 10x preberi napisano na svojem linku.
Piše točno to, kar ti razlagamo že nekaj dni.
Piše točno to, kar ti razlagamo že nekaj dni.
Zbogom in hvala za vse ribe
BlueRunner ::
Eh... sicer pa še nisem slišal za osebni avto, kjer bremze niso sposobne blokirati koles. Če so jih sposobne blokirati, potem so IMHO dovolj "močne" za optimalno ustavljanje vozila (z ABS ali pa z hm... kako se reče zaviranju, ko "poslušaš gumo"?), ker vozila nimajo ravno velike mase. Sicer pa "duh!"... valjda jih proizvajalec pravilno dimenzionira. Saj se na tehničnem ugotavlja tudi to, če so bremze sploh sposobne ustaviti vozilo.
Če pa se greš igrati z bremzami tako, da velikokrat zaviraš pri visoki hitrosti (npr. pospešiš na 100km/h po ravnem, nato pa naglo bremzaš na 40km/h pred ovnikom) ali pa po klancu stojiš na bremzi namesto, da bi pustil mašini, da bremza, pa boš hitro presegel njihovo sposobnost odvajanja toplote. Šele pri takšni vožnji, ki pa nima veliko skupnega z idejo varčevanja, bi imelo smisla imeti večje diametre oziroma druge materiale.
Mnja. Če si kupiš športni avto, ga verjetno ne kupiš zato, ker bi želel varčno voziti. Torej boš še posebej na ovinkih zavorne diske obremenjeval do amena. Če ne bodo pravilno dimenzionirani stilu vožnje (ne pa ravno masi vozila), boš za to na enem izmed ovinkov IMHO drago plačal. Po drugi strani pa menda dirkalne bremze niso ravno uporabe za normalno družinsko vožnjo, kjer se sopotniki ne rabijo z vsemi štirimi fiksirati, da jih ne premetava po kabini. Nekaj z njihovo delovne temperaturo in silo s katero morajo ploščice pritiskati na disk.
Če pa se greš igrati z bremzami tako, da velikokrat zaviraš pri visoki hitrosti (npr. pospešiš na 100km/h po ravnem, nato pa naglo bremzaš na 40km/h pred ovnikom) ali pa po klancu stojiš na bremzi namesto, da bi pustil mašini, da bremza, pa boš hitro presegel njihovo sposobnost odvajanja toplote. Šele pri takšni vožnji, ki pa nima veliko skupnega z idejo varčevanja, bi imelo smisla imeti večje diametre oziroma druge materiale.
Mnja. Če si kupiš športni avto, ga verjetno ne kupiš zato, ker bi želel varčno voziti. Torej boš še posebej na ovinkih zavorne diske obremenjeval do amena. Če ne bodo pravilno dimenzionirani stilu vožnje (ne pa ravno masi vozila), boš za to na enem izmed ovinkov IMHO drago plačal. Po drugi strani pa menda dirkalne bremze niso ravno uporabe za normalno družinsko vožnjo, kjer se sopotniki ne rabijo z vsemi štirimi fiksirati, da jih ne premetava po kabini. Nekaj z njihovo delovne temperaturo in silo s katero morajo ploščice pritiskati na disk.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: BlueRunner ()
Pyr0Beast ::
Hecno je to, ko ti eno kolo prej zagrabi od drugega. To je največja prednost elektronike. Da maximira zavorni potencial.
Some nanoparticles are more equal than others
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
Pyr0Beast ::
:))
Ok, to zna bit nevarno, samo dokler se ne vrtiš po cesti ni hudega. Malo moraš smer popravit in je to to. To je ravno danes bil problem. En del cestišča bolj masten ko drug, pa sem za finto zaviral malo bolj na silo.
Ok, to zna bit nevarno, samo dokler se ne vrtiš po cesti ni hudega. Malo moraš smer popravit in je to to. To je ravno danes bil problem. En del cestišča bolj masten ko drug, pa sem za finto zaviral malo bolj na silo.
Some nanoparticles are more equal than others
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
balocom ::
zakaj potem širše gume pomenijo povečanje porabe? Hm?
Večja guma je težja, težji avto ima večjo porabo
Večja guma je težja, potrebuješ več energije da jo zavrtiš
Večja guma ima večji zračni upor
Večja guma ima večjo kotalno trenje
Bo dost za začetek?
1. Točka ne drži, če se pogovarjamo o menjavi zimske/letne, kjer morajo biti gume istega premera na tekalni površini. Če daš širšo letno gor, je ta ponavadi colo večja (večja lukna v sredini), 10% nižja bočnica, zunanji premer pa (mora) ostat isti - evo, guma bo lažja
Dodatek: kot je že pyro omenil, obstajajo lahka alu platišča, kar težo še zniža.
V svetu brez googla bi bil najbolj uporabljen ukaz v bash-u ukaz man
M-XXXX ::
1. Točka ne drži, če se pogovarjamo o menjavi zimske/letne, kjer morajo biti gume istega premera na tekalni površini. Če daš širšo letno gor, je ta ponavadi colo večja (večja lukna v sredini), 10% nižja bočnica, zunanji premer pa (mora) ostat isti - evo, guma bo lažja
Šlo se je za nasplošno večje pnevmatike par 10mm, ne primerjavo med zimskimi in poletnimi... V vsakem primeru pa zanimiv podatek :)
Zgodovina sprememb…
- spremenil: M-XXXX ()
seminal ::
Sem za foro šel pogledat v Strnada za trenje pa piše koeficient trenja se spreminja tudi v odvisnoti od hitrosti, pa še graf je zaraven. Zraven pa še kao da tega pri našem površnem računanju tega ne upoštevamo :D
PrimozR ::
Večja guma je težja, težji avto ima večjo porabo = nima povezave
Potem je vseeno za porabo goriva ali ima avto 1200kg, ali pa 2500 (poln cementa, poraba bo popolnoma identična? Ne bo.) Sicer je razliak v primeru gum minimalna, ampak valvoline me je prosil če naštejem stvari ki naredijo razliko (in to pač jo).
Večja guma je težja, potrebuješ več energije da jo zavrtiš = je res, ampak to drži, samo če ves čas pospešuješ
Tudi če samo enkrat na 100km. Sicer smo spet tam da je razlika praktično minimalna, ampak je pa (valvoline ni rekel, naj samo velike naštejem).
Večja guma ima večji zračni upor = nisem vedel da se okrog voziš v formuli ena (oz. Caterhamu/Westhamu/Lotus sedmici, itd. itd.)
Razlaga zgoraj
Večja guma ima večjo kotalno trenje = praktično edini razlog za večjo porabo
Ni res. Praktično edini razlog, ki praktično naredi kaj razlike, vendar razlike pa naredijo vse naštete
Če se bo kdo obesil na težo gume, razlike med 205 pa 255 bo koliko kg? Pol? En? To zlahka izničimo in pridemo v plus, če tovarniške litke zamenjamo s kakimi OZ (tovarniške 17x6,5J Y spoke na Grande Punto za 17x7J OZ Ultraleggera prišpara 25 kg na vseh štirih vogalih skupaj).
Res je. Sam to vseeno ne spremeni dejstva, da te razlike ni. Se popolnoma strinjam s tabo, da je ubistvu vse razen kotalnega trenja vredno pol mišjega ku** razlike, sam je blo treba Valvilina utišat. Nebi bil tako zadovoljen, če bi mu samo eno stvar naštel.
Kaj hočeš povedat? Da širina nima vpliva, ker se dvakrat težji avto z dvakrat širšimi gumami s precej boljšimi zavorami ustavi enako hitro? Če širina gum ne bi imela veze bi se moral cayenne ustaviti ali precej kasneje (ker je pač precej težji) oz. enako hitro na 150 gumah. Zakaj potem nima gor 150 gum?
Mase avtomobilov se "pokrajšajo" in teoretično nimajo nobenega vpliva na razdaljo vstavljanja. Praktičen primer: 1tono težak avto se bo ustavil v 35 metrih, 5 ton težak avto (v primeru dobrih zavor) in da se ne bo pregrela ne guma ne asfalt se bo ustavil v 35m.
A še nikoli nisi slišal, da je pri fiziki pogosto popolnoma dovolj velik približek za pi kar 3? Teli tvoji o zračnem uporu in težji gumi grejo nekje v rang pi-ja na 10+ decimalk. Pa enkako sem sklepal da večja guma še ne pomeni nujno težjega avta. 1200 proti 2500 se valda pozna, ampak na obeh imaš lahko 192 al pa 205 gumo, kajne? GLede razlike v sami teži gume sem pa itak povedal dovolj s primerom platišč :P
BlueRunner je izjavil:
Eh... sicer pa še nisem slišal za osebni avto, kjer bremze niso sposobne blokirati koles. Če so jih sposobne blokirati, potem so IMHO dovolj "močne" za optimalno ustavljanje vozila (z ABS ali pa z hm... kako se reče zaviranju, ko "poslušaš gumo"?), ker vozila nimajo ravno velike mase. Sicer pa "duh!"... valjda jih proizvajalec pravilno dimenzionira. Saj se na tehničnem ugotavlja tudi to, če so bremze sploh sposobne ustaviti vozilo.
Če pa se greš igrati z bremzami tako, da velikokrat zaviraš pri visoki hitrosti (npr. pospešiš na 100km/h po ravnem, nato pa naglo bremzaš na 40km/h pred ovnikom) ali pa po klancu stojiš na bremzi namesto, da bi pustil mašini, da bremza, pa boš hitro presegel njihovo sposobnost odvajanja toplote. Šele pri takšni vožnji, ki pa nima veliko skupnega z idejo varčevanja, bi imelo smisla imeti večje diametre oziroma druge materiale.
Mnja. Če si kupiš športni avto, ga verjetno ne kupiš zato, ker bi želel varčno voziti. Torej boš še posebej na ovinkih zavorne diske obremenjeval do amena. Če ne bodo pravilno dimenzionirani stilu vožnje (ne pa ravno masi vozila), boš za to na enem izmed ovinkov IMHO drago plačal. Po drugi strani pa menda dirkalne bremze niso ravno uporabe za normalno družinsko vožnjo, kjer se sopotniki ne rabijo z vsemi štirimi fiksirati, da jih ne premetava po kabini. Nekaj z njihovo delovne temperaturo in silo s katero morajo ploščice pritiskati na disk.
Imaš prav, železne zavorne ploščice so neuporabne, dokler niso segrete, ampak pač segrete delajo dobro. Mrzle so pa kot da jih ni, podobno popolnoma karbonske, ki jih najdemo na F1 avtomobilih in nekaterih podobnih eksotikih.
Na drugi strani imaš zdaj v cestnih avtomobilih vedno bolj popularne keramične zavore, ki združujejo temepraturno obstojnost in odlične zaviralne perfromanse iz hladnega.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: PrimozR ()
BlueRunner ::
Na drugi strani imaš zdaj v cestnih avtomobilih vedno bolj popularne keramične zavore, ki združujejo temepraturno obstojnost in odlične zaviralne perfromanse iz hladnega.
Originalne ali naknadna vgradnja?
Pyr0Beast ::
Um ... what ?
Kar je problem pri zavorah je, da se zapečejo. Po dolgem žuljenju, ko se ustaviš še vedno tiščiš bremzo na polno, več kakor je potrebno.
Zaviranje keramike je pa pač takšno kot je pri kovini, ne vem zakaj kakršnakoli razlika.
Kar je problem pri zavorah je, da se zapečejo. Po dolgem žuljenju, ko se ustaviš še vedno tiščiš bremzo na polno, več kakor je potrebno.
Zaviranje keramike je pa pač takšno kot je pri kovini, ne vem zakaj kakršnakoli razlika.
Some nanoparticles are more equal than others
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
BlueRunner ::
Kar je problem pri zavorah je, da se zapečejo. Po dolgem žuljenju, ko se ustaviš še vedno tiščiš bremzo na polno, več kakor je potrebno.
Ja, se. To je še ena stvar, ki se na dirkah praktično ne dogaja, v življenju pa zelo pogosto. Če sem prav razumel, pride do tega zato, ker močno zaviraš do točke, ko se vozilo ustavi. Ker so ploščice segrete, hkrati pa jih še vedno tiščiš ob disk, se jih del dobesedno zapeče na disk.
Zaviranje keramike je pa pač takšno kot je pri kovini, ne vem zakaj kakršnakoli razlika.
Keramika pa je IMHO boljša od litega železa zato, ker se lahko bistveno bolj segreje in absorbira bistveno več toplote (preden jo izseva v okolico). To ne pomeni, da zavira kaj bolje, to IMHO pomeni samo to, da lahko večkrat zaporedoma močno zaviraš, ne da bi prišel v položaj, ko bremze več "ne primerjo" oziroma, da več ne primejo enako močno. Torej se zavornem sistemu poveča "endurance" v dirkalnih pogojih ali pa pogojih "gasbremza" vožjne skozi ovinke, ne poveča pa se mu moč.
Zavorna pot je na koncu še vedno bistveno odvisna od gum. Te so stik z mirujočo podlago in boljši stik, kar ga imajo, krajša bo zavorna razdalja. Izjema so samo tista vozila, kjer zavore "zakuhajo" še preden dosežejo toliko trenja, da je zaviranje optimalno - na meji zdrsa gume.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: BlueRunner ()
Scorpia ::
Nekaj ste tudi pozabili, sam sem že vozil tudi športni avtomobil, kjer so bile sam sprednje zavore več kot 5000 evrov vredne.
Res da gume tukaj igrajo veliko vlogo, ampak vseeno zavore igrajo veliko vlogo, ko je treba recimo avto ustaviti preden zablokirajo. Danes vsaka bremza zna zablokirati. Ne zna pa vsaka maksimalno izkoristiti (kot je bluerunner povedal) od 100-40. Recimo serijske ali poceni zavore, bognedaj kake poceni kitajske, ko pritisneš od 100 do 40 recimo nimajo kakega dobrega zavornega učinka. To govorim da pedalo ne pritiskaš do konca in izkoriščaš abs. Šele ko pritisnemo do konca, ko je v igri abs, šele doseže tisti dober zavorni učinek. To ubistvu vsaka bremza zna narediti.
Enkrat probajte kupiti boljše zavore in boste videli o čem govorim, pri men se abs skorajda ni ne uklopi (šele pri nižji hitrosti), ker zavore precej prej naredijo svoje delo.
Lep primer sem imel ko sem od inštruktorja na vranskem, precej prej ustavil. S tem da je on imel 2 leti novejše gume, približno oba sva imela v isten cenovnem razredu. pa iste dimenzije. Moj avto je pa bil 6 let starejši. Se pa splača dati boljše zavore in gume.
Druga zadeva kjer tukaj noben ni omenil, je tudi zavorno olje. Olje po treh letih zelo postara in notri se nabere voda, ubistvu samo olje zgubi lastnost. Če večkrat pritisnemo na zavoro, se olje zelo segreje, lahko se do te mere segreje da bo nastala para in ne boš imel pritiska več, dokler se ne ohladi. Mi tega sicer ne čutimo, opaziš pa daljšo zavorno pot.
BTW če kdo rabi zavore ali gume se lahko zmenimo in vam zrihtam konkreten popust v eni od trgovin v ljubljani. Pišite na ZS.
Res da gume tukaj igrajo veliko vlogo, ampak vseeno zavore igrajo veliko vlogo, ko je treba recimo avto ustaviti preden zablokirajo. Danes vsaka bremza zna zablokirati. Ne zna pa vsaka maksimalno izkoristiti (kot je bluerunner povedal) od 100-40. Recimo serijske ali poceni zavore, bognedaj kake poceni kitajske, ko pritisneš od 100 do 40 recimo nimajo kakega dobrega zavornega učinka. To govorim da pedalo ne pritiskaš do konca in izkoriščaš abs. Šele ko pritisnemo do konca, ko je v igri abs, šele doseže tisti dober zavorni učinek. To ubistvu vsaka bremza zna narediti.
Enkrat probajte kupiti boljše zavore in boste videli o čem govorim, pri men se abs skorajda ni ne uklopi (šele pri nižji hitrosti), ker zavore precej prej naredijo svoje delo.
Lep primer sem imel ko sem od inštruktorja na vranskem, precej prej ustavil. S tem da je on imel 2 leti novejše gume, približno oba sva imela v isten cenovnem razredu. pa iste dimenzije. Moj avto je pa bil 6 let starejši. Se pa splača dati boljše zavore in gume.
Druga zadeva kjer tukaj noben ni omenil, je tudi zavorno olje. Olje po treh letih zelo postara in notri se nabere voda, ubistvu samo olje zgubi lastnost. Če večkrat pritisnemo na zavoro, se olje zelo segreje, lahko se do te mere segreje da bo nastala para in ne boš imel pritiska več, dokler se ne ohladi. Mi tega sicer ne čutimo, opaziš pa daljšo zavorno pot.
BTW če kdo rabi zavore ali gume se lahko zmenimo in vam zrihtam konkreten popust v eni od trgovin v ljubljani. Pišite na ZS.
////
PrimozR ::
Catch keramike je prav to, da se lahko segreje do visjih temp., brez da bi izgubila svoje lastnosti. To seveda lahko dosezes tudi z zeleznimi ploscicami, ki pa kot receno ne delajo pri sobni temperaturi.
Ja, priblem je tudi v olju, tipicen primer DOTa, da nade veze paro, ki natoob obremenitvi lahko izpari. Ampak enako se dogaja z navadnimi ploscicami, ki imajo organski zavorni material, vezan s smolo. Pri visokih temp. tudi smola zacne izparevati in lahko naredi 'zascitno plast' med ploscico in diskom.
Ce seveda uporabljajo organske ploscice, tako kot pri biciklih.
Ja, priblem je tudi v olju, tipicen primer DOTa, da nade veze paro, ki natoob obremenitvi lahko izpari. Ampak enako se dogaja z navadnimi ploscicami, ki imajo organski zavorni material, vezan s smolo. Pri visokih temp. tudi smola zacne izparevati in lahko naredi 'zascitno plast' med ploscico in diskom.
Ce seveda uporabljajo organske ploscice, tako kot pri biciklih.
Pyr0Beast ::
Keramika pa je IMHO boljša od litega železa zato, ker se lahko bistveno bolj segreje in absorbira bistveno več toplote (preden jo izseva v okolico). To ne pomeni, da zavira kaj bolje, to IMHO pomeni samo to, da lahko večkrat zaporedoma močno zaviraš, ne da bi prišel v položaj, ko bremze več "ne primerjo" oziroma, da več ne primejo enako močno. Torej se zavornem sistemu poveča "endurance" v dirkalnih pogojih ali pa pogojih "gasbremza" vožjne skozi ovinke, ne poveča pa se mu moč.
Keramika ima tudi manjšo toplotno vztrajnost :)
Druga zadeva kjer tukaj noben ni omenil, je tudi zavorno olje. Olje po treh letih zelo postara in notri se nabere voda, ubistvu samo olje zgubi lastnost. Če večkrat pritisnemo na zavoro, se olje zelo segreje, lahko se do te mere segreje da bo nastala para in ne boš imel pritiska več, dokler se ne ohladi. Mi tega sicer ne čutimo, opaziš pa daljšo zavorno pot.
Bremza rata 'spužvasta' in skoraj pade noter. Sicer to načeloma ni problem, ker je zadeva zaprta.
Some nanoparticles are more equal than others
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
BlueRunner ::
Tko, čisto za informacijo...
Koliko so tipične in maksimalne temperature zavornih diskov pri "normalni" vožnji?
Koliko so tipične in maksimalne temperature zavornih diskov pri "normalni" vožnji?
Pyr0Beast ::
700°C pri zaviranju ?
Some nanoparticles are more equal than others
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
WarpedGone ::
Tule omenjajo 1200 do 1300 Fahrenheitov, kar je 650 do 700 oC. Pojasnijo tut, kaj je glavni problem visoke temperature diska:
Zato zavore začno trest.
... When the hotter sections of the rotors reach extremely high temperatures (1200-1300 degrees Fahrenheit), the carbon within the cast iron of the rotor will react with the iron molecules to form a carbide known as cementite. This iron carbide is very different from the cast iron the rest of the rotor is composed of. It is extremely hard, very brittle, and does not absorb heat well. After cementite is formed, the integrity of the rotor is compromised. Even if the rotor surface is machined, the cementite within the rotor will not wear or absorb heat at the same rate as the cast iron surrounding it, causing the uneven thickness and uneven heating characteristics of the rotor to return.
Zato zavore začno trest.
Zbogom in hvala za vse ribe
Pyr0Beast ::
Slaba obdelava in slabo naleganje diskov vodi v tresenje.
Some nanoparticles are more equal than others
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
WarpedGone ::
Ni to edini problem. Na podanem linku kar precej podrobno razdelajo razne probleme z diski in zakaj do njih pride. Med njimi je tut dejanska zvitost.
Zbogom in hvala za vse ribe
PrimozR ::
Keramika pa je IMHO boljša od litega železa zato, ker se lahko bistveno bolj segreje in absorbira bistveno več toplote (preden jo izseva v okolico). To ne pomeni, da zavira kaj bolje, to IMHO pomeni samo to, da lahko večkrat zaporedoma močno zaviraš, ne da bi prišel v položaj, ko bremze več "ne primerjo" oziroma, da več ne primejo enako močno. Torej se zavornem sistemu poveča "endurance" v dirkalnih pogojih ali pa pogojih "gasbremza" vožjne skozi ovinke, ne poveča pa se mu moč.
Keramika ima tudi manjšo toplotno vztrajnost :)
Druga zadeva kjer tukaj noben ni omenil, je tudi zavorno olje. Olje po treh letih zelo postara in notri se nabere voda, ubistvu samo olje zgubi lastnost. Če večkrat pritisnemo na zavoro, se olje zelo segreje, lahko se do te mere segreje da bo nastala para in ne boš imel pritiska več, dokler se ne ohladi. Mi tega sicer ne čutimo, opaziš pa daljšo zavorno pot.
Bremza rata 'spužvasta' in skoraj pade noter. Sicer to načeloma ni problem, ker je zadeva zaprta.
To seveda ni res.
Pyr0Beast ::
Kaj da ni ?
Bat ki pritiska na disk ima že tako minimalno tolerance.
Cevi imajo dvojno steno.
Sam bat ima pa gumo preko, ki zadrži praktično vse.
Bat ki pritiska na disk ima že tako minimalno tolerance.
Cevi imajo dvojno steno.
Sam bat ima pa gumo preko, ki zadrži praktično vse.
Some nanoparticles are more equal than others
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
PrimozR ::
Ja ampak ni zaprt sistem, ker se odpre, ki ti spustiš pedal. Če ti zavre olje v sistemu, bo butnilo nazaj, ko boš bremzo spustil, torej ga bo v nato spet zaprtem sistemu manj, kot ga potrebuješ. Ker bo v enem delu plinski oz. parni žep, se bo le-ta stisnil prej oz. bolj, kot pa bodo ploščice pritisnile na disk. Od tod pride mehak pedal.
Pyr0Beast ::
Mehak pedal pride od zraka v sistemu.
Pa tudi če začne zadeva vreti vakkum v sistemu poskrbi potem da se vlaga odstrani.
Pa tudi če začne zadeva vreti vakkum v sistemu poskrbi potem da se vlaga odstrani.
Some nanoparticles are more equal than others
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Lučka za ABS se občasno prižge (strani: 1 2 )Oddelek: Na cesti | 23954 (2268) | PrimozR |
| » | Slabe zavore? (strani: 1 2 )Oddelek: Na cesti | 13980 (9928) | TheBlueOne |
| » | Fizikalno ozadje zaviranja z in brez zavornega sistema ABSOddelek: Na cesti | 4803 (3597) | K0l1br1 |
| » | Pomoč pri izbiri zavornih diskov (strani: 1 2 )Oddelek: Na cesti | 29485 (27219) | b3D_950 |
| » | Izguba na rabljenih oz. novih avtih (strani: 1 2 3 4 5 )Oddelek: Loža | 54975 (46346) | Steinkauz |