Stanovanjski problem mladih!

v naši domovini je fajn bit mlad - če ti kej ne paše, greš mal jamrat. bog ne daj pa da zgubiš status (dijaka ali študenta) pol pa ni več tak fajn bit mlad.

Ja fajn. Nekateri komaj čakamo, da bomo sposobni zapustiti domače gnezdo! Še en malček faxa, služba se tudi že obeta, potem pa na svoje (pranje, likanje, in ostale prijetne stvari smo že navajeni).

Od negativnosti in črnogledosti lahko fašeš še raka! Brighten up!

Saj pravim, kar se mene tiče imam glede stanovanja svetlo prihodnodst, res pa je da se bo potrebno marsičemu odrečt, ampak, ko pomisliš na kakšnega drugega, ki pa nima take sreče kot jaz, pa je bolj žalostno.

BluPhenix mislim da se malo motiš. Če boš pogledal odajo, boš videl, da tudi ljudje, ki imajo visoko izobrazbo nimajo možnosti zaposlitve in delež teh ljudi se naglo povečuje, vsaj tako govori statistika. Če greš študerat, še ne pomeni, da boš imel službo.

LP, Mihc

Saj ni tako hudo, samo folk je preveč razvajen.

Cofko ne bluzi. V 10 letih lahko ta denar nalagaš v sklade, namesto v kredit in potem vidiš, da imaš za 2 stanovanja, zato to sploh ni merodajen argument.

V Londonu nihče ne kupuje stanovanja, ampak jih ima večina najemniško stanovanje.

Ja Mati samo, če daješ v sklade nimaš stanovanja. Če pa najameš kredit pa lahko že živiš v njem. In v tem je velika razlika.

No, mene pa prav zanima kako bom lepo odplaceval stanovanje celo zivljenje in ce mi bodo sploh odobrili kredit, ker tudi z visokosolsko izobrazbo vcasih placa ni dovolj visoka...

BluePhenix sej sm tud jz že napisov, da 10 letna najemnina nanese približno pov stanovanja. Tko, da malo pazljivejše branje ne bi škodlo.

Končna računica je nakak takale: če jz kupim stanovanje za katerga plačujem 150k mesečno kredita, ti pa 50 jurjev najemnine in 100 jurjev v sklade se mi zdi, da bova na koncu precej na istem, če ne še celo jaz na boljšem. Ker mal velik se mi zdi, da bi mi banka vzela oz. da bi ti zalužil s skladi 33%. Skladi res da prinašajo več kot vezava na dolgi rok, vedar so zlati časi skladov pri nas mimo. Trenutno se bolj splača investirat kam na jug, seveda je riziko s tem večji.

Cofko ne bluzi. V 10 letih lahko ta denar nalagaš v sklade, namesto v kredit in potem vidiš, da imaš za 2 stanovanja, zato to sploh ni merodajen argument.


Pozdrav

Moj predlog današni mladini okol 20 let je:
Namesto računalnikov, LCD-jev, plazme itd......,
vzemite kredit, kupite stanovanje in ga dajte v najem.
Ta čas lahko bivate pri starših in z najemnino odpačujete kredit.
Tako se boste lažje osamosvojili, ko nastopi čas za to.

Lp

Hm, za doloceno mero olajsa situacijo ze dejstvo, da, ce nekdo namerava ziveti s partnerjem, lahko oba obrzdata hormone in pac ne ustvarita potomcev (ali pa s tem pocakata dekado). S tem naredis veliko uslugo sebi in (se) nerojenemu tamalemu (ker je otrostvo brez hrane in strehe nad glavo precej zoprna rec).
To je takoj 100kSIT manj na mesec. Pomislite, kako prav pride tistih 100 cukov, pa bodisi za kredit ali pa za sklade. IMHO.

lahko jih maš tudi pri 15 al pa 20 letih, pa greš prej na maturanca - sam ne jamrat pol da nimaš kje živet. po drugi strani mene ne moti, če bi mi frendi pomagal vzgajat froca

Eno kratko vprašanje, a vas večina misli, da potem, ko kupiš stanovanje stroški magično zginejo?

Kaj pa vzdrževanje stanovanja ipd....

Če greš računat, da kupiš stanovanje, pa plačuješ kredit 80k na mesec, v koliko letih boš pa odplačal stanovanje (recimo v Lj)?

Koliko časa pa bi lahko živel v primerljivem najetem stanovanju s tem denarjem, ki bi ga v prejšnjem primeru potrošill za stanovanje?

Če kupiš stanovanje ni edini strošek pri stanovanju samo nakup, je tudi opremljanje veliko denarja plus velik del denarja gre za samo vzdrževanje!

lermi901, sem že zgoraj napisal. Dejte še mal ven iz LJ pogledat, sej Ljubljana ni edino mesto v Slo. Za 80k/mesec marsikje dobiš dobro opremljeno 70, 80m2 stanovanje. Za tistih 15 mil. sit pa se greš lahko nekaj 10 km ven iz Ljubljane že luxuz.

Astronomskim cenam nepremičnin v LJ se gre predvsem zahvaliti državni hiper-regulaciji nepremičninskega trga.

Skopirani z libertarec.blogspot.com:

Mesto Houston izvaja zanimiv eksperiment. Meščani so na referendumu že trikrat zavrnili možnost, da bi mestni urbanizem načrtovali centralno-planski, državni planerji. Kar tri generacije meščanov, leta 48, leta 62 in leta 93 so menile, da je tovrstno urbano planiranje nepotrebno in ne vpliva na njihovo kvaliteto življenja.

Namesto državne regulacije se čisto navadni ljudje v tem mestu zanašajo na prosti trg, laisseiz faire kapitalizem in pravno državo; za razreševanje morebitnih nesporazumov pa se zatekajo k instrumentu civilnih tožb.

Houston ima nekatere elemente urbanega planiranja, vendar so ti znatno libertarnejši od drugih mest in so v resnici namenjeni le varovanju svobode vseh udeležencev. Ti predstavljajo tisto, čemur libertarci pravimo minimalna država.

Prebivalci pa namesto medsoseskih tožb, požarov, hiš, ki se jim rušijo na glave in vseh drugih katastrofičnih scenarijev (ki bi vam jih napovedali naši projektantje, urbanisti in arhitekti, če bi jih vprašali, ali se da stvari delati drugače, kot pri nas) živijo v odprtem, strpnem, cvetočem in rastočem mestu, kjer so nepremičnine dosegljive in zna ponudba ugoditi vsakršnemu povpraševanju.

Zaradi neomejevanja ponudbe uživajo določene prednosti, ki jih druga ameriška mesta ne nudijo. V Houstonu resnično obstaja izbira "za vsakogar". Kdor želi živeti v podjetniški zoni - lahko! (Se spomnite stiske mlade podjetnice, ki ni imela stanovanja in si je bivališče omislila kar v svoji pisarni v Tobačni tovarni?) Kdor želi živeti v urejenem naselju, pa se naseli v katero izmed spalnih naselij, podobnih ljubljanskim Murglam, ki so jih razvili večji investitorji in s prostovoljnimi predpisi (covenants) poskrbeli za urbanizem.

Do precej zanimive teorije o posledicah libertarizacije urbanega planiranja v Houstonu sta prišla Glaeser in Gyourko, ki sta v svoji raziskavi identificirala fantomsko količino, ki vpliva na ceno nepremičnin. Poimenovala sta jo zoning tax (o.p. urbano-birokratski davek). To je davek, ki ga na nepremičnino plača vsak kupec zaradi regulacije nepremičninskega trga.

To teorijo navidez potrjuje še en zanimiv fenomen. Houston danes ne doživlja divje rasti cen nepremičnin. Pojava nepremičninskega mehurčka v Houstonu niso zasledili v enaki meri, kot v preostanku ZDA.

Če predpostavimo, da lahko rast cen nepremičnin deloma razložimo z večjo dosegljivostjo denarja (ko imajo otroci denar imajo kramarji 'smenj), pa divje rasti, ki niža dosegljivost nepremičnin -ta je določena z razpoložljivim dohodkom in obrestnimi merami- ne moremo razložiti drugače, kot z iracionalnim vedenjem kupcev. Finančniki bi temu rekli mehurček.

Vendar pa ravno razlike med primerljivimi mesti v ZDA kažejo na to, da gre morda za druge vzroke in da je krivec za rast cen lahko tudi toga državna regulacija trga, ki ne zmore zadovoljiti povpraševanja v spremenjenih razmerah. Dosedanji recepti niso predvideli drobljenja gospodinjstev, negativnega odnosa mladih do podeželja in drugih sprememb, ki od zakonodaje zahtevajo dosti večjo fleksibilnost.

Zahodni svet se spreminja in urbanistične politike ne smejo vztrajati na starih vzorcih, ki zaradi svoje togosti ne zmorejo zadovoljiti povečanega povpraševanja.

Pred dvema letoma smo zato tedanji oblasti pisali, naj vendar že liberalizira nepremičninski trg. Stanje, ko si družina s povprečnimi dohodki ne more privoščiti enodružinske hiše na obrobju Ljubljane je nesprejemljivo. Predlagali smo jim, da razmislijo o naslednjih ukrepih -

1. Prekvalifikacija velike količine (večine) kmetijskih zemljišč v okolici urbanih središč v zazidalna,

2. obdavčitev nepremičnin ali zazidljivih zemljišč in

3. liberalizacija gradbene (in vezane) zakonodaje.

Veseli nas, da smo v nujnost prvega libertarnega ukrepa prepričali tako opozicijo, kot pozicijo. Čakamo na praktično izvedbo. Menimo pa, da bi bilo samo izvajanje enega ukrepa nezadostno in bi imelo lahko negativne posledice. Obravčitev nepremičnin in posesti je nujna, da se prepreči "sedenje na naravnih virih" kot vrsto investicije; liberalizacija gradnje pa zato, da se sproščeni profiti ne preselijo v druge cehe, ampak se dejansko znižajo cene in se okrepi ponudbo.

Cene bodo padle, ko se pojavi presežna ponudba. Če se ohrani mehanizme, ki ponudbo zavirajo, bodo cene še naprej rasle.

Slovenska politika, pa tudi stroka bi morali resno razmisliti o pozitivni izkušnji Houstona in nedavni ukinitvi gradbenih dovoljenj za enodružinske hiše na Češkem kot o primerih iz katerih se lahko česa naučijo.

Nedosegljivost družinske hiše povprečni slovenski družini namreč pomeni nič manj kot popoln propad dosedanje urbanistične, stanovanjske in socialne politike.

Nič ne more izbrisati dejstva, da imamo največje število pri starših stanujočih mladih med 18tim in 34tim letom v Evropi in da med generacijami v Sloveniji vlada "stanovanjski prepad", ki potencira trenja, ki si jih ne želimo. Ne želimo si pritiska na znižanje pokojnin in na manj zdravstvenega varstva za stare s strani mladih generacij, zato, ker le te ne morejo do svojih domov. Nobena indoktrinacija pa mladih ne bo prepričala, naj si družine ustvarjajo v polkletnih garsonjerah! Nobeno zmerjanje jih ne bo pregnalo na podeželje, še najmanj pa s strani tistih, ki stanujejo v mestih.

Politike, ki so v preteklosti propadle, ne bodo nenadoma začele delovati.

Odlašati s spremembami na nepremičninskem področju je zato neodgovorno in nedržavniško.

BluPhenix : Ce ni skrivnost, v katerem mestu pa si nasel to ponudbo, ali pa vsaj koliko km iz ljubljane je to, da vem. Sam sem namrec vezan na ljubljano, ker imam tu faks in zaenkrat se lahko tudi tu delam preko studenta. Ker meni sploh ni nuja ljubljana, in ce dejansko obstajajo taksne moznosti, nimam nic proti, morda sem imel pa samo nesreco ko sem do zdaj iskal variante ...

Ja, no, nisem vedel da so taksne cenovne razlike. Samo je ful razlika met tri cimre ali pa stanovanje zase ... v ljubljani je dejansko to edini nacin, da gres z vec ljudmi v tako varianto, ampak cim mas pa punco, pa bi rad bil bolj na svojem mas pa problem - in to za velik del moje generacije brez bogatih starsev - neresljiv problem.

lermi, ja ampak s punco sta že dva. Torej dobista eno enosobno stanovanje za 25k najemnine na glavo in je. Sej se da. Samo iskat moraš, lahko tudi 1 mesec, ne moreš kr na hitro.

Ampak pazi, to večinoma velja dokler si študent, saj nekateri lastniki oddajajo samo študentom. So pa spet drugi, ki študentom ne oddajajo. Skratka da se dobit. Problemi so rešljivi, samo na pravi način in s pravo resnostjo se jih moraš lotit reševat.


celada: ja cene v Lj, so navite, sej je logično, sej je glavno mesto. Mesto javne uprave, politike, veliko storitvenih družb, veliko študentov. Tako kot so cene na obali navite. Misliš, da so v kopru, ali pa uh, recimo portorožu dosti cenejše nepremičnine kot v Lj? Pač vsaka regija, vsak kraj ima drugačne cene. In te cene določa en kup faktorjev, največji je pa vsekakor lokacija.

Kupil stanovanje letos februarja 74m2 za 15.5 mio. Seveda izven Ljubljane, ker tu bi za isto sumo denarja dobil 3x manj le ene 20-25m2 luknjo. S studentskim delom in kasneje raziskovalnim in sedaj rednim sem v 6-7 letih privarceval cca. 12mio, vezave v banki, NSVS, Forex. 3 mio sem vzel kredit po NSVS, ki ga bom odplaceval 3,5 leta tako bom placal 3.000.000SIT -> 3.300.000SIT. Mesecni obrok kredita je 333EUR (NLB). Ugodnost je bila se, da ni bilo potrebno placati stroske odobritve. 1 mio sit so mi dali starsi. Sedaj ga opremljam. Predvidena visina investicije za opremo in rahlo adaptacijo bo cca. 3 do 3,5 mio SIT. Z nekaj pomoci in se enim malim kreditom bo predviden rok vselitve konec meseca junija. Res je, da nimam sluzbe pred nosom, se moram voziti vsak dan z vlakom v eno smer 80km, ampak sem se v zadnje pol leta tega navadil in zjutraj na njem pac spim. Je pa zato lepse konec tedna, ko je druzba blizu, kar pa najvec pomeni.

Ja normalno da je lokacija glavni faktor pri ceni nepremicnin sam men ni jasno zakaj ljudje tako silijo v ljubljano ce pa lahko 15 izven ljubljane dobijo za svoj denar precej vec.

To je vse lepo in prav, toda povej mi katera druzina nima avta? Do ljubljane je od tukaj cirka 20-25 min s avtom in 15 min s vlakom. Vrtec mas klele 2km stran pravtako pa tudi merkator center in zdravstveni dom.

Povej mi kolk cajta pa na troli zgubijo ce zivijo naprimer v fuzinah? Pa koliko jih stane karta za trolo, sigurno je vec kot 5k (sam nevem sa ce je za dijake 4k pol je za odrasle pomoje tolk) in ker sta moz in zena v familiji se jima ze splaca met avto. Sam itak se splaca zvet mal vn iz mesta potem ko mas familijo ne pa ko si student saj nimas sredstev da bi si sploh prvoscu avto/hiso oziroma mas komaj zadost sredstev da prides iz meseca v mesec

avto te nov stane (Clio Slo. standard ;)) cca. 2.2 mio na cesti,

Avta ne kupiš novega. Kupiš rabljenega, starega nekje 2 leti. Dal boš precej manj kot za novega pa dosti razlike ne bo, če je bil lastnik vsaj malo pazljiv. Itak pa avto kupiš tudi če živiš v centru, ker preprosto brez avta ne znamo več živeti. Zato je neumestno da ga dodajaš.

Glede cele tvoje računice koliko stroškov imaš z vožnjo na delo, si pozabil doračunati, da podjetja plačujejo potne stroške za vožjo na delovno mesto...

Glede časa, misliš resno, da z mestnim avtobusom porabiš kaj manj kot pol ure če se voziš iz viča v recimo bežigrad ob prometnih konicah? Ja je potratno porabit nekaj časa na cesti, ampak drugače ne gre. Nekateri se vozijo na delo v Lj iz bistveno bolj oddaljenih lokacij kot pa 15km izven ljubljane.

Skratka si in hočeš bit razvajen. Pri računanju pa upoštevaš le tiste faktorje ki govorijo tebi v prid.

TESKAn: ja samo problem je to, da razen študentov in upokojencev v Lj vse manj delavcev (vseh) koristi javni prevoz. Raje se pekjejo z avtom, velikokrat se mi je zdelo prav neumno, ko vidiš celo kolono vozil z enim človekom noter. Pač vsak ima rad svojo svobodo, da se lahko pripelje in odpelje kadar hoče. Ampak če hočeš meti tako svobodo, bo treba nekje drugje narediti kompromis.

Jaz se vozim iz Kranja v Lj. v službo vsak dan... In vsak dan izgubim 2h s vožnjo... Če ni drena pridem v slabih 35min.
Kar se stanovanja tiče... Po vsej verjetnosti bom naredil doma, v prvem nadstropju.

Ta slogan vsaj pomoje 100% drzi, ker ce mal razmislis ti mas na voljo dve opciji:
1. Da vedno zvis kot podnajemnik, placujes ogromno najemnino in po 20 letih takega zivljenja si se vedno na zacetku
2. Najames kredit ki te mesecno stane toliko kot najemnina ali pa malo vec in si po 20 letih lastnik stanovanja/hise.